Leto II.
Poštnina plačana o gotovini.
Ljubljana, sobota 29. maja 1920.
Posamezna Številka 60 vin. " NEODVISEN DNEVNIK
Slev. 121
Cen« po poiti:
za celo leto . H Bliža pol leta . H HZ — za četrt leta. K 21— zal mesec. . K 7— Za Ljubljano mesečno 7 It
Zb InozBinstVB moteino R 12—
Upediiištuo la uppan; Kopitapjepa »Ilca it. B
Ursdn. telefon štev. 58
Posamezna Številka 60 vin.
Zborovanja zopet dovoljena.
da Miljana, 29- maja. Deželna vla- | glede zborovanj in shodov. S tem stopajo es razveljavila izredne naredbe v veljavo zopet prejšnji predpisi.
Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
odgodena.
FreipL?U Dunai> 28. maja. (ČTU.) »Neue seji	priobčuje	iz	Rima,	da	so	na
trškega sveta odgodili nadaljeva-
nje pogajanj z. Jugoslavijo do tedaj, da prejme vlada z zaupnico nalog za to.
Načrt bodoče ustave.
nim dla. '. enahim, neposrednim in taj-ftiorejo k°-V	^ani	kraljevske hiše ne
in vsi, Jj- a <^irati za poslance. Uradniki tejji Se nahajajo v državni službi, uči-bil! j" predsedniki <
l*stave^P p eNra<^» 28- ma)a< P° načrtu stavništv	sestavljajo	narodno	pred-
*»« z	ki jih narod svobodno
T'i~l glas ”1’. enakim, neposrednim in taj-
rejo Cm
!•*,• ki se
bili irvo?redSedniki	izgnbe,	ako bi
svojo dr”*6111 sPreieli poslanski mandat pa obdr'aVno. P°zicijo. Svoj uradni položaj k^cijsC mbl*s^ri, državni svetniki, člani le ijj Vs e£a ®°dišča, člani glavne kontro-slanec _ eu^iliščni profesorji. Narodni po-^°baviter m°re	istočasno tudi državni
biti drud J- ab državni podjetnik, niti ne ti. Prit(5xCe z državo v kaki poslovni zve-rejo vlad r *>ro^ izvolitvam poslancev mo-listio v j ■ sam,° zastopniki kandidatnih V r°ku 14	volilnih	enotah,	in	sicer
tev, O d*11 P° objavljenem izidu voli-NarTjkah odloča kasacijsko sodišče. Po'n°moe	predstavništvo mfWc sklepati
Ifetji^	^c> ^o je prisotna najmanj
Mo^P^lancev celokupnega števila. Za sov ®n. sklep je potrebna večina gla-Cev je °tndi poslancev. Dolžnost poslan-Sodeluje- r^dno prihajajo k sejam in da ?ištvu u° pri delu v narodnem predstavah se k	odsotnost poslancev pri se-
Oištva h^j.0dobrenja narodnega predstav-ra srni. j®* s kakršnokoli opravičbo, mo-^°lžnos+ra^nkot: neizpolnjevanje poslanskih razlog' ^oslanec ne more iz političnih ali sp|0, °Pravičiti nesodelovanja pri sejah svoi delu narodnega prerstavništva.
more motivirati samo z ali je ' Predsednik parlamenta ugotavlja, 0 kon?t S^'ak zadostno število poslancev.
Oled dl ""‘“uje se vrsi prea gitiau Lokn|Varijem ab p° glasovanju, hi	e	uPrave enot, pokrajin, okrožij
UpravC Vr^e vse posle notranje državne °dreja ’ r\ kolikor zakon kaj drugega ne Zasebn’ 6 80 Pravne osebe po javnem in Upravn^k'1 Pravu< Skupščine krajevnih tlePosTM Se volijo z občnim, enakim, pok i?1 in. tajnim glasovanjem-rneje n 5a,‘”ske skupščine morejo urediti p°krajinske uprave s pokrajinskim
ranje se vrši pred glasovanjem
zakonom na podlagi pooblastila zakona o ureditvi pokrajin ali drugih zakonov. Pokrajinski zakoni ne morejo predrugačiti ustave, niti državnih zakonov, V primeru nesoglasja med državnimi in pokrajinskimi zakoni je veljaven vedno državni zakon.
Pokrajinski odbor pripravlja predloge pokrajinskih zakonov, ki se sklepajo potem v pokrajinski skupščini. Pokrajinske zakone podpisuje in objavlja pokrajinski namestnik, Ako državni svet ugotovi, da so ti zakoni v nasprotju z ustavo in državnimi zakoni, potem se ti zakoni ne smejo objaviti. Pokrajinski odbor more izdajati izvršilne naredbe k državnim in pokrajinskim zakonom v okviru pokrajinske kompetence. Pokrajinski odbor more v onih primerih, kadar se ne more sestati pokrajinska skupščina, izdajati začasne pokrajinske zakone s privoljenjem pokrajinskega namestnika in sicer v vseh stvareh, ki se tičejo kompetence pokrajinske skupščine, razen proračuna. Pokrajinski odbor je naj-višji izvršujoči organ uprave v pokrajini
Državna osrednja oblast pazi, da pokrajinske in druge krajevne oblasti ne prekoračijo meje ustave in da ne delajo proti splošnim državnim interesom, da vrše svojo zakonito dolžnost. Kraljeva vlada vrši nadzorstvo nad krajevnimi upravami preko namestnika in preko posebnih organov in inšpektorjev. Na čelu pokrajine stoji namestnik kralja kot vrhovna državna oblast v pokrajini. Namestnika pokrajine postavlja kralj na predlog ministrskega predsednika iz vrst rojakov. Namestnika za Srbijo in Hrvatsko imata čin in plačo ministra, namestniki ostalih pokrajin pa čin in plačo državnih svetnikov. Namestnik predseduje pokrajinskemu odboru ter ima pravico prisostvovati in govoriti v pokrajinski skupščini. Istotako ima predsednik pravico, da ustavi izvrševanje sklepov skupščine in odbora, ako so nasprotni ustavi, državnim zakonom in uredbam. Proti tem sklepom mogoča pritožba na državni svet.
V vseh pokrajinah obstoja administrativno sodišče prve stopnje. Člane izbira pokrajinska skupščina.
*azei?pU Berlan, 28. maja. (DKU) »Lokal-kvij&eip Poroča iz Bazla: »Petit Parisien« hfzoj ' 0llBka vlada je poslala Franciji ske a °> kjer opisuje resni položaj polj-in prosi znatnih francoskih poljglf čet, ker bi sicer mogla biti a Vojaško poražena.
Poljska poražena.
LDU Washington, 28. maja. (DKU — Brezžično) »Sun« javlja iz Pariza, da so po poročilih poljske misije v Parizu odločilno vplivala letala malone izključno ameriških častnikov v boju proti bolj-ševikom.
im,	KOMUNISTL
slanci	^raŽa, 28. maja. (Dun. KU) Po1-
ce Sq	senatorji češke socialstične levi-
Icri Se 'avili programatično izjavo, v kadilski V.s 0 sodelovanje koalicije z me-k0lmi strankami obsoja kot nevarno, sko, in v kateri se zahteva aalJ t^rn,a Pridružitev k tretji intemacio-jja za 1 P°zivlje delavstvo, naj se pripraviti . prevz«tje javne oblasti ter jame gra-S°vjetski ustroj.
POMOČ AVSTRIJL Pariz, 28. maja. (Dun. KU) ^priobčuje izjavo Margaina,
1DU ^uvre
i
Vs,
aju v le P°^al ta zastopniku lista o polo-jSebi ;p ys*r^ii in o potrebni pomoči. Pred-bo m i .dnti Avstriji bančni sistem, jtva . ,.°gla izvrševati plačila v inozem-^acija , 1 ^vstro-ogrska banka, čije likvi-^la)Jafd P^rebovala več let, ji ne more ^vih- treba je seči po praktičnfejših tuargaine vidi samo onp mož-
nost, Avstriji pomagati, ako se namreč za temelj novega kredita porabijo njene znatne rezervne vodne sile, Te vodne sile blizu Donave bi morale dajati potrebno kritje, Zavezniki so ob Donavi izvajali nemo-dro politiko. Glede gospodarskega preporoda Avstrije je pa med vsemi zavezniškimi državami Francija najbolj interesirana. Margaine upa, da se bodo Francozi naučili io umeti in zlasti uspešno delovati,
NA MAŽARSKEM.
LDU Budimpešta, 28. maja (ČTU — OKU) Poveljnik vojaškega sodišča je od>-redil zasledovanje s tiralico grofa Mihaela Karolyja in preiskovalni zapor. Obtožba proti grofu Karolyju se glasi na zločin umora zaradi zasnove zavratnega napada proti Tiszi, nadalje zaradi zločina proti vojski, zaradi zapeljevanja h kršitvi vojaške dolžnosti, zaradi razžaljenja veličanstva in upora.	'	“
Odkritje Krekovega spomenika.
Kdorkoli se z ljubeznijo, s hvaležnostjo, s ponosom spominja velikega državnika Jan. Ev. Kreka, naj se udeleži slovesnega odkritja njegovega nagrobnega spomenika v nedeljo, dne 30. t. m. dopoldne po končani pontifikatu sv. maši v stolnici na pokopališču Sv. Križa.
Ruski delavec pod boljševlško diktaturo
Včeraj smo temeljem Bauerjevih izvajanj v spisu »Boljševizem ali socialna demokracija« razkrili, katera skrivna moč vzdržuje na Ruskem boljševlško diktaturo. Danes naj po istem viru podamo sliko ruskega delavca v današnjih razmerah in osvetlimo tudi ustroj bolj ševiškega režima, ki ga Bauer sam imenuje despotizem.
Po boljševiški revoluciji meseca oktobra 1918., ki je z enim mahom razbila vso prejšnjo oblast in njene upravne ustanove, je pripadla po mestih vsa oblast krajevnim sovjetom Le-ti so se svoje moči tudi v polni meri zavedali in vladali vsak po svoje čisto neomejeno. Pa te slave krajevnih sovjetov je bilo kmalu konec. Diktatorji v Moskvi so se hoteli zavarovati proti vsakemu nasprotju, proti vsakemu drugemu mnenju, proti vsaki drugi volji. Zato so na vse zgodaj pritisnili na krajevne sovjete, jim izvili vso oblast in jo neomejeno združili v svojih rokah. Uvedli so najstrožji centralizem in vso izvršilno oblast položili v roke »Izredne komisije za pobijanje protirevolucije, špekulacije in uradnih zločinov.« Le-ta si je ustanovila svojo lastno, od krajevnih sovjetov popolnoma neodvisno policijo, ki je slepa izvr-ševateljica njenih odredb. Tudi armado so preosnovali tako, da so ukinili vse svoboščine, ki so jih bili prvotno dali moštvu in so podredili čete popolnoma oblasti vodilnih poveljnikov, ki jih imenuje gornja komisija. Istotako si je izredna komisija ustvarila uradniški aparat, ki je popolnoma odvisen edino-le od nje in njej pokoren. Uradniki so dobro plačani in nasproti ljudstvu mogočnejši nego je bila kdaj ca-ristična birokracija. Tako so si diktatorji zagotovili vsa sredstva za ohranitev oblasti. Oprti na ta sredstva so uvedli teror, ki v kali zaduši vsako javno, očito opozicijo, vsako nasprotno mnenje, vsako kritiko.
Sedaj nastane vprašanje: kdo je notranji, temeljni nosilec te silne volje, ki tako neomejeno in neizprosno vlada nad tolikimi milijoni ljudi, na tako razsežni zemlji ,kakor je Rusija še danes? Včeraj smo slišali, da je glavni del — kmetsko prebivalstvo — od te vlade popolnoma izključen. Ker je izključena tudi buržuazija, mora pač vladatf mestni, industrijski proletariat. Oficielno se boljševiški režim tudi imenuje diktatura proletariata. Toda splošno je znano, da so od vlade izključene vse druge delavske struje: manjše-viki in vsi drugi socialisti. Diktaturo imajo v rokah zgolj boljševiki t. j. komunisti. Morda je pa to struja najmočnejšega in ima za seboj pretežno večino delavstva? Ne, ampak po priznanju Ljenina samega štejejo komunisti v Rusiji komaj nekaj nad 100.000 delavcev. Stotisoč ljudi vsiljuje torej svojo voljo daleč preko sto milijonom ljudi, stotisoč delavcev mnogim milijonom delavcev. Kako je to mogoče glede kmetov, smo včeraj povedali, a kaj je z delavci, kako so se dali ti tako zasužnjiti?
Ruska industrija Je še mlada in z njo je mlad, neizšolan, nediscipliniran ruski mestni proletariat, ki je izšel iz kmetske mase, se še-le pravkar izločil iz nje. Ko je prišla revolucija, se Je nova svoboda v rokah’ tega proletariata razkrojila v anarhijo. Delo je strahovito padlo, gospodarstvo je umiralo. Obstoj republike je bil v največji nevarnosti. Razlog ali vsaj povod za najstrožje protiukrepe je bil dan in boljševiški diktatorji so se ga tudi v polni meri poslužili. r ~
Najprej so poklicali nazaj prejšnje ravnatelje, inženerje in tehnike in jim zagotovili bogate plače in polnomoč v njihovem delokrogu. Delavstvo so podvrgli strogi strokovni disciphlini, ki je določala, da mora določeni zajamčeni plači odgovarjati določeno zajamčeno delo. Vladni zaupniki v obratih so dobili neomejena pooblastila; uvesti morajo akordno plačo, Taylorjev sistem in odpustiti vsakega slabega delavca. Delavstvo je dolžno, da se brezpogojno pokori enotni volji voditeljev dela.
Pa te odredbe so bile še-le začetek, ki mu je sledila popolna militarizaci-j a vseh obratov brez izjeme. Delavec si ne sme več svobodno iskati dela in prebrati obrata, ampak mora delati tam, kjer ga namestijo. Za vse prestopke odgovarja vojaški disciplinarni oblasti. Skupine delavstva se izpopolnjujejo na vojaški naborni način, in sicer tako med moškimi kakor med ženskami. Med ženskami celo v prvi vrsti, ker se predvsem pritežajo tiste delavne moči, pi po vojni mobilizaciji niso bile prizadete. Vsako stanovsko ali politično gibanje, med delavstvom vsak ugovor, vsaka prilika, celo vsak krik bolesti ali tožbe je nemogoč, teror zapira vsa usta in veže vse roke in veže vse duhove. Tako socialdemokrat dr. Bauer I
Taka je danes usoda ruskega delavca. Najtemnejše dobe politične in socialne zgodovine niso poznale hujšega suženjstva. Kje je delavec, ki bi si želel tako usodo, ki bi hotel nositi tak suženjski jarem, najsitudi ga mu nalaga komunizem?
Besede dr. Bauerja govore glasno!
ODŠKODNINA,
LDU London, 28. maja. (DunKU. — Brezžično.) Ker je bilo francoski in belgijski vladi pri razpravah v Hytheju dovoljeno, plačevati svoje dolgove britanski vladi po razmerju odškodnin, prihajajočih iz Nemčije, so naprosile tudi italijanska, srbska in romunska vlada za enako ugodnost.
Polltlfoe novic«.
-j- »Zlati« socialisti. V četrtek je v belgrajskem parlamentu padla beseda: »Zlati socialisti.« Naperjena je bila proti voditelju slovenskih Socialnih demokratov gosp. Antonu Kristanu. Zgodilo se je to o priliki razprave o vladni izjavi. Kristan je porabil to priliko ter je udaril na ono struno, ki jo meščanski svobodomiselci tako radi čujejo: govoril je proti klerikalizmu, slikal je »črno internacionalo«. S tem si je pridobil g. Kristan dragoceno naklonjenost kapitalističnih demokratov, ki mnogo rajši govore bajke o nevarnosti klerikalizma ko pa poslušajo resnico o škodljivosti kapitalizma. In tako je gosp, Kristan, zastopnik socialdemokracije, govoril kakor govori rad kapitalist in molčal o tem, kar bi moral govoriti socialist. S frazami je plaval, za fraze in bajke je žel odobravanje zastopnikov zlatega mamona. Je li res, da smo za fraze? Gosp. Kristan je bolj znan kot trgovski talent kakor pa kot socialdemokratski teoretik. On je mož, ki je svoji stranki pripomogel do nekake politične veljave s svojimi trgovskimi zmožnostmi. Kot minister-socialist je imel tesne zveze s kapitalom v mejah in izven meja Jugoslavije. Ustanavljal je banke, v katerih bi se bil z vso svojo močjo uveljavljal židovski velekapital. Če so se mu nameni deloma ponesrečili, tega ni kriv toliko on, kolikor okolnost, da mu je zmanjkalo politične moči. To je črpal iz svoje stranke, katera pa se danes nahaja v stanju razkrajanja. Politično moč pa so mu dajali tudi njegovi zavezniki — demokratski kapitalisti, ki so pa danes prav tako brez moči ko on sam. Kar druži oboje, je grozeča prihodnjost. Ena ideja jim je skupna: svobodomiselstvo. Socialna demokracija v družbi kapitalistov! To ni nova prikazen. Nad pol leta smo doživljali to zvezo, ki se je sedaj obnovila in ki je socialdemokratstvu donesla naziv: »Zlati socialisti«! — In prav zato boj krščanskega delavstva z zlatimi socialisti ne bo težaki	' ■ "	'	■
Stran 2
»Večerni lisf«, 'dne 29. maja 1920.
Štev. 121-
+ Nove boljševiške zmage v Ukrajini
Moskovsko uradno poročilo javlja, da so rdeče čete prodrle 40 vrst vzhodno od Swenzjanyja in poleg drugih mest zasedle Borisov. Prodiranje se nadaljuje.
-f- Kanadske odškodninske zahteve. Iz Ottawe poročajo, da zahteva Kanada od Nemčije 1671 milijonov dolarjev odškodnine.
-j- Obnovo zveze Ostende—Carigrad
preko Dunaja in Budimpešte zahteva belgijska vlada. O stvari bo razpravljala mednarodna železniška konferenca v Parizu,
Izpred porotnega sodišča.
DVA ROPA.
Včeraj je zborovala ljubljanska porota od 9. dopoldne do 11. ure ponoči izvzemši odmora od 2. do 4. ure popoldne: Zadeva Jožeta Gorjanca, ki je obtožen, da je zakrivil hudodelstvo ropa na Jeri Trobec, se je preložila in se je vrnil spis preiskovalnemu sodniku, ker je njegov zagovornik dr. Švigelj predlagal nove. priče, s katerimi namerava dokazati, da je bil Gorjanc tisti čas, ko se je izvedel rop v Letniku, v Rožni dolini pri Ljubljani. Jera Trobec je pri razpravi odločno trdila: »Gorjanca poznam: on je tisti, kateri je izvedel rop.« V juridičnih krogih, kateri so z največjim zanimanjem zasledovali potek razprave, v kateri je g .dvomi svetnik Regal-ly storil vse, da dobe porotniki najnatančnejšo sliko v zadevi, se je precej kritiko-vaIo, ker se ni v preiskavi dognalo vse, kar bi se bilo moralo dognati. Mučen vtis je napravilo, ker se še ni dognalo, kdo je meseca januarja letos požigal v Setniku, na Pustem vrhu in v Črnem Vrhu. Preiskovalni organi preveč varčujejo, zato pa veliki zločinci uhajajo in preiskovalnih sodnikov imamo v Ljubljani premalo. Če se ne bo varčevalo, je še zdaj mogoče popolnoma pojasniti slučaje .katerih je Gorjanc osumljen.
Za Gorjancem e sodila porota Jožefa in Ivana Bohutnika iz Zadvora in Jožefa Kosca iz Spodnje Šiške. V družbi z vojakom Režkom so navedenci 15. februarja t. L našemljeni in zamazani, da so izgledia-li kakor hudobe, vdrli kot pravi roparji v mlin Frančiške Lužarjeve in odnesli vse, kar so dobili in več ur grozili stanovalcem s smrtjo. Vsi trije so bili obsojeni in sicer je dobil Jožef Bohutnik 12 let, Ivan Bo-hutnik 5 let in Jožes Kosec 15 let težke ječe.
Zanimivo je bilo včeraj občinstvo. Zjutraj je tvorilo galerijo boljše, radovedno občinstvo, na galeriji je poslušal razpravo 3. letnik juridične fakultete nato 60 pa skoraj popolnoma napolnili porotno dvorano ljudje, kateri se pečajo z veriženjem in s tihotapstvom ter s tatvino, ki so z Gorjancem zelo simpatizirali; zvečer je zopet tvorilo večino poslušalcev dostojno radovedno ljubljansko občinstvo.
Danes je porota zopet sodila. Prvi slučaj, za katerega gre, je:
TATVINA V ŠENTPETERSKI VOJAŠNICI.
Na podstrešju št. peterske vojašnice v Ljubljani je vojaško skladišče, njegov poveljnik je Josip Ilovar, skladiščnik Ivan Gorišek, V njem je vojaško blago in civilna obleka došlih vojakov. Aktivni vojak Leopold Zupančič in dne 30. julija 1900 v Zadvoru pri Dobrunjah rojeni uslužbenec električne železnice v Lubljani Janez Šimenc sta se dogovorila, da bo šel Zupančič v skladišče in vrgel iz njega plen, Šimenc ga bo pa pod oknom čakal, sprejel in odnesel ukradeno blago. Točno po dogovoru sta zarotnika dne 27. januarja 1920 izvršila načrt: Zupančič se je skril v skladišče, se pustil od skladiščnika zakleniti, napravil pet zavojev civilne obleke in ob določenem času dal Šimencu z žvižgom dogovorjeno znamenje in vrgel na cesto zavoje, katere je nesel k Šešelnu, ki je spravil ukradeno blago v svoje stanovanje. Šimenc je zadnji ovoj razgrnil in vzel iz njega 8 srajc, 4 civilne hlače in 2 civil suknjiča v vrednosti 3130 K ter odnesel v Zadvor, vse druge stvari je pustil pri Še-eelnu, kateri je sluteč, da gre za tatvino, ovadil stvar poveljniku skladišča Ilovarju; s pomočjo vojaške straže sta bila Zupančič in Šimenc aretirana in se je ukradeno blago dobilo nazaj.
Porotnemu senatu predseduje nad-svetnik Vedemjak, Votanta sta nadsvet-nika Hauffen in Jarc, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz, obtoženca zagovarja dr. Žirovnik. Šimenc pripoznava svoje dejanje. Vojak Leopold Zupančič kot priča zaslišan pravi, da je on sam vsega kriv, sicer pa opisuje dogodek tako, kakor obtožnica: »Nekaj ti bom dal, si bova že razdelila, sem rekel Šimencu«, pravi Zupančič.
Porotniki so potrdili soglasno glede na Šimenca stavljno vprašanje in z 9 da in 8 3 ne tudi dodatno vprašanje, če presega škoda 4000 kron. Sodišče je na to obsodila Šimenca na eno leto težke ječe. .
SAME TATVINE.
Porota nato prične razpravljati o zadevi begunke Pavle Nanutove, katera je ukradla Andreju Kralju 100 dolarjev, za katere ji je dala gostilničarka Marija Sar-tori na Žabjeku 10.000 K; dolarji so pa bili takrat vredni 16.000 kron. Končno bo sodila porota danes še Albina Žagarja zaradi raznih tatvin.
Dnevne novice.
— Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o politiki je dovezan in je na razpolago v tajništvu SLS, Jug osi, tiskarna, II, nadstropje. Cena 6 K, za 20 izvodov skupaj 5 K, izobraževalnim društvom po 4.50 K in poštnina. Knjiga je ve-lezanimiva. Podaja natančne informacije in z jasno lučjo seka v noč politične brezna-čelnosti. Vsak naš somišljenik naj jo kupil Dajte jo nasprotnikom v roke! Naj jo bero in izpregledajo! Kulturna društva naj jo na-roče več izvodov skupaj. V zadnjo gorsko kočo mora ta brošura! Temo je treba presekati z lučjo! Vsaki pošiljki priložimo položnico, katere naj se naročitelji koj poslu-žijo. Politična orientacija je predpogoj razumevanja današnjih prilik. In to ptSdaja v polni meri knjiga »Politični katekizem«. Pristaši! Društva! Segajte po knjigi!
— Prepoved tajnopisnih brzojavk v inozemskem prometu pogojna dopustitev v tuzemstvu. Ministrstvo za pošto in brzojav je z odlokom od 13, maja t. 1, štev. 10602 odredilo, da privatne osebe iz tujih držav ne smejo pošiljati v našo državo tajnopisnih (šifriranih) brzojavk, a ravnotako ne smejo privatniki v naši državi predajati tajnopisnih brzojavk za inozemstvo, V tuzemskem prometu so tajnopisne brzojavke dovoljene, ako predajatelj (pošiljatelj) po določbah členov 55—58 novega (še ne objavljenega) brzojavnega pravilnika prijavi ključ svojih tajnih črk pristojnemu brzojavnemu uradu in plača letno pristojbino 100 dinarjev.
— Izroz vina dovoljen. Centralna vlada v Belgradu je dovolila izvoz vina, žganja, pekmeza, južnega sadja in sirkovega semena proti plačilu v tuji valuti, izvzemši avstrijske in madžarske krone.
— Doslej neznane Dvorakove skladbe. V arhivu praškega konservatorija so našli rokopise petih doslej še neznanih skladb Dvorakovih.
— Uvedenje selske službe. Dne 1. junija 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Pučonci, Prekmurje, dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v ti vasi: Vaneoa, Pecarovci. Dostavljalo se bo vsako nedeljo in četrtek,
— Streljanje na Količevem Dne 25, majnika t 1. je ustrelil Ivan Jerman iz Količevega pred gostilno v levo roko posestnikovega sina Franca Hočevarja, Hočevarja so prepeljali v ljubljnsko bolnišnico.
— Roko obstrelil je Herman Grčar v gostilni Lemont v Ihanu kočarjevemu sinu Jakobu Učakarju, katerega so prepeljali v Ljubljano v bolnišnico.
— Kaznovani tihotapci. Ker so brez dovoljenja prekoračili demarkacijsko črto, da iztihotapljajo tobak, so bili na policijskem ravnateljstvu obsojeni vsaki na 100 kron globe: Leopold Stergar, Emil Sošup, Franc Pičulin, Vogrič Franc, Vogrič Amalija, Hojan Marija in Franc Šuligoj iz Če-povana; izgnali so jih in jim prepovedali povratek v Jugoslavijo. Zaplenili so jim 1474 ovojev tobaka.
— Valute dne 28. maja na zagrebški borzi: 1 dolar 93 K; 100 avstr, kron 58 K; 100 carskih rubljev 155 K; 100 češkoslovaških kron 230 K; 100 nemških mark 295 K; 100 lejev 241 K; 100 italijanskih lir 620 K.
ljubljanska novic«.
Ij Delavstvo na Krekov grob! Jutri se bo odkril nagrobni spomenik na Krekovem grobu. Slovensko krščansko delavstvo se bo tega slavlja udeležilo v čim večjem številu. Tovariši, tovarišice! Na dan Krekove proslave mora krščansko delavstvo bati polnoštevilno zbrano!
lj Papežev blagoslov bo jutri 30, t. m. po slovesni škofovi sv. maši v stolnici.
lj Mirozov v proslavo škoiove 70 letnice. Snoči je salezijanska godba priredila po mestu mirozov ob najštevilnejši udeležbi občinstva, Orli so nosili lampijone. Pred škofijo se je zbrala tisočglava množica, Pevski zbor kat. društva rokodelskih pomočnikov je zapel več pesmi, katerim je sledilo navdušeno ploskanje občinstva na čast slavljencu. Knezoškof je prišel ^ oknu in se iskreno zahvalil za prireditev. Ko so polegli navdušeni klici škofu, se je slavljencu poklonila deputacija rokodelskih pomočnikov pod vodstvom Ivana Ogrina, ki je škofa nagovoril in mu poklonil kot dar društva kip Dobrega pastirja. Prireditev se je završila s ponovnim viharnim vsklika-njem zbrane množice v pozdrav plemenitemu našemu cerkvenemu knezu,
Ij ^ Na nocojšnji slavnostni koncert »Ljubljane«, ki se bo vršil v »Unionu«, vse somišljnike še enkrat opozarjamo in var
bimo zlasti delavstvo, čigar največji pri-telj, zaščitnik in pospeševatelj njegovih teženj je današnji slavljenec, ljubljanski škof dr, Jeglič. Vračajmo mu ljubezen z ljubeznijo in s svojo navzočnostjo počastimo ideje, ki jih zastopa, poudarimo načela, ki so njemu in vam vodilne Smernice za naše delo in življenje. In hkrati bomo imeli lep umetniški užitek ob poslušanju krasnih umetnih in narodnih pesmi, ki odmevajo po gričih in planjavah naše lep domovine, ki ji je naš ljubljeni, kot nihče drug spoštovani slavljenec pomagal zidati gorko ognjišče s tako ne-ustrašenostjo in pogumom, da je vsa javnost prevzeta obstrmela. Tako bomo pokazali, da nam je škof dr. Jeglič ljub kot klicar k večni domovini, da ga pa enako ljubimo in enako skušamo za njim iti kot prvemu graditelju naše zemske domovine, lj Podiranje predilnice v Kolodvorski ulici se nadaljuje. Podrle se bodo vse stavbe in se bodo tam gradile hiše za stanovanja, Dve hiši bosta že letos pod streho, temelj se prične kopati čez 14 dni; postavljajo se že odri. V prvih dveh hišah bo 32 stanovanj, S staro predilnico izgine iz Ljubljane staro industrijsko podjetje. Prvotno je stala tam cukrama, ki je pogorela. Obnovili je niso, ker se je v tistih letih pričel v Češki izdelovati ceneni sladkor iz pese, medtem ko sta bili ljubljanski cukrarni: ena v »Blatni vasi« (Kolodvorska ulica) in druga na Poljanah, prirejeni za čiščenje ameriškega naravnega sladkorja, pač so pa popravljena poslopja spremenili v predilnico, katero so njeni gospodarji začetkom svetovne vojne zaprli, potem pa prodali.
lj Ustanovitev krajevne zaščite za de-co in mladino za pomerij ljubljanskega mesta. S 1. junijem t. 1, začne poslovati »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana« kot krajevna zaščita za deco in mladino poverjeništva za socialno skrb, oddelka za zaščito dece in mladine. Krajevna zaščita bo reševala vse prošnje zaenkratno podporo in mesečne rejnine prosilcev, stanujočih v pomeriju ljubljanskega mesta. Urad krajevne zaščite za deco in mladino je v justični palači, pritličje, soba št. 19, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. — Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine.
lj Perko in Kolesa se bosta zagovarjala v torek pred ljubljansko poroto. Razpravo bo vodil g. dvorni svetnik Regally, obtožbo bo zastopal državni pravdnik dr. Modic. Perka bo zagovarjal dr. Korun, Kolešo pa dr. Benkovič, Za slušatelje III, letnika juridične fakultete, za orožnike in za detektive, kateri bodo v svrho študij navzoči pri razpravi, se bodo rezervirali posebni prostori.
lj Najden pes. Gospod Rudolf Fajdiga je našel svojega psa, ki je vreden več tisoč kron in ki se mu je izgubil. Psa je vodil neki narednik blizu Št. Vida na vrvi okoli, lj Ljubljanski kvartet v Ameriki, štirje ljubljanski pevci: trije konservatisti in en operni pevec, nameravajo odpotovati v Zedinjene države, kjer bodo prirejali koncerte.
ljUbežni tat prijet. Lani meseca decembra je po tatvini, ižvedeni pri Kancu, izginil iz Ljubljane Martin Prek. Ker je mislil, da je že njegova reč pozabljena, se je vrnil v Ljubljano, toda zmotil se je mož, ker so ga detektivi kolodvorske policijske ekspoziture prijeli.
lj Brezplačen poset gledališča. Vratar kr. opere Franc Kolar je na binkoštno soboto zapazil štiri gospode, kateri so prišli v opero, ko ni blagajničarka več poslovala in so zasedli ložo v pritličju na levo, katera stane 140 kron. Gospodje Emil Zega, Anton Čemy, Franc Lovše in Gabrijel Vodišek bodo pred sodiščem pojasnili, zakaj da so šli brez vstopnice v ložo opere.
Rame novice.
r Boj proti draginji. Zdaj so se oglasili Amerikanci — oglasili po amerikan-sko. Angleški in amerikanski listi vedo povedati, da je v Čikagu nastalo mahoma močno gibanje, ki se je hitro razširilo po vsej Ameriki od Novega Yorka pa do San Frančiška. To gibanje se imenuje »The shirt and collar strike« t. j. srajčna in ovratnikova stavka in je prav dobro organizirana. Na čelu ji stoje vseučilišča, upravlja jo amerikanski Rdeči križ, čigar duša je tajnik John W. Champion. Naperjena je proti dragoletnikom sukna, perila in življenskih potreb. Vse navedeno blago je tako poskočilo, da si človek obleke ne more več kupiti. Strokovnjaki trdijo, da vkljub raznim oviram, ki jih je prinesla vojska, bi ne smele biti cene tako visoke, če bi ne bila vmes cela veriga navijalcev cen. Zakoni in odredbe tu prav nič ne pomagajo, edina pot je: skromno živeti in zdržati. Milijone kupcev in naročnikov je sklenilo, da se bodo vsi kar najskromneje oblačili, da bodo po ulicah hodili v zašitih suknjah, nosili najcenejše mehke ovratnike itd. K gibanju je pristopila množica manjših obrtnikov, ki so se zavezali, da bodo poskrbeli stavkujočim uniformo, ki bo karseda preprosta in poceni. Nabor; k
tej organizaciji je povsem pravilen- o jeni se mora, bodisi težak ali učenjak, vezati, da bo oblečen ko vsi drugi, aa po obleki ne bo poznalo, ali imate op viti s tovarniškim delavcem ali z *®s kom tovarne. Moderno oblečene fPz(i 1 . in nališpane ženske bojkotirajo, češ,
pošten človek dandanes ne more
nove obleke. Tako je lišpu in gizdali nastavljen nož na vrat. Gibanje pr iz prepričanja, da en sam človek 111 opravi, da je treba prijeti pošast z z ženimi močmi. Nedavno tega je kora
100.000	tako organiziranih študentov, P fesorjev, zdravnikov, delavcev, vsi v ^ “ tih in z zaplatami obloženih suknj newyorških glavnih ulicah. Ljudje se prej pridno vpisujejo v »protidragi j armado« in na 5. dan meseca maja-nastopiti namah in javno po celi A©., armada zašitih oblek in mehkih ovr noni kov proti gizdalinski modi. Na en
dan se je dalo zapisati v srečno 3500 bančnih uradnikov, ki so 3;e slej prvo besedo v modnem svetu. G* je tem večjega pomena, ker vodijo vo organizacijo izborni in izkušeni ^ nizatorji iz svetovne vojske. Njih ges ^ glasi: »Svoboda modnih sužnjev.« jj^. Angleškem in Francoskem se širijo g ^ nje, o čigar poteku bomo v bližnjih kaj več slišali. No, pri nas je tud1^ ^ organizacije mnogo, celo večina tak' > si že 2 do 3 leta niso kupili nobene-siije-obleke, ne sicer iz načela, ampak PrJ . ni po revščini. Pa kljub njihovemu vz nemu bojkotu draginja le še ne pone ampak še narašča. Vzrok bo morda v
arm^0
ut* •	»
časih Po1' voS&J0,
NelB‘ ,roJil«
da si tisti, ki imajo ravno v teh ne žepe denarja, dvakrat toliko pri r Nemoralnost. Državni tajnik v ški Avstriji je zadnje dni podal P°r pa o stanju prehrane v državi, posek"®^, Dunaju in se je dotaknil tudi obče n rale, ki spremlja tihotapstvo in ve štvo. Kako daleč se je razvila slep dokazuje dejstvo, da so na Dunaju . ^ njih mesecih sprejeli prodajalci	• ^
ponarejenih krušnih izkaznic. V za «, času je bilo med transportom u^ratgj8d-
590.000	kg sladkorja. Samo na tem korju so tajni prekupci gotovo zaS kakih 60 milijonov kron.	, mJ|u
r Bržole iz kitovega mesa boš ■ lahko dobil po vseh pariških r^cS^a^a{ila jah, S tem mesom je Francosko'0“0^eso Amerika, kjer je dandanes kitovo *, vsakdanje tržno bJago. Na severu03 .fa, kanskem obrežju v Tihem oceanu f° .^j dili sedem postaj, od koder jadrajo na lov na imenovanega morskega v \tr
shr»'
»Vf T 11IU	mul	O	' ^
V letu 1918 so ujeli čez 1000 kitov, i» terih so naredili konserve ali Pf.^cjoe* nili meso v ledenicah. Kit, kateri )e litrov dolg, da približno 10.000 kg gar okus je močno podoben govedjn>- ^ na Japonskem uživajo vedno več ^ f Jamesa. Lakota je vsekako najboljša. ,joVo rica in nobenega dvoma ni, da bi si 1 .-c| pečenko i mi radi privoščili, če bi >e P ^ kit tudi na naš ribji trg, zlasti še, a nam ga Amerika poceni dobavila.
r Iz Londona v Pariz z letalom« ,. y Londonom in Parizom se bo ustan°vljj
bližnji prihodnosti stalno Prevaž^n,^rtlžba v aeroplanu. Podjetnik te vožnje je , uge »Airco«, ki namerava uvesti tudi v^ >s države poštne zveze z letali, — ^ jala »Daiily Mail« je prinesel te dni sliko e »Airco 18«, ki bo z drugimi petimi aef°:0če ni izvrševal prevažanje. Celice za P° ~ so jako udobno napravljene.
Sirite »Večerni list“!
Narodno gledišči’
Drama:
29, maja »Pritožne
bukvC*'
Sobota Abon, B.
Nedelja 30. maja »Vsiljenka Salo Izven abon. Delavska predstava. u^e*' Ponedeljek 31. maja »Pritožne bu Abon. D,
. Opera;	M-kiti111
sama. Sodelujejo dame: A. M. jyV|0va» (učenka gospe Poljakove), Svobon
Sobota 29. maja »Pagliacci«f *^eS phides«. Abonm. C.	_	t/ve*1
Nedelja 30. maja »Poljska kri«-abonm.	_	„	y	S0'
Iz pisarne opernega gledališča. .e. boto, dne 29, t. m. nastopi v operncio ^ dališču plesalka bivših ruskih ifflper. jc, skih gledališč ga. H. D. Polakova v tu »Les Silphides« (Vile), ki ga ie P? j^0va bi F. Chopina uprizorila gospa, ,°?7hof‘ Špirkova, Chladkova ter ves balctm Pred baletom se poje Leoncavallova ra »Pagliacci«.
--------------------------.-----------------  pOjt0
Ure žepne gsffir
Odgovorni urednik Jože Ru*®r' Izdajatelj konzorcij »Večernega . j Ti«k* »Jugoslovanska tiskarna« V