Postanek v tiširri... Foto: Joco Žnidaršič L I S T S L O V E N S K I H JTUDENTOV LETO XIII. Ljubljana, sreda, 18. XII. 1963 Stev. 27 ARHITEKTOVSKI TLORIS Naš novinar se je razgo-varjal s člani Združenja štu-dentov arhitekture. Razgovor je potekal takole: Vprašanje: Kdaj ste kon-stituirali organe letnikov? Odgovor: Zadnje dni no-vembra. Vprašanje: Kako se kaže delo svetov in odborov let-nikov: Odgovor: Se- še ne kaže... Vprašanje: Koliko preda-vanj svobodne katedre ste doslej organizirali na fakulte-ti? Odgovor: Eno, pa še to je bilo ad hoc, ker nimamopro-grama. Vprašanje: Kako so se ob-nesli izvoljeni študentovski funkcionarji? Odgovor: Velike težave imamo z njimi. Vprašanje: Težave? (naivno vprašano) Odgovor: Nekateri se sploh še niso oglasili v Ietniku, niti niso prevzeli svojih dol-žnosti (n. pr. blagajničarka 2. letnika) in se ne udele-žujejo sestankov. Vprašanje: So kateri od-teh tovarišev člani Zveze ko-i&iunistov? Odgovor: Tudi o njih bo-mo razpravljali! Vprašanje: (Po daljšem molku). Kje so vzroki za takšno neaktivnost na fakul-teti? Odgovor: V petih dneh v tednu imamo 42 ur preda-vanj in vaj. če k temu pri-štejerao še vse ure risanja, študentje naše fakultete res nimajo časa za politično in družbeno udejstvovanje. Vprašanje: Ste preprieani, da je res tako? Odgovor: (Ni odgovora) OST TEDNA ODNOS MED FAKULTETO IN INŠTITUTI RAZISKOVALNO IN PEDAGOŠKO DELO Dosedanje raziskovalno delo na univerzi in na fakultetah se je odvijalo v okviru štirih organizacij-skih enot. 1. Raziskovalno delo znotraj fakultet na fakul-tetnih inštitutih in na katedrah. 2.-Pri univerzi oziroma pri fakultetah, kjer je ra-ziskovalno prizadevanje slonelo na univerzitetnih in fakultetnih inštitutih, katerih ustanovitelj je uni-verze, ki niso formalno povezani z univerzo, oziroma z zunanjimi soustanovitelji- Univerzitetni inštituti so prevzemali doslej pre-težno vlogo koordinatorja raziskovalnega dela, po-sameznih teder. 3. Samostojni inštituti izven univerze, katerih soustanovitelj je tudi univerza ali fakulteta, so bili večinoma zelo rahlo povezani s fakultetami, čeprav pri raziskovalnem delu teh inštitutov sode-lujejo tudi univerzitetni profesorji in asistenti. 4. Na koncu naj omenimo še inštitute izven uni-verze, ki niso formalno povezani z univerzo oziroma fakultetami, vendar pri raziskovalnem in strokov-nem delu inštituta sodelujejo tudi univerzitetni uči-telji. Pri dosedanjem razvoju naših fakultet in in-štitutov je nastalo vprašanje, kakšen naj bo odnos med fakulteto in inštituti. Na tehniških fakultetah, pod katerimi razume-rno Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, Fa-kulteto za elektrotehniko, Fakulteto za strojništvo in FAGG, je problem predvsem v tem, kako na stro-kovnem področju povezovati pedagoško in razisko-valno delo. Da bi problem odnosa fakulteta — inšti-tut bolje razumelf, je treba to vprašanje osvetliti tudi razvojno. V letih 1949—1963 je nastalo nekaj večjih aplika-tivnih inštitutov, ki so bili v večji ali manjši ali pa tudi v nobeni zvezi z univerzo. Razen teh pa so obstojali univerzitetni inštituti, ki so bili bolj ka-binetnega značaja. Po letu 1960 so se ti mali inštituti na univerzi na pobudo izvršnega sveta povezali v večje inšti-tute. Tako je na področju teh fakultet nastal Inšti-tut za matematiko, fiziko in mehaniko, Inštitut za kemijo in Inštitut- za biologijo. Ti inštituti pa so pozneje začeli zaostajati za velikimi aplikativnimi samostojnimi inštituti. Vzrok njihovega zaostajanja je tudi v tem, da nimajo posebnih raziskovalcev, ampak samo pedagoške delavce, ki so z inštitutom le v honorarnem razmerju. Zaradi tega se njihova dejavnost ome.|uje predvsem na to, da izdelajo pro-gr^rn za individualna raziskovanja, za katera potem iščejo finančna sredstva pri raznih družbenih skla-dih. Aplikativni inštituti so se kot samostojni zavodl v čedalje večji meri finančno osamosvajali. Ker ta proces ni potekal in ne poteka hkrati tudi na fakul-tetah, so začeli inštitute imeti za ustanove, ki so ločene od fakultet. Zaradi takih neurejenih razmer se na fakulte-tah pojavljajo nekje bolj, drugod manj izrazite tež-nje po obravnavanju vseh že obstoječih inštitutov kot ustanov, ki nimajo nikakršne zveze s fakulte-to. S tem pa se pojavlja težnja po dupliranju inšti-tutov. Tako smo razen že obstoječega Tekstilnega inštituta v Mariboru zgradili nov tekstilni inštitut v Ljubljani. Postavlja se zahteva po novem Kemij-sko-tehnološkem inštitutu, čeprav imamo Kemijski. inštitut Borisa Kidriča. Tudi koncept novega Fizikal-nega inštituta bo treba vskladiti ž raziskovalnim programom Inštituta Jožef štefan. Fakultete te zahteve po novih aplikativnih inšti-tutih zagovarjajo z argumentom, da to zahteva študij na III. stopnji. Predvsem bi bilo treba doseči, da postanejo seda-nji honorarni sodelavci treh prej omenjenih inšti-tutov na univerzi člani delovnih kolektivov teh irl-štitutov, ne pa člani delovnih kolektivov ustreznih fakultet, seveda pa naj bi še vedno odgovarjali za pe-dagoško delo na .svojem področju. Inštituti izven univerze so v glavnem usmerjeni v proizvodne naloge, in zaposlujejo v ta namen profesionalne raziskovalne kadre, ki pa bi lahko sodelovali tudi pri študiju na III. stopnji, s kate-rim sedaj univerza opravičuje zahteve po novih aplikativnih inltitutih. Kandidati za študij na III. stopnji bi bili tako vključeni v raziskovalno delo teh inštitutov, seveda pod mentorstvom profesorja na fakulteti. V novih statutih fakultet. in inštitutov bi bilo treba poudariti nalogo teh samostojnih raziskovalnih zavodov, ki jo naj bi imeli do študija na III. stopnji. Fakultete naj bi postale soustanovitelji teh zavodov, tako da bi le-ti bili v nekern smislu tudi fakultetn| zavodi. MART Studentje in novi statuti Ni še tako zelo dolgo, kar smo spreje-mali našo ustavo, ki je bila osvojena po množičnem in burnem razpravljanju vseh naših ljudi. To je dokaz, c!a najširši prin-oipi samoupravljanja pri nas odločno sto-pajo v živLjenje. Za univerzo pa žal te ugotovitve ne ve-ljajo s tako gotovostjo. O tem pričajo tu-di razlnere v zvezd s samoupravljanjem na univerzi. Koliko študemtov je sezoanje-nlh s Sprejemanjem statutov? Koliko lju-di je seznanjanje z dejstvom, da fakulte-te sprejemajo statute? In vendar so sta-tuti za fakultete ustave v malem. Spr&je-tnajo jih za zaprtimi vrati.., Do aprila prihodnjega leta morajo biti statuti sprejeti. Statutarne komisdije po fa-kultetah so upravičemo v skrbeh, če jim bo uspelo pravočasno izdelati statute. Pri tem jim gre bolj za »izdelavo« kot pa za temeljni predpis, ki naj ureja odnose med tisoči ljudmi na fakultetah. Z delom so na mnogih fakultetah dolgo odlašali. Na trah fakultetah pred dobrim mesecem statutarne komisije sploh še niso izvolili. Ni čudno potem, da se že sedaj pojavlja bojazen, da bodo s statuti prepozmi, zla-sti.še, če bomo od njih zahtevali, naj da-jo statute v široko razpravo kolektivom in študentom. Podobno je bilo tudi s sta-riftii statuti, ki so jih sprejemale skoraj izključmo statutarne komisije, ne da bi prišla do besede vsa skupnost na fakul-teti. Bomo tokrat spet ponovili staro na-pako? Vsem izvoljenim statutarnim komisijam nikakor ne moremo očitati, da se niso resno spravile k poslu. Pet, šest Ijudi na fakuiteti je naloga v zvezS z novim statu-tom popolnoma angažirala. To pa je tudi vse. Ogromna večina drugih študentov na fakulteti pa ve le malo o raapravah za vra-ti, kjer aaseda komisija. Kaikšne rezulta-te lahko to rodi, so pokazale reakcije mnogih. komisij, kl se pri delu niso zna-šle. Statutarne komisije na FNT, na fa-kulteti za elektrotehniko, na strojni, na medicini, so mnenja, da bi Inštitut za jav-no upravo moral pripraviti nekakžne smer-nice za sestavo statutov In prosiuo za na-potke, pomoč in idejne rešitve raznih Vprašanj. Bomo torej statute prepisovali, kot se Je to dogajalo v nekaterih podjet-jdh, ali pa jih bamo sami iadelali y skla-du s konkretnimi razmeramd na fakulte-ti? Zakaj tako malo samoinlciativnosti? Tu-di to pot kaže, da bodo statutame komi-sije izdelale statute v ozkih kabinetnih razpravah do zadnjega člena, potem pa jih v poslednjem trenutku dale v pofcrdi-tev. V potrditev, ne v razpravo! Ni čud- no potemtakem, da »razprave v kabine-tih« potrebujejo napotkL in ideije od dru-god, če jih ne dobijo iz najSirših razprav med študenti in fakultefcnimi učitelji. Sta-tutarne komisije bi morale bdti v glavnem le zbiralec, zapisovalec stališč, rešitev in sklepav. Le tako jim ne bo zmanjkalo ar-gumentacij za novi statut. » Danes, tri mesece pred rokom, ugotav-ljamo, da so le redke sindikalne podruž-nice razpravljale o novih statutih. štu-dentska organizacija in Zveza komunjstov pa še nista storili kaj pomembnejšega, da bi novi statut nastajal tudi iz stališč, idej in interesov vseh, ne samo statutarne ko-misije. Žal ne preseneča mnenje članov statu-tarne komisije fakultete za elektrotehni-ko, češ da bodo izkušnje dosedanjega sa-moupravljanja prispevale k delu ob novih statutih, ki pa — po mnenju članov ko-misije! — ne bo bistveno spremenjen. Na medicinski fakulteti so mnenja, da je vse dosedanje delo okrog statutov ne-potrebno, zaman, in da kaže raje čakati na splošne okvirne teze Zakona o univer-zah. Na strojni fakulteti odrekajo študen-tom pravico razpravljanja o noveim statu-tu, češ da študenti po starem statutu te pravice nimajo. Pcmetek vseh teh razmer kaže, da so vse razprave o novih statutih premalo jav-ne in množione. Ne nazadnije bi morala &tudentska or-ganizacija že sedaj odločilno vplivatd, da Študentje pred zaprtimi vrati bi tudi študentski predlogi našli svoje me-sto v novih statutih. Spričo dejstev, da ponekod odrekajo študentom pravico do razpravljanja ob novih statutih, bo treba naša stališča še odločneje uveljavljati. Po-tem, ko bodo statuti sprejeti, bo prepoz-no razpravljati o daločbah. ki so jih za nas postavili drugi. Ce v statutarnih komisijah ni nobene- ga komunista, je to ogledalo aktiva ZK na fakulteti. KaJ pa, če svetom letnikov ponekod od-rekajo pravico odločanja pri razpravah? ( ... ker se dela po stariih statutih!) Po-polnoiha jasno je, da pri- starem ne mo-remo ostati! Mart Fakultetni svet na pravu Fakultetni svet pravne fakultete se je v preteklem obdobju sestal na 8 sejah, na katerih je obravnaval tako osebne in fi-nančme zadeve fakultete, kot tudi obeh sa-mostojnih inštituitov, predvsem pa je dal poudarek štuidijskemu režimu in problema-tiki ob reformi. Razumljivo je, da so študentski pred-stavniki predvsem aktivno sodelovali pri študijskih vprašanjih — mnogo manj pa pri ostalih vprašanjih, posebno če niso v tesni avezi s samim študijem. V tem se kaže slabše poznavanje ostalih področij, saj se mnogi študenti morda šele prvič srečujejo na teh sejah, oziroma pri prou-čevanju gradiva za seje, z vprašanji de-litve osebnih dohodkov, s finamičnimi vpra-šarnji fakultete itd. Nova reforma študija teče že čefcrto le-to. Imamo diplomante I. stopnje, kmalu bodo zaključili študij tudi študemtije na II. stopnji. Refonna je bila pripravljena mnogo bolje po organizacijski plati in mamj po vsebinski. Stiidentje sami smo najbolj občutili pomanjkljivosti ravno pri vsebinskem prilagojeivanju predmetov pro-filu I. oziroma II. stopnje, zato smo sa-mi sprožili akcijo za aktivizacijo študija in za ponovno proučitev študija, najprefl na I. stopnji. Naloga študembskih pred-stavnikov'v FS je bila na študijskem pod-ročju predvseim zastopanje in uresnifieva-nje novih stališč Zš na naši fakulteti. Aktivizaoija študija, to je ustvarjainje afetivnega razmerja med študentom in pre-dvateljem preko vaij, seminarskih nalog, diskusijskdJi o^bltk predavanj itd.f je kltjub določenim pomanjkljivostim premaknila pravni študij z mrfcve tofike. Druga akoija študenitov, proučevainje ce- lotne problematike I. stopnje študija, je bil prvi poizkus, da odpravimo nekatere slatoosti reforme študija. S stalnim reor-ganiziranjem gremo samo mimo vsebin-skih problemov. Seveda pa je naloga vse-binskega proučevanja problemov stvar ka-teder in se študeotje v ta vprašanja težko spuščamo. Seveda pa delovno področj« žtudentskih predstavnikov v FS ni omejeno le na sege sveta, teraveč se Se dosti bolj odraža v delu posameznih komisij sveta — pred-vsem v študijski in gospodarski komisiji. Morda najvažnejše delo študentskih pre stavnikov se kaže v spremljanju te-koče problematike na fakulteti, v stalnem stiku s študenti in tudi s profesorji ter v razpravljanju o pomembnih vprašanjih s študenti. Miha Potočnik V NEKATERIH NAŠIH KNJIŽNICAH KNJIG IME SMEMO ZAPIRATI V TEMO Knjižnice na posameznih oddelkih fakultet-so ena iz-med najbolj učinkovitih, najcenejših in najenastavnejših pripomočkov študentu pri njegovem študiju. študent si lahko v njih brez odškodnine izposodi literaturo, ki jo po-trebuje za študij. Da bi kaj več zvedeli o težavah in proble-mih naših knjižnic, smo si izbrali štiri med njimi: potr-kali smo na vrata pravnikov, strojnikov in slavistov, pot pa nas je sanesla tudi v Akademski kolegij. Koristna zcmenjava s tujino Knjižnica pravnikov je matična knjižnica za vso prav-no literaturo v Sloveniji. V njej ima)o 56.500 knjig, vendar se to število stalno spreminfa. Skupno s seminarskimi knjižnicami (teh je sedemnajst) je vseh knjig približno 69.300. Za vse te knjižnice vodijo tudi katalog in nabavo novih knjig. V knjižnici vodijo centralni katalog za pravno literaturo v Slovertlji in delno tudi v državi. Razen zakonov in revij pasojajo vse knjige na dom. Imajo tudi čitalnico za profesarje in študente. V štndentovski čitalnici imata dežurno službo dva študenta, ki urejujeta priložnostno knjižnico učbenikov V študijskem letu 1963-64 je imela knjižnica 16.221 .obi-skov, od tega je bilo študentovskih 12.993, profesarskih 1848, ostalih pa je bilo 1380. Velike težave ima knjižnica s prostori, ki postajajo iz dneva v dan bolj tesni. Centralni del lcnjižnice je nasproti velike avle fakultete, drugi del pa je preko dvorišča, kar zelo otežkoča delo štirih bibliotekarjev. Mnogo težav imajo tudi/' vezavo knjig. knjižnica kupuje skoraj vso domačo pravno literaturo, razen tega pa naročajo tudi potrebno tuio literaturo (zlasti ameriško, francosko, italijansko in nemško). Naročeni so ni 98 romačih revij in 87 inozemskih. Z raznimi inozemski-mi zavodi imajo urejeno zamenjavo posameznih knjig. Občutno premajhni prostori V knjižnici strojnikov imajo več kot 9.500 knjig stro-kovne literature. Knjižnica je odprta vsak dan od 8. do 14. ure. TRIBUNA STRAN 2 Naše strokovne literature je zelo malo, zato je knjišnica vezana na tujo literaturo, ki jo dobi s pomočfo naših za-lozb. Del domačih avtorjev je približno 20 %, medtem ko je vse ostcdo tuja literatura. V študijskem letu 1963-64 je bila knjižnica naročena na 13 jugoslovanskih revij in 98 tujih, v letu 1964 pa se bo to število povečalo še za prl-bližno 20 tujih revij. Nafveč revij imajo iz obeh Nemčij, Velike Britanije in ZDA, v zadnjem času pa tudi mnogo iz Sovjetske zveze, za katero je rr^d štndenti še posebno zanimanje. Ob robu bi omenil, da fakulteta izdaja svoj Fakultetni vestnik, v katerem ocenjujejo dpmači predavatelji tuja de-la, razen tega pa v njem objavljajo svoje najnovejše izsled-ke. Mogoče bi bilo prav, da bi v tem listu našli svoje me-sto tudi študentje, ki se že tudi sami poglabljajo v znan.' stveno delo svoje stroke. že samo dejstvo, da se študentje, kl so dokončali to fakulteto, kmalu po končanem študiju oglasijo s svojimi prispevki, nam to dovolj jasno potrjuje. Večina nove literature si najprej izposodi pedagoško osebje, potem pa je dostopna tudi študentom. Prav tako kot pri pravnikih tudi tej knjižnici primanjkuie prostorov, saj je omejena na pičlih 21 kvadratnih metrop. Knjige zato shra-njujefo tudi v ostalih prostorih fakultete. Odobrena finančna sredstva za knjižnico so bila vsako leto dovalj velika. Pri tem velja omeniti, da so strokovne knjige iz tujine zelo drage, izjema so le sovjetske, katere čedalje več naročajo. Kljub temu pa pri nabavi notnh knjig ne glSdajo na finančna sredstva, temveč na kvaliteto del. V enem študijskem letu obišče knjižnico približno 3000 bralcev, od katerih je približno 2800 študentov. 120 domačih in tujih revij Knjižnica oddelka za slovanske jezike in književnosti je bila ustanovljena leta 1919, se pravi istega leia koi Ijub-Ijanska nniverza. Začetni knjižni fond je pridobila z naku-pom knjižnice graškega univerzitetnega profesorja — slavu stn dr. Gregorjo Kreka; od njega ima skoraj popalno zbirko starejše slavistične literature, ki je edinstvena v Jugoslaviji. Drugi del knnžnice sestavljajo starejši inozem-ski znaTistvcni časopisi, ki so jih dobili od knnžnice Slo-venske matice. Mnogo knjig je knjlšnica dobiki tudi od nekdanjega Ijubljanskega župana in politika Ivana Hribor- ja. S skromnimi dotacijami v stceri Jugoslaviji se je knfižnica le s težavo izpopolnjevala, vendar je ob skrbi tedanjega predstojnika prof. dr. Rajka Nahtigala in višjega asistenla Zvonka Bizjaka postala tna najbolj urejenih knjižnic na univerzi. TaJcoj po osvoboditvi je knjižnica navezala stike z mnogimi slavističnimi stolicami in znanstvenimi ustanova-mi v svetu in tdko skrbi za čim popolnejše zbiranje slavi-stične literatnre. ¦ Za popolno zbiranje vse slavistične literaiure knjižnica tudi danes nima dovolj sredstev, ne prostora in ne osebja, zato poskuša svoje delo koordinirati s Slovansko knjižnico, z biblioteko SAZU in z Narodno in univerzitetno knjiznico. Poleti 1961 se je knjižnica preselila v stavbo FF in do-bila sodobno opremo; v njej so uvedli tudi stvarni geselski katalog, ki bo mnogo pripomogel k izkoriščanju knjižrdč-nih zakladov. Knjižnica ima približno 39.000 zvezkov in se uvršča med večje knjižnice v Ljubljani. V zadnjem letu je prejela 1702 zvezka in 120 domačih in tujih revij, izpo-sodili pa so 6521 zvezkov. Knjige v skladišču Potrkam na vrata -. upravnika v Akademskem kolegiju. Pugled upravnika je nekoliko nezaupljiv. »So vam študentje povedali, kako je pri nas s to rečjo?« V kratkem času zvem za vso tragedijo kolegijske knjiižnice. Knjige leže v skladišču in jib po besedah upravnika ne bodo izposo* jali toliko časa, dokler ne bo zanje ustreznih omar. Do konca julija sta knjižnico urejevaia dva študenta slavistike, ki sta imela prihliž-no 1500 knjig (toliko jih namreč ima knjižnica) kar v svo.ji sobt, kjer sta tudi spala. Knji^e sta izposojala na podpis študentov, kar pa se je pokazalo za ze!o pomanjkljivo. V slabib dveh letih se je fzgubilo približno 80 knjig. Po mnenju upraviiika bi bilo najbolje nrediti knjižnico tako, da bi si študentje izposojali knjige pri blagaj* ničarki. V Kolegiju so vsako lcto dall za obnovo knjižnice približno 60.000 din. Vsota sicer ni tako velika, kljub temu pa bi bilo narobe, da bi knjige. za katere so žrtvovali dragocena finančna sredstva, še naprej ležale v temačnem skladišču in čakale odrešenja iz teme. To je bil le bežen pogled v nekatere naše knjižnice. Iz vseh teh sJcromnih zapiskov pa bi lahko ugotovili, da na-šim kniižnicam še vedno manika prostorov, da so še vedno tešave z nabavo tuje literature ter da ponekod ne morejo urediti tudi najosnovnejše (kljub temu, da imajo knjige) — teposojanje knjig. M. Mati Prvg skupna vcjg novih in starih čltmov APZ: Dve uri na vaji z APZ ,,Tone Tomšič" Po osvojitvi prvega mesta na tekmova-nju pevskih zborov v Gorici je pevski zbor »Tone Tomšič« odpotoval še v Be-netke in se preteklo sredo ob petih zju-traj vrnil z vlakom v Ljubljano. Ob dva-najstih so pevke in pevci spet stopili pred poslušalce. Tokrat v zbornični dvorani pravne fakultete ob priliki slovesne pode-litve naslova častnega doktorja Ijubljan-ske univerze, ki ga je prejel zaslužni ma-tsmatik, akademik prof. dr. Josip Ple-melj. Peli so in njihovi glasovi so za trenu-tek popustili od neprespane noči. Po zi-dovih velike dvorane, ki cbda vsakega obiskovalca s spoštovanjem in nemirno tišino. se je lovila njihova pesem ... V petek so se zbrali k skupni vaji. Mladi in stari pevci zbora. Devetdeset jih je vseh, a pri vaji jih je bilo deset več kot polovica. Nekateri se še niso opomo-gli od napornega potovanja, ali pa so že odšli domov. V petek ob pol osmih. Tako dvakrat na teden. Pred koncerti pa vsak dan. KEKAJ MINUT čez domenjeno uro je in niso prišli še vsi. Nekam počasi prihajajo, lezejo iz toplih plaščev in si urejajo lase, ki so se razmršili pod čepicami. Starejši na hodniku vlečejo zadnje di-me iz cigarete. Potem jo pohodijo in se zrinejo h klavirju v balkonski dvorani v poslopju Univerze... Saj je to le običaj-na, zdolgočasena vaja ... Vse teče po nepisanem kalupu. Ni tre-ba dosti besed, pravijo in se spominjajo svoje najljubše pesmi. Najprej ločena vaja po glasovih. Kore-petitorji žulijo posamezne pevske fraze tako dolgo, da že presedajo. Fraze in ko-repetitorji. . : i- Od pol osmih do devete ure zvečer. Šele potem je na vrsti skupna vaja gla-sov. Nocoj so peli ločeno tenorji in ba-si, alti in soprani pa so vadili skupaj. Zdaj sedijo v polkrogu okoli klavirja in skozi polglasen pogovor se sliši šeleste-nje not. • Dirigent je pripravljen ... Stojte! še kratek sestanek, preden zač-nemo! »Seznanil vas bom z letošnjim progra-mom,« reče predsednik Akademika, med-tem ko dirigent jpogleda na uro. Prebere jim petnajst imen skladate-ljev in naslovov skladb, ki jih bodo izva-jali v osemnajsti pevski sezoni. ftled nji-mi je pet renesančnih skladb. Vse pesmi programa bo zbor pel prvič. » ... In kje bomo peli?« »Marca v Mariboru, aprila v Kranju, v maju bomo nastopili v Zagrebu in Beo-gradu, oktobra v Celju, Trbovljah, Murski Soboti, v Novem mestu in v začetku no-vembra še v Prištini. Še ena zanimivost: letošnji letni koncert bo v Ljubljani že 21. aprila. Tako urni nismo bili še niko li . . .« »Pa inozemstvo?« »Zaenkrat samo Madžarska. Mogoče še Gorica kot letos, najbrž pa bomo dobili povabilo tudi iz Arezza ...« Na obrazih pevcev ni brati malodušja. Potovanja sprejemajo kot informacijo o programu. »še nekaj,« se prvič glasno oglasi diri-gent Igor Lavrič, ki se vsak teden dva-fc;rat pripelje iz Maribora. (Akademik mu povrne samo potne stroške). »Prihajajte ob pol osmih k vaji!« »še kdo?« »Trenutek! Zadnjič sem naročil, da pri-nesite zelene mape,« se je oglasil nekdo, očitno arhivar. »Psjnesla pa jo je samo Tatjana...« »Bravo Tatjana!« so zatulili (dobesedno) v zboru. Arhivarja je nekdo povlekel od zadaj za suknjič in ga potisnil na stol. Bil je glas vpijočega v puščavi. Dirigent je z močno roko udaril po kla-virju. »Dosti!« Potihnil je smeh in »diskutantje« so obsedeli na svojih mestih. »Zdaj pa poglejmo, česa smo se nau-čili,« je napol očetovsko povedal dirigent, ki je tri leta prepel v zboru APZ-jevcev. V tej obleki srečujemo APZ na koncertih. Kdo ve za vse dolge ure vaj? Rutinirano je pritisnil na tipke in zbor je zamrmral intonacijo. V sobi je vzvalovila pesem Jakoba P. Gallusa: »Libertas animi cibus est et vera volup-tas...« Izzveneli so dolgi akordi madrigala in na sredini so alti izgubili intonacijo.* Pe-sem je zatrepetala in končno mučno ugas-nila kot plamen sveče. Še enkrat! »Svoboda, naših duš hrana si in pravo veselje ...« Se enkrat! Basi... PGNAVUANJE ima tudi svoj konec. Toda tu ima glavno besedo dirigent. Od predsednika zbora zahteva seznam, ki bo določal vsakemu pevcu ktalno mesto pri vajah. Nerodno je povedal, ko je rekel, da bo pomešal stare in mlade sopranistke. Kratko pavzo je izkoristil za opravičilo, ker so se so-pranistke, ki so že več let pri zboru, pri-tožile, da pač le niso tako stare ... Kazalec se pomika že proti deseti uri. Pozno je že in le malo časa je preostalo za ponavljanje druge pesmi. To je rapso-dija Skalovskega Niz mojot roden kat. Le s težavo jo prvič prepojejo... Ob času jih navadno zmoti vratar univerze, ki ob desetih zvečer zapira sivo poslopje. Odpre vrata in to pomeni, da je čas vaje potekel Pevci, ki mi sedijo blizu, pove-do, da vratar ne zamudi nobene vaje... Nocoj prvega srečanja z novimi člani zbora ne bodo zavlekli. Konec je točno ob desetih. Ob splošnem razgovoru je predsednik oznanil temorjem, da so na vrsti za po spravljanje stolov in miz, kajti zjutraj &o-do v tej sobi predavanja... Bruci so pol* ni elana pohiteli z delom. Zunaj je hladen zrak udaril v obraz in pod arkadami univerze so se pevci po-slavljali. Po dva, po trije so šli — protl domu ali še prej v kavarno, da si zmo-čijo suho grlo. Velika okna na univerzi so ostala brez luči. -de- JMAŠDRUGIDOM..." Opazoval sem drobno dckletce, zavito v pisano ruto, izza katere so kukali prameni svetlih las, ki se je sklonilo k tlom in s prstkom napisalo v ivje, od-padlo z drevesa, s skrbno otroško pisa-vo: ZIMA. Res, pred vrati je zima in vprašujemo se, kam so izginili študentje, ki so ob toplih dnevih postajali po vseh mogo-čih znanih in neznanih vogalih, od Fi-govca naprej. Velik kup zemlje na cesti, prijaznl vrtovi v okolici in drobne hiše, to je okolje, v katerem stoji Dom študen-tov okraja Maribor. Enonadstropna stavba se prav goto-vo ne zaveda prednosti, ki jo uzivi; vsaj njeno dokaj skromno pročelje ne kaže, da je to edini dom te vrste v Ljubljani. Ko Štopate po stopnišču, osvetljenem s ipeonsko lučjo, sveže obarvanem s prljetno modro barvo in predvsem ne-navadno čistem, si ne morete predstav-Ijati, da so vse to uredile roke študen-tov in nehote ugotovite, da absolvent gozdarstva v beljenju prav nič ne za-ostaja za pleskarjem, da bodoči elektro inženir postavlja zidove bolje kot zi-dar, da ... y,Je pač tako,« mi je dejal upravnik doma, Bogdan Rotar, »to je naš dnuji dom in kot takšnega ga hočemo tudi urediti, seveda v mejah naših moS.no-sti, kajti na prvem mestu je pač šlu-dij!« Dom ne stoji še dolgo, saj so ga odprli v jeseni 1962. leta, je pa od 1960, ko so ga začeli študentje urejati, vlo-ženo vanj toliko naporov, da je danes upravičeno lahko v ponos vsem, ki so Tu mi je prijazni absolvent gozdar-stva pripovedoval, kako je dom nasta-jal, kako so rušili zidove, da bi pridO' bili več prostora, kako so jih nato sa-mi belili in, nabavljali material. »Sedaj je že mnogo napravljenega, pa še vedno primanjkuje to in ono.« »Vidiš, te neonske luči nam je po-darila Elektrokovina, kljuke Livarna si* prizadevali za njegovo ureditev in vsem, ki danes vanj zahajajo. V veliki, toplo zakurjeni sobi, v ka~ teri gospoduje nad vsem akvarij s trop-skimi ribicami, sta medicinca študirala okostje glave, in da ju ne bi motila, sva se z upravnikom umaknila raje v klubsko pisarno. itd. Inštalacije sva napeljcla s Cerar-jem, ki nima pojma o telovadbi, bi mu pa dal za napeljave zlato medaljo... Koga ne bi pritegnile mize za namiz-ni tenis, televizija, radio s ploščaml, šah, debate, predavanja...?« Po pogovoru z upravnikom sem se poizkušal približati tudi »navadnim«. obiskovalcem doma, članom klubov ptujskih, prleških, koroških in mari-borskih študentov, ki so imeli na la-logi obilo snovi. »Tale soba, kl je prijetno topla, je zelo primerna za študij. Po novem pra-vilniku doma je od devete do osemnaj-ste ure namenjena le učenju,« mi je pripovedoval eden izmed obiskovalcev. »Mislim, da bi potrebovali res !>e eno sobo, ki bi bila namenjena izključ-no za študij, tako da bi se v tem pro^ storu lahko zbirali tudi tisti, ki se ne mislijo učiti,« je pripomnil absolvent. Kulturno šivljenje v domn se obl-"čajno omejuje le na predavanja s po-vprečnim obiskom. Nekajkrat letno priredijo družbene večere ... in to je vse. Drugače pa obiskovalci prav radipo-sedajo ob televiziji, igrajo karte in de-batirajo, pravijo le, da nekatere straš-no moti, ker je kajenje v prostorih prepovedano ... če bi med obiskovalci doma iskali kakšno večje število deklet, bi bilo vaše iskanje zaman. »Pridejo le na družabne večere, dru-gače pa jih ni,« mi je dejal razočarano študent z akademije. »čudno, kajne?« če morda radi igrate šah, če bi radi gledali televizijo, ali pa se morda učih v toplih prostorih, si ne delajte skrbi. Edini pogoj je, da ste doma iz Mari-bora, Prlekije, Ptuja, ali s Koroškega, pa vas bodo radi sprejeli medse. Ver-jemite mi, da se boste prav prijeino počutili, kajti dom je namenjen prav vam, študentom izven Ljubljane. Hiša na cesti v Rožno dolino št. 18 vas čaka; preden pa vstopite, ne po-zabite prečitati napisa na vratih: PRO-SIMO, OČISTITE SI ČEVLJE! Otmar Lajh Tudi v Mariboru se razvija Študentovsko družabno življenje: Sprevod brucov NA MARIBORSKIH VIŠJIH ŠOLAH Socialna struktura precej ugodnejša V zadnji navembrs&i številiki Trabone je bil na feretji strand objavljen članek, v ka-terem avtor ugotavlja, da je sociaina struk-fcura na Ijubljanski univerzi praiv zaskrb-iljujoča. Podatiki in sheina pomazarjata pre-cejšnje razlike med socialniim sestavom plovemskega narocla in med štud&nitd uni-verze. Podatkl o mariborsikili visofcošolskih za-^oddih in o sociaini strufcturi njihovih obi-ijjkovalcev bodo dopolnili sliko o sloven-Bkih študemtih. Niso namreč popolnoma primerljivi s podatki z univerze. PodatM so bitli zbra-fil po drugih kriterijiih in po manjšem šte-' vllu skupin. Zaradl tega je kalikor toliko piimerljiv samo podatek o osnovnili eno-taih, iz katerih izhajajo študentje: o skupi-ni uslužbencev in o skupinfi delavcev in tometov. če povzameimo objavljene podatke o sbrulkturl aktivnega prebivalistva, predstav-ijajo kmetje in delavci 71 odstotkov slo-venskega prebivalstva; skupino uslnžben-cev, s katero operira statistika o maribor-BikdJn študentiti, pa lahko z določeno rezer-vo primerjamo s sknpino »adiministrativ-no osebje ter strokavnjaiki in umebniki«. Ta skupina po podatkih iz istega vira pred-Btavlja 14 odstotkov Sloveincev. Zararii ne-primarljivosti podatkov ne moremo točno opredelitd skupdn »prometnega, trgomskega, zašoitnega, uslužnostnega osetcja«, ki. niha-jo med obema zgomjima grupacijama. Fodatki o vpisu v I. letmiik štuidijisikega leta 1963/64 na mariborsfcih visokošolsikih zavodih kažejo, da se je na vseh 6 insti-tucij vpisalo skupno 2483 študentov. Za našo analizo niso pomembne številke o vpisu na posamezne zavode, amipak od-stx>tki, s katerimi so zastopane posarnez-ne velike socialne akupine. Le-ti so na slednji (v primerjavi s podatki o Slove-niji in o univerzi): Kaj nam kažejo ti podatki, ki v primer-javi s podatlki o vpisdh prejšnjih let ne dajo nobenah bistveaiih odistopanj oziro-ma razdik? Ta struktura je vsa leta zelo stalbilna in se je celo za malenikost popra-vila v korist največje skupine — dedavceiv ln kmetov. Ne moremo torej govoriti o tiobeniJi bistvemih tendencah po premikih v korlst te ali one skupine. Ugotovimo lah-ko le, da seveda tudi na mariborskih za-vodih ni doseženo stanje ujemarnja struk-tuire republi&kega aktivnega prebivalstva Ln strukture študentoiv, vendar pa so od-stapaiija bistveno manjša kot na univer-zi: nekaj čez 50 odstotkov študentov temeč-kega in delavskega porekla se skorajda ne da primeirjati s 27 odstotki v Ljublja-ni. Prav tako je precej nižji odstoteik ti-stih, ki izvirajo iz socialne skupime, ime-novane uslužbenci. Kje so razlogi za to? Prav gotovo je naj-bolj bistvein razlog dolžina študija na viiš-jih šolah. Ceprav so tudi fakultete foirmi-rale I. stapnijo, se ljudje, ki iz teh ali dni-gih raalogov žele hitreje dakončati štu-dij in se zaposliti, raje odločajo za višjo šolo toot za I. stopnjo falkultete. Verjetno so med temi razlogi najbolj omembe vred- ni prav materialni pogoji. Ta zaključek vabuja morda podobno skrb za tendance raavoja socialne strukture in marebifcne neprijetae sociološke posledice. Morda pa je v tem skrita še ne^inana korist ozi-roma predmost višjih šol pred fakulteta-mi z njdhavim štiri do petleunim študijem. Morda se bo pojavila tudi misel, da bi-stvemo vpliva na tako struikturo tudi laka-oija maiTiborskih višjih šol. Mariborska višja ekonomsko-komercialna šola iina npr. kar 25 odstotkov študentov iz ljubljanske-ga okraja. Iz maribarskega akraja pa ni niti 50 odstobkov študeintov te šole. Potrebno bi bilo tudi primerjati podat-ke o socialni strukturi študentov s podat-ki o tem, katero srednjo šolo so končali pred vpisom. Prav tako verjetno obstoje budi razlike med rednimi in izrednimi študenti. Med tema skupinama študentov pa veLjajo v Mariboru čisto druga številč-na razmerja kot na ljubljanski univerzi. Vse to nikakor ne zmanjšuje pomena ugotoivitve, da je socialna struktura mari-borskih štuidentov dosti bližja podatikom o slovensiki strukturi in da je torej precej manj zaskrblljujoča. mm Lepše perspektive -¦ Višje šole v Mariboru vzgajajo pred-vsem strokovnjake praktike, ki gredo ta-koj po končani I. stopnji v proizvodnjo. Zato je vsekakor potrebno v teh šolah de-lati bolj praktično in se čimbolj prilagaja-. ti praksi. Da bi lahko šole dosegle ta na-men, morajo imeti v svojem lastnem okvU ru čim več sodobnih laboratorijev in eks-perimentalnih delavnic, v katerih se lahko diplomant prve stopnje izpopolnjuje in po-zneje prenese svoje znanje v prakso. Poseben pomen ima praktični pouk na Višji tehniški šoli v Mariboru, kjer vzga-jajo inženirje-praktike. Zato se šola čim-bolj trudi, da bi lahko dala svajim štu~ dentom na razpolago laboratorije in de-lavnice. VTŠ sedaj gostuje v stavbi, ki je bila pravzaprav zgrajena za srednje strokovne šole in seveda ni primerna za tnsokošol-ski študij. Zato je šola že leta 1959 zače-la z izdelovanjem investicijskega progra-ma, ki je v razdobju 1959-63 doživel šti-ri variante. Zadnja varianta investidjskega progra-ma obsega center srednjih strokovnih šol, ki 'ga bodo sedaj preuredili za potrebe VTŠ. Objekt je &e nedograjen, potrebnih pa je samo še nekaj prezidav, tako da bo jeseni že gotov. Sola ima namen zgraditi v celoti šest objektov, ki bodo zadovolje-vali potrebe VTŠ. V načrtu je cela vrsta laboratorijev fkemijski, elektro, tekstilni, strojni in gradbeni laboratorij) ter delav-nica za oddelek strojništva. Prav tako bo-do zgradili tudi več velikih predavalnic, kjer bodo predavali predmete, ki jih lcth-ko posluša več oddelkov skupaj. Vsa po-slopja bodo zgrajena predvidoma do kon-ca leta 1965 oAroma do začetka leta 1966 ter bodo vseljiva najpozneje do jeseni •1966. Vse zgradbe boda stale na velikem kom-pleksu zemljišča, ki bo segalo od Go-sposvetske ulice do Drave. Tako lokalizi-rana VTŠ bo imela v bodočnosti vse po-goje za prerast v fakulteto in sicer po od-delkih, ki so najmočnejši. Sredstva, predvidena za gradnjo tega centra, znašajo približno 1 milijardo in pol, kar pa z ozirom na porast cen v gradbeništvu ni končno, ker so usluge grad-benikov iz leta v leto dražje. Gradnjo teh objektov pa bodo finansirali republika, okraj, občine in gospodarske organizacije. Projekti za dve zgradbi so že narejeni in je gradnja že v teku, za ostale objek-te pa ima VTš pogodbo s Komuna pro-jektom, ki jih bo končal v začetku prihod-njega leta. Tako zgrajena šola bo imela predvido-ma kapQ.cileto okoli 1500 študentov. Tudi Višja stomatološka šola gradi le-tos nov objekt in sicer pri srednji medi-cinski šoli. Tako bo končno dobila last-ne prostore, ki jih ima sedaj raztresene po mestu. ¦niš Prvi študentski pevski zbor v Mariboru Kmalu bo v Mariboru ustanovljen prvi šludentski pevski zbor. O ustanovitvi pev-skega zbora so že dolgo razpravljali na Pedagoški akademiji v Mariboru. Tudi na drugi redni letni konferenci ZŠ na Peda-goški akademiji je bilo govora o tem. Da do ustanovitve pevskega zbora še ni prišlo, moramo Lskati vzroke le med študenti, Zborovodja in materialna sredstva so bila namreč zagotovljena. Zbor bo sestavljen v glavnem iz študentov Pedagoške akademi-je in bo deloval pod njenim okriljem. V njem bodo lahko sodelovali tudi študentje drugih višjih šol v Mariboru. Vrvež in smeh v parku sta zamrla Pomcmjkanje literature Na konferenci ZS na Pedagoški akade-miji je stekla tudi beseda o pomanjkanju literature za študij na tej šoli. Posebno pereče je to vprašanje za matamatično in kemijsko smer. Ker učbenikov ni v pro-daji v knjigarnah, jih študenitje lahko do-bijo le v mariborskih knjižnicab. Knjižni- , ce imajo amejeno število teh knjig, zato je večina študentov vezana na zapiske s predavanj. Za rešitev tega prablema so se zadolžili profesorji, ki so sklenili, da bo-do za svoja predavanja napisali potrebna skrijpta. Med drugim so v diiskusijah po-udarili, da je bilo dosedamje ideološko de-lo v okviru študentstfce arganizacije po-manjikljrvo in da je potrebno v bodoče temu področju dela posvetiti z raanimi predavanji in svobodndmi tribunami kar največ pozornosti. Precej je bilo govora o neskladnosti ur-nika predavanj in o prehudih pogojih za vpis v drugi semester. Ugotovili so, da je temu .fcrivo pamanjkanje prostorov in pre-majhno angažiTanost avetcnv letaiikoiv. -mac Nagrajevanje demonstratorjev Glede na porast življenjskih stroškov postaja problem plačevanja demonstrator' jev na filozofski fakulteti že pravi ana-hronizem. Kljub vsakoletnim zahtevam, ki jih demonstratorji postavijajo že od leta 1960 za povišanje demonstratorskega honorarja, se to stanje do danes. ni iz-boljšalo. Vsa ta leta so preje%nali na uro 160 dinarjev. Za 28 ur demonstratorskega dela, so dobili potemtakem 4.480 din. Pri tem pa velja poudariti, da je delo večine demonstratorjev preseglo število teh ur, vse težji materialni pogoji pa' so jih prisilili, da ponovno spregovo-re besedo o povišanju svojega demonstra-torskega honorarja. V ta namen je Združenje demonstrator-jev postavilo dve zahtevi in sicer: 1. da je 160 din za efektivno uro dela premalo in da je ta znesek treba poveča-ti vsaj na 300 din 2. da je treba čimprej preiti na teme-Ijito analizo demonstratorskega dela po oddelkih in ga nagraditi po učinku. Dosedanje zahteve so ostale le pri ugo-tovitvah, da so do tega upravičeni, ven-dar fakulteti primanjkuje denarja. Dohod-ki asistentov in profesorjev so se v teh letih bistveno spremenili, pri tem pa ni nihče upošteval demonstratorjev, čeprav so tudi ti udelešeni pri izvajanju peda-goškega procesa. Demonstratorji pa svoji zahtevi upravičujejo tudi z dejstvom,- da ima večina med njimi višjo šolsko izo-brazbo in da jim glede na to pripada pri-meren honorar. če primerjamo njihove razmere s predmetnimi učitelji, lahko ugotovimo, da so ure demonstratorjev za polovico slabše plačane od njih. Prav tako pa bi lahko študent v tem času za-služil z inštrukcijami 300 do 400 din na uro. če pri tem ne bi šlo zd povezavo s študijem, bi si ti študentje prav gotovo poiskali druge zaposlitve. Fakulteta pa ni upravičena izkoriščati njihovega dela, temveč ga mora primerno nagraditi. Za demonstratorje so navadno izbrani boljši študentje, s tem pa še ni rečeno, da morajo ti delati za minimalno nagra-do. Po drugi strani imajo nagrajevanje demonstratorjev za socialni akt — daja-nje pomoči boljširn študentom, kar pa seveda ni prav in je potrebno delo nagra-diti kot delo. če pa misli dajati iakulteta posebne nagrade, naj se za to ustanovi poseben sklad. Za delo, ki ga demonstratorji oprav-Ijajo, je sedanja nagrada premajhna. Z nagrajevanjem dela po učinku pa bi se dalo brez dvoma pravično vskladiti pla-čevanje demonstratorjev. Tudi njihovo delo se razlikuje; nekateri že sedaj oprav-Ijajo več kot 28 ur fnpr. psihologi), med-tem ko so demonstratorji na nekaterih oddelkih dokaj dobro nagrajeni, če upo~ števamo njihovo minimalno obremenje-nost z delom. Sčasoma bo potrebno dose-či tudi to, da se pri nagrajevanju po učin-ku upošteva tudi kvaliteta in ne samo kvantiteta dela. Zlasti na majhnih oddel-kih se pojavlja to, da demonstratorji opravljajo tudi bibliotekarska in admini-strativna dela. Demonstratorji vsekakor vztrajajo pri tem, da pod temi pogoji ne bodo več de-lali in podpisovali demonstratorskih po-godb. O tem je razpravljala tudi gospo-darska komisija pri fakulteti in zadolžila vse predstojnike oddelkov, da čimprej na-pravijo točno analizo o zaposlenosti de-monstratorjev. Podobno analizo pa bo v teh dneh napravil tudi odbor Združenja demonstratorjev skupno s fakultetnim odborom, potem pa bo skupni sestanek vseh demonstratorjev s predstavniki de-kanata in posameznih oddelkov Ob reševanju materialne stimulacije de-monstratorjev je prišel do izraza tudi šir-ši fakultetni problem, problem materi-alne zapostavljenosti filozofske fakultete. Kot je videti, se pri razdeljevanju sred-stev znotraj univerze ne upošteva speci-fičnega položaja omenjene fakultete, nam-reč izredne heterogenosti, saj jo sestav-Ija kar 16 med sabo zelo različnih oddel-kov in so zato potrebe po kadru nepri-merno večje kot kjerkoli drugje. Nujna posledica tega so znatno nižji osebni do-hodki zaposlenega kadra in bo zato vse-kakor moralo priti do pravičnejšega raz- Vbifeju Akademskega kolegija že drugo leto prodaja sok in kruh študentom JO2E SABLATNIK, študent strojništva. Kot se spodobi »hi-giensko tehničnim« predpisom, je oble-čen v bolj ali manj belo haljo, ki jo morajo nositi vsi »uslužbenci« bifeja. »Postrežnine ne zaračunavaš, Jože?« »To bi bilo pa res smešno,« je odgo-t vorir Povedal je, da si s to honorarno ' zaposlitvijo pomaga pri preživljanju, saj mu je dodatek Zveze borcev res preskromen, da bi se mogel z njim pre-biti skozi mesec. »Večkrat sem že prosil za štipendijo, pa so me povsod odklonili ...« »Ali dobro zaslužiš?« »Vsi trije zaslužimo. Zaslužek pa je odvisen od prometa, ki ga ustvarimo.« »Koliko pa pride na vsakega?« »Okrog petnajst tisoč dinarjev. Sicer Razgovor ob dveh pa ta dohodek zelo niha. Odvisno je od tega, koliko diii na mesec sem zaposlen. Moja udeležba je^približno dvajset dni na mesec, kar pomeni, da sem bil v bifeju dvajsetkrat po dve uri in pol, saj je naša služba le od poldneva do pol treh in zvečer od šestih pa do pol osmih. »Kaj pa prodajate?« »Bife služi v glavnera kot »okrepčilo« študentom po »lahkem« kosilu ali ve-čerji, mnogi pa si po jedi privoščijo še kozarec soka, oranžade, kokto, drugi kos čokolade, napolitanke ... »Vse kar prodajamo, dobivamo od grosista. Cene le toliko povišamo, da krijemo izgube, če se nam, recimo, po-kvarijo konzerve, če segnije sadje in podobno. Z razliko v cenah si krijemo tudi honorarje.« »Potem pa morajo biti cene res vi-soke!« »Razlike v cenah nam ne prinesejo to-liko. Več zaslužimo s prodajo bonov za kosilo in večerjo, saj so boni pri nas za pet dinarjev dražji kot pri blagajni Ko-legija.« »Študentje pravijo, da je premalo iz-bire...« »Saj bi nabavljali še več, pa nlmamo prostora. Predvsem pa gledamo na to, da smo poceni.« »In kaj si ti najraje kupiš v bifeju?« »Ajvar.« deljevanja materialnih sredstev, s čimer bi bilo tudi problem demonstratorjev laž-je rešiti. Vendar pa študentje vztrajajo pri zah-tevi, da se še v okviru sedanjih možno- sti najde primerna rešitev. če so se lah-ko osebni dohodki redno zaposlenega ka-dra bistveno povečali, ni dvom, da bi se dalo to urediti tudi za demonstratorje. Miha Mati SREDNJEŠOLCI 9 SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI 0 SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI Z UCITELJIŠČA NAAGRONOMIJO Znova smo prejeli dopis enega izmed na-Sih s/ednješolskih bralcev. V njem se obra-ča na nas zaradi svojega bodočega študija. V. R. iz Ljubljane, kot se nam je v pismu predstavil, obiskujc zadnji letnik učitelji-šča in namerava nadaljevati študij. Kljub temu, da bi bilo logično pričakovati, da se bo odločil za študij na Filozofski fakulteti ali kaj podobnega, bi rad študiral agrono-mijo. Ker pa mu mnogi odsvetujejo ta štu-dij, na$ prosi, da mu posredujemo nekaj inforn??cij o študiju in mnenj o poznejši možnosti zaposlitve. Kar se tiče golih podatkov o študiju, jih lahko dobi na fakulteti, na ostala vpraša-nja pa smo poskušali dati odgovor. Predstojnik agronomskega oddelka Bio-tehniške fakultete prof. Rudolf Turk: »Družbeno ekonomska posebnost kmetij-ske proizvodnje je, da mora v polni meri skrbeti, da so krite družbene zahteve po življenskih potreb§činah in potrebe indu-strije po surovinah. To je posebnost, ki ,jo industrija ne pozna. Ce na primer planira-mo določeno število televizorjev, pa jih kasneje ne izdelamo, se to na trgu in pri standardu ne pozna mnogo. če pa ne pri-delamo dovolj pšenice, zelenjave, sadja, se bi utegnilo zgoditi, da ostaneifto brez kru-ha. Efektivnost družbenega dela v kmetijski proizvodnji se vedno bolj postavlja v ospredje; uvajanje novih tehnoloških po-stopkov zahteva, da se proizvodnja pove^a ob čim manjši porabi družbenega dela; ob vsem tem pa mora biti ta proizvodnja tudi rentabilna, ker brez nje ni razširjene re-produkcije. Problem efektivnosti vključu-je: proces intenzifikacije v smeri vse večjih pridelkov ter rentabilnost in produktivnost živega in materializiranega dela. Kot vsaka proizvodnja, ima tudi kmetij-ska svoje posebnosti. Vendar je nekaj zna-čilrto samo za to stroko — v pogojih se-danje stopnje razvoja proizvajalnih sil je še vedno pogojeno delovanje prirodnih či-niteljev — grobo rečeno — od muhavosti vremenskih faktorjev, pa še talnih in kli-matskih nasploh. Ti prirodni činitelji v stadiju neorganiziranosti delujejo čisto sti-hijsko, danes pa jih marsikje izključujemo ali vsaj reguliramo — vzemimo za primer rafstlinjake. Družbeno ekonomska razvitost pa tega še ne dovoljuje v polni meri niti v razvitih kapitalističnih deželah, ker mora-mo upoštevati, da bi s prevelikimi investi-cijami v tej smerl hkrati rušili skladen razvoj gospodarstva. Zato se danes orienti-ramo tako, da s primernimi proizvodnimi sredstvi te prirodne činitelje vprežemo v proizvodni proces tako, da koristno delu-jejo. - Vse to postavlja pred kmetijsko znanost, agronomijo, zahtevo po strokovnjakih, ka-tefih naloga je organizacija proizvodnega prpcesa v okviru družbenega kompleksa proizvodnje. Strokovnjake, ki bodo znali gornje činitelje oceniti s širokega vidika čim racionalnejše uporabe družbenih sred-stev. Obseg in vsebina študija morata biti za-1 fco prirejena trenutnim in perspektivnim potrebam našega kmetijstva in znanstvene-ga raziskovalnega dela. Strokovnjak agro- nom mora obvladati ne samo, kako gojimo posamezne kulture; seznanjen mora biti tudi, kako to delajo drugod po svetu in biti zmožen, da aplicira tuje izkušnje na domačih tleh. Metode "raziskovalnega dela, s kateriml se seznanja v teku študija, so pa hkrati tudi porok, da zna mlad agro-nom na podlagi že pridobljenih izkušenj in znanja v preteklosti vprimemem trenutku postavlti nekaj novega tako na področju tehnologije kot ekonomike. Da, ekonamike. To je področje, ki je v naši stroki še vse premalo obdelano, je pa prav tako važ-no kot proizvodnja sama. Zato je ekonom-ska smer, ki je ena izmed možnosti vpisa na drugi stopnjl, še toliko bolj dobrodošla, ker daje ljudi, ki raziskujejo tržišče, prob-. lem prodaje in delitve kmetijskih proizvo-dov pri nas In tudi na celotnem svetovnem trgu. Perspektive človeštva niso rožnate; na koncu stoletja nas bo 6 milijard. 2e danes imajo nerazvite države probleme s preskr-bo svojega prebivalstva, kar je sicer le po-sledica nepravične delitve dobrin. Bo pa to vprašanje stalo pred nami vedno bolj jas-no in s tem v zvezi se bodo potrebe po agronomih izredno pavečale. Zanimivo pa je ugotoviti, da sta znanost in tehnika v biotehniških vedah presegli razvojni okvir CENTER ZA GLASBENO VZGOJO V MARIBORU Širša glasbena vzgoja V Mariboru sta vse do lanskega leta delovali dve šoli, ki sta vzgajali bodo-če glasbenike in glasbene strokovnjake: to sta bili visja in srednja glasbena šola. Z lanskim šolskim letom pa so name-' sto teh dveh šol ustanovili skupen glas-beini zavod: ceoter za glasbeno vzgojo. Center že s samim naslovom opozarja na svoje razmeroma široko področje delova-nja. V prvem šolskem letu so se precej približali konceptu, ki so si ga zadali ob ustanovitvi. Pridobljene izkušnje, ki so si jih pri-dobrli v prvem letu dela, so dobra osno-va za nadaljni razvoj te prav gotovo po-trebme ustanove. Pri centru za glasbe-no vzgojo gre pravzaprav za izkušnje dveh vrst: sprejeli in še okrepili so vse, kar je bilo pozitivnega v dosedanjem glasbenem šolsfcvu, pri čemer mislimo predvsem na strokovno kvaliteto glasbe-ne vzgoje. Nove naloge, ki so si jih za-dali (zlasti širina glasbeme vzgoje), so si-cer ostro začrtane, toda oblike tovrstne- ga dela so tako aprjmenljive, da jih mo-rajo neprestano proučevati in prilagoje-vati. Povsem proti pričakovanju je dej-stvo, da na zavodu nimajo skrbi s po-manjkanjem strokovnih predavateljev. Taliko bolj pa smo lahko zaskrbljemi, ker zelo primanjkuje glasbenih pedago-gov po clrugih glasbenih šolah, v prvi vr-sti v osemlebkah. Pomoč lahko poiščejo le v vertikalni integraciji, toreij s poveza-vo vseh stopenj glasbene vzgoje. Delo ustanove je usmerjeno predvsem na podrooje občine Maribor-Center, ki je tudi njen ustanovitelj. Izjema je seveda srednja glasbena šola, ki jo obiskujejo gojemci iz celotnega mariborskega okra-ja, veliko pa jdh je tudi iz ostale Slove-nije. Sodelujejo tudi z drugimi občinami, ta- ko so na primer v občini Tezno usta- novili v petih krajih nekakšne podružnice. "Govoriti o tem, kakšna bo integraciua glasbenih šol v samem mestu ali mor- celotne družbene akumulacije. Znanost je danes zmožna dati agronomu več, kot mu more družba prispevati sredstev, da bi proizvodni proces uredil v smislu čam bolj moderne in racionalne proizvodnje; bolj ko se bo dvigal splošni družbeni standard, več ko nas bo, več bo treba življenjskih po-trebščin in lahko rečemo, da bo to še po-tenciralo potrebo po kmetijskih strokov-njakih.« Zatorej se ni treba bati nikomur, da bi ostal brez dela. Se več. Bati se je celo, da pri današnjem vpisu na agronomijo že v bližnji bodočnosti pride do položaja, ko bo treba agronomu še posebno krepko plju-niti v roke. Delo, ki se odpira, je zanimivo, marsikje pa bo potrebno oratd ledino. Da-nes, Jso kmetijstvo prihaja zmerom bolj iz primitivne, privatne, na visoko akumula-tivno družbeno proizvodnjo, še posebno potrebujemo ljudi, ki bodo razgledani ne samo na strokavnem področju, ampak bo-bo strokovnjakl — družbeni delavci. Temu pa današnji način študdja ne ustreza več. Zehteve, ki se postavljajo, bodo gotovo morale pritl.do izraza v novem statutu Biotehnične fakultete, ki ga pripravljamo, in želimo, da bi o tem skupno spregovo-rili praksa, študentje in uprava fakultete. Razgovor pripravil: I. MARENK da celo v okraju, bd bilo sedaj še preu-ranjeno. Tudi sicer je značaj dela centra zelo širok. To se kaže v zelo tesni povezavl centra z osemletkami. Na šestih osemlet-kah imajo letos v okviru oddelka za ko-lektivno muziciranje kar 44 različnih instrumentailnih in vokalnih skupin. Pripravljajo budi nov statut zavoda, ki ga bo treba ne samo prilagoditi duhu no-ve ustave, temveč tudd predvideti, ka-ko se bo ustanova s širokim družbenim udejsbvovanjem še nadalje razvijala. Glas-beno šolstvo je razfvajno v giavnem še v hudem zaostaniku in bo potrebno mno-go truda, da iau damo vso potrebno ši-rkio, hk.rati s poglobljeno kvaliteto. Prvi poskus približanja kakovostne glais-be publiki je bil ob lebošnjih proslavah dneva republike, Tajkrat so gojenci centra za glasbeno vzgojo gostovali s kvalitet-nim, širšemu občinstvu pristopnim spo-redom. Nastopali so za občinsko skupšči-no center, za Maries, Elektrokovino, go-stovali so v Rušah, Kidričevem in dru-god. Finančna sredstva, ki so jih nabrali, so uporabili za pcwiporo socialno šibkitn dijajkom. B. V. TRIBUNA STRAN 5 KMJ1ŽEVNE REVIJE Nova obzorja Na čelu dvojne (9—10) številke mariborske knji-ievne revije Nova obzorja stoji krajša razpram o Miroslavu Krleži. V njej skuša avtor Božidar Borko razen kratkega zunanjega orisa Krleževega književ-nega opusa predstaviti tudi nekaj njegovih značil-nih vsebinskih sestavin in pri tem poudarja duhovno sorodnost Krleže in Voltaira. Tukšna komparacija se je v pričufočem primeru izkazala za preveč shema-tično, da bi ob zelo šibki dokumentaciji lahko bila prepričljiva. Sicer pa je sestavek vešče napisan in razodeva avtorjevo dobro poznavanje celotnega Krle-ževega dela. Pod.naslovom Pri kartah priobča Leopold Suha-doloan odlomek iz romana. V njem popisuje agonijo določene plasti meščanske družbe, ki se sredi soci-alnih sprememb ni znašla in zato danes nezadrzno propada. Svojo situacijo rešuje s kartami, vinom in obujanjem spominov. Tekst je tu in tam malce oko-ren in nerazvii, oblikovalni postopek, kolikor se ga da iz odlomka presoditi, pa na moč preprost, po-služujoč se že v socialnem realizmu uveljavljene pi' sateljske tehnike, zato je^kljub rasmeroma zanimi-vemu vsebinskemu problemu, ki se ga loteva, for-malno neučinkovit, njegov pisateljski svet pa pre-malo pronicljiv. Pesmi Franceta Forstneriča pričajo o tem, da se ie njegovo doživetje sveta poglobilo in strnilo v trd-nejšo in enovitejšo izpoved kot smo je bili daslej vajeni pri njem. Zlasti njegova pesniška dikcija se je v zadnjem času močno razvith; očitno je, da pre-cej tudi po zaslngi Strniševe lirike. Po drugi strani pg velja pripomniti, da je vrednost posameznih pes-rm zelo različna in nekatere glede na šibko elemen-tarno doživetje učinkujejo neprepričljivo. Tudi pesmi Valentina Cundriča razodevajo dolo-čen formalni irt vsebinski napredek, vendar je v njih še zmerom prisotna premalo organizirana asoci-ativnost, ki se pogosto sprevrže v gostobesednost. Priznati pa moram, da nekatere izmed objavljenih pesmi po svoji izpovedni tnoči presegajo Forstneru čeve, zlasti v primerih, ko aforistično zastavljeni motiv dobi tudi ustrezno duhovno zaledje. Nekaj bledičnih pesnišklh utrinkov iz Makedonije objavlja tudi Alenka Glazer. Na moč šibki po svojih vsebinskih razsežnostih »ta prozi Vrata mojega iskanja Janeza švajncerja in Kunrjeve skrivnosti MatevHa Haceta. Obema, zlasli pa Švajncerjevemu d-elu, manjka tista miselna inču- MARIBORSKA KULTURNA REVIJA stvena uravnovešenost dogajanja, .ki daje vsebini-estetsko vrednost, pač pa prevladuje deklarativnost \ in prevelika zgovoynost. Vladdmir Bartol — kot sam ;*. pravi v uvodu k svojemu prispevku — v zgodovinske ~ namene objavlja svojo vesoljsko novelo iz leta 1931 (Pismo o človeku iz nove dežele). Med publicistiko naj omenim pregled nekaterih mariborskih gledaliških uprizoritev v pretekli sezo-ni, ki jih kritično ocenjuje Branko Rudolf in zaklju- ¦ ček Književne žetve 1962 ispod peresa Marijana Krambergerja. Medtem ko je prvi del njegove recen-zije obsegal kritičen pretres slovenske poezije in dra-malike tega leta, pa se drugi del zaustavlja ob prozi. Nedvomno takšno pisanje zahteva od posameznika ogromen napor in marljivo-st, s katero se Kramber-g&r vsekakor lahko pohvali. Tudi njegove sodbe, če-prao so pogosto močno improvizirane, so dokaj za~ nesljive; Krambergerjev kritični duh noče biti po vsej stii objektiven, akademski, nasprotno, vssskozi ohraftja značilno gipčnost in suverenost, predvsem pa močan osebni ion, kar daje njegovemu pisanju videz velike svežinč, čeprav po drugi strani ponekod zdrkne v privatiziranje. Mnoge njegove trditve in z&ključki so nasilni in močno sporni, saj tudi niso globlje dokumentirani. Dejstvo pa je, da je taka oblika obraDnavanja lite-rarne produkcije na moč dinamična in kar-sama sili v polemiko. Prvo reakcijo na to pisanje srečamo v pismu Lojzeta Krakarja uredništvu. Avtor v njem zahteva pravioo do lastnega literanega zveličanja, češ da mu jo kritiki jemljejo. Dejstvo je, da Krakarjeva zahteva vsebuje se tudi odgoror nanjo: če se želi zveličati avior pisma, mislim, da ima enako prapico do tega tudi kritik; prvi bo to dosegels tem, da bo pisal pesmi, dfugi pa s tem, da fih bo trgal; tako je namreč na tem Ijubem svetu. N. G. V okviru Mariborske kultume revije sta bila na sporedu dva konceita. Prvega sta zzvajala moški pevski zbor DPD Svoboda »Slava Klavo-ra« in mešani pevski zfcor prosvetnih delavcev »Slavko Osterc«, drugega pa orkester Maribor-ske filharmonije s soliitom pianistom Acijera Bertoncljem iz Ljubljan«. Moški pevski zbor DPD Svoboda »Slava Kla-vora« nam je na četrtkovem koncertu v prvem delu sporeda predstavil skladbe renesančnih mojstrov: našega rojaki Jakoba Gallusa-Peteli-na, Monteverdija, Giovanina, Perluigia, Palestri-ne in Orlanda di Lassa. Mešani pevski zbor prosvetnih delavcev pa je poleg skladb že imenovanih mojstrov ftvajal še skladbo Thp-nrasa Maleya. Posebno aiočan vtis na občinstvo sta napravila Monteverdijev madrigal Lasciate mi morire (Pustite me.umreti) v izvedbi meša-nega pevskega zbora in Gallusov motet Glejte kako umira pravični v izvedbi moškega pev-skega zbora DPD Svobodo »Slava Klavora«. V drugem delu sporeda sta zbora izvajala skoraj izključno skladbe domačih skladateljev, posejane z bogatimi motivi iz naše foklore, melodike in ritmike. Moški pevski zbor DPD Svoboda »Slava Klavorft« je zapel Matije Tom-ca Teče mi vodica in Rada Simonitija O mila majko. Odlično sta bili Izvedeni posebno sklad-ba Lajoša Bordeša Dana-dana in Gotovčeva Momčeto bez gumčeta, ki ju je zbor izvajal letos poleti na mednarodnem pevskem festivalu v Hangollemu v Angliji in ki sta pripomcgii k visoki uvrstitvi zbora med svetovno pevsko elito. Mešani pevski zbor prosvetnih delavcev »Slavko Osterc« je izvajal v drugem delu spo-reda Rada Simonitija Jesensko, Vasilija Mirka Kolo, Antona Lajovica San in rusko narodno pesem Vozle, rečki posle mostu, v priredbi Liadora. Prijetno sta presenetila solista mezzo-sopranistka Mija VidiČcva in baritonist Avgust Živko, ki sta nastopila v skladbi sodobnega makedonskega skladatelja Taki Hriska »Tega«. Moški pevski zbor DPD Svoboda »Slava Kla-vora«, ki uživa sloves enega najbolj.ših jngo-slovanskih zborov, j6 tudi to pot dokazal, da sodi ne samo v vrh jugoslovanskih, temveč tudi evropskih zborovskih reproduktivcev. Zbor je vsa dela izvedel tehnično popolnoma dovršeno. - Mešani pevski zbor prosvetnih delavcev »Slavko Osterc« sodi med naše najboljše me-šane zbore. Zbor je v adnjem času napredoval v vseh pevskih discipliiEh. Pomladitev moške akupine zbora z niladimi in svežimi glasovi je nnogo pripomoglo k ne-posrednemu podajanjuskladb, v čemer je glav-na umetnostna moč zbara. Z obema zboromaje naštudiral program naš prizadevni dirigett in glasbeni pedagog Jože Gregorc, ki je z rtttino in znanjem starega mojstra izpeljal koractrt uspešno do konca. Spored je domiselno Aomentiral Borut Lopar-nik. Polna dvorana na* nikakor ne preseneča, saj vlada za delo ofeeh zborov v Mariboru precej zanimanja. Vse skladbe so poslušalci na-gradili z burnimi aplavzi. Med zbranim občinstvom smo opazili tudi dva ugledna gosta iz Ljubljane, skladatelja Bla-ža Arniča in Rada Simonitija. Koncert je v celoti uspel, edina pomanjklji-vost pa je bila ta, da ni bilo tiskanih progra-mov. S koncertom smo lahko glede umetniške vrednosti in tudi z zanimanjem občinstva za-dovoljni. Tudi Mariborska filharmonija je otvorila se-zono abonmajskih koncertov. Ta prvi koncert je bil hkrati začetek sezone abonmajških kon-certov in zaključna prireditev Mariborske kul-turne revije. Na sporedu so bila dela Slavka Osterca, Fred^rica Chapina in Franza Liszta. Največ pozornosti je prav gotovo veljalo na-stopu mladega pianista iz Ljubljane Acija Ber-tonclja. Ta mladi umetnik, ki se je pravkar vrnil z uspešne turneje po Romuniji, se nam je predstavil v najboljši luči in nas očaral s svojo virtuazno igro. Chopinov klavirski kon-cert št. 1 v c-molu mu ni delal prav nobenih težav. Na željo številnega občinstva, ki je tudi tokrat napolnilo Unionsko dvorano, je Aci do-dal še Chopinovo etudo in Debussyjev preludij. Dirigent Vladimir Kobler je vodil orkester Mariborske filharmonije zelo suvereno. Orke-ster je svojo nalogo dobro izpolnil, vendar se kljub odlični akustiki Unionske dvorane še vedno pozna nevigranost med posameznimi in-strumentalnimi skupinami. Obe Osterčevi deli: Klasična uvertura in Suita sta bili lepo izvedeni in sta naleteli na dober odmev pri občinstvu. Koncert je zaključila Pranza Liszta simfo-nična pesnitev Preludiji, ki pa je delovala pre-več bombastično. To delo, ki se ga danes na naših koncertnib. odrih skoraj ne sreča več, bi lahko prav gotovo zamenjala kakšna bolj po-pularna skladba. Kljub temu, da je bila dvorana na obeh koncertih polna, pa je bil odločno premajhen obisk srednješolske mladine. Zakaj ne bi morda tudi ostale mariborske srednje šole odkupile koncerta zase, kot je to na primer storilo ma-riborsko učiteljišče? Zakaj je na koncertih tako malo dijakov tehničnih in strokovnih šol? Saj prav to so ljudje, ki se bodo po končanem študiju vključili v proizvodnjo in bi lahko vplivali na delovnega človeka, da bi našel nekaj časa in šel na koncert. Pri tem pa ne smemo poaabiti na dejstvo, da ljubezen do glasbe n: nikomur prirojena, temveč se da pridobiti. Ce pa dobi človek mnenje, da je reSna glasba nekaj težke^a, potem bo verjetno po napornem delu raje hodi] na športno igrišče kakor na koncerte. Vzrok za to pa leži še mnogo dalje — še v času josemletnega šolanja. Učitelji ne pokažejo doraščajoči mladini prave umetnostne vrednosti resne glasbe. Tako učitelji ripr. vce-pijo mladini pojem, da je resna glasba nekaj nedosegljivega, nedoločenega. Prav tako je res-na glasbena vzgoja tudi na vasi, saj precej otrok tudi od tam nadaljuje šolanje v mestu, kjer sp koncerti in potem ne najdejo dovolj razumevanja zanje. Prav tako me tudi moti, da npr. v maribor-skih gimnazijah, ki so po svojem ustroju sploš-no izobraževalne šole, nimajo glasbene vzgoje. Menim, da za gimnazijca verjetno ne bi bilo pretežko dojeti nekaj glasbene zgodovine in nekaj najvažnejših del. Mislim, da bi se z nekaterimi majhnimi ukrepi dalo povečati število srednješolske m]a-dine na koncertih, kar bi prav tako vplivalo tudi na repertoar koncertov. FILM Iz oči v oči Dramska skupina filozofske fakultete prj vaji. Brez režiserja. Film Is oči v oči nam je prinesel marsikaj nov* ga. Od tega bi mogoče veljalo posebej poudariti dvo-je: temo in način njene obdelave. Nedvomno je Iz oči v oči eden zelo redkih jllmoo naše produkcije, ki postavljajo v ospredje živa, ne-posredno v trenutku naše sedanjosii porojena in zato RESNIČNO obstoječa vprašanja. V tem je njegovo posebno obeležje, njegova draž, ki bndi zammanje, pa tudi njegova notranja moč. Pri tem je pomernb-no, da je odprl v resnici pereč problem. Gre torej za izbor tematike. Vprašanja naše človeške etike, na ših notranjih moralnih odločitev, ki so razpeta v ostro in nedvomno začrtani dilemi nonkonjormizma, borbe ali oportunističnega kom^p-omisarstva, so de-likatna; zato pa tembolj živo zadevajo slehernega iz-med nas. V tem je vrednost teme filma Iz oči v oči. Njena posledica pa je tvornost, ustvarjalnost tega filma: nihče ne more zapustiti dvorane, ne da bi bil ob filmu preskusil in prečisti! svoja etična in mo-ralna stališča. To je posebna značilnost filma Iz oči v oči. V njej se nam razkriva njegov pomen, njegova pretenzija, ki jo je v zametku vsebovala že terrui: saj je očitno, da bi bilo vsako načenjanje problema naše morale in etike nesmiselno, če ne bi bilo hkrati tudi dejavno. S tem je zadeto vprašanje njegovega življenjskega obstoja. Edino zagotovilo, da bo zaživel, pa je bila adekvatna in prepričljiva obdelava teme. Film Iz oči v oči nam govori v do kraja prečišče' nem izrazu; vse, kar je odveč in nepotrebno, je pri tem odpadlo. Svoje dogajanje je uklenil med stene enega samega prostora in ga omejil skoraj izključno na prikaz poteka dogodkov odprtega partijskega se-stanka, S tem je dosegel tisto svojo neposrednost in konkretnost: preko :i edsebojno nasprotujočih si stališč, razburljivih dialogov in notranjega tehtanja je stopil dejansko iz oči v oči z gledalcem. Postavil ga je pred konkreino odločitev, ki ne trpi izmikanja. Na ta način pa se je teža filma premaknila na dia-log, s oimer je film pridobil močne poteze drame. Iz tega njegovega karakterja so se nujno izostrile zah-teve, ki so morale biti izpolnjene že pred njegovo upodobitvijo, v scenariju: prepričljiv in življenjski dialog, psihološka poglobljenost likov, napeto doga-janje. še večjo isnajdljivost je zahtevala režija tega dela: dati delu polnokrvnost, razgibati dogajanje v okviru izredno omejenega prostora, so bile naloge, ki jim je bila lahko kos samo do kraja premišliena in vseskozi korektna režija. Da je delo zaživelo, gre zasluga vsem. V prvi vrsti seveda scenaristu Bog-danu Jovanoviču in režiserju Branku Bauerju. Za-sluga gre pa tudi igralcem in vsem drughn, ki so kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju tega filma. Le res homogena ekipa je lahko dala rezultat. ki ga nu-di film Iz oči v oči. Film nam ne daje recepiov, po katerih naj bi živeli. Ne pove nam, kako so njegovi akterji razrešili svoj problem. To pot bomo morali poiskati sami. Edino, ka>r zahteva, lahko povemo z eno samo bese-dico: angažlranost. Ta pa bi lahko dala misliti tudi naMm filmskim ustvarjalcem. INGO PAS JOSEF VVEINHEBER PISALNI STROJ »Brezpogojno moram imeti pisalni stroj!« »čemu pa ti bo pisalni stroj?« me ie vprašala žena z omalovaževalnim prizvokom. »Moram ga imeti, &«- ga ima dandanes vsak pisatelj. Vsak pravi pisatelj namreč. Brez pisalnega stroja si zelen diletant. To je poslovna oprema za pesnika kot je pult s tehtničo za kramarja, razumeš?« »Ne čisto,« je rekla moja šena. »Tisti dve, tri pesmi, ki jih napišeš na mesec, ti res iahko prepiše Theobald kot doslej. Zares ne uvidim... in razen tega vzameš ubogemu fantu košček pastranskega zaslužkcu« »Zelo mi je žal,« sem rekel, oborošen z ledenim mirom. »Ampak tukaj gre za mojo čast. Kaj misltš, da je tako prijetno, če te nsak, ki pride v hišo, vpraša: ,Kaj, vi nimate pisalnega stroja — kot pisatelj?6 Kukor ravno tadnjič tisti priskutni Landauer; ,Wc tega ne potrebujete,' je umazano pri-pomnil, ,vi ste vendar outsider.' Ne rasumeš, kaj se to pravi, če ti kaj ta-kega reče kakšen literat? To pomeni, da si bedak, sirota, devetnajsto sto-letje — m še kaj hujšega. Ne, končno mora stroj sem!« Zadeva je torej postala resna. Najprej sem stopil v stik z dobrohotnimi sv&tovalci in sem šel, ko sem imel od množice sistemov in njifiovih poseb-nih fines že tako glavo kot čeber, končno v mesto v eno iemed največjih trgovin za pisalne stroje. »Veste,« sem poteč se od važnosti rekel dami, ki mi je stregla, »jaz sem namreč pisatelj. Pišem...« in tu lahko zasledimo, kako je prvikrat zagospodaril magični učinek, ki je deloval že vnaprej, ko slroja sploh še nisem imel; kajti to, kar sem zdaj rekel, je bila za pest debela laš, »... takole, pišem povesti in članke za časopise in romane in novele, veste.« Dama me je pogledala s preiskujočim sanimanjem. »Potem bi vam pa priporočala velik, tezak stroj. Gospod ivia nekoliko močno roko.« Skril sem svoje grobe šape za hrbet. »Torej, predvsem potrebujem ostri $,« sem rekel v zadregi. »znake za preglase na velikih črkah, vsa ločila —« Dama mi je pokazala deset ali dvanajst strojev, vse grobe in čokate kot buldoge, in končno sern se pogodil, potem ko sem odklonil poskusno pisa-n}e — znal sem samo počasi in zalikajoč pisati z enim prslom. »In kako je cenjeno ime, če smem prositi?« Povedal sem svoje ime in napelo gledal dami v onaz. Ga bo poznala? Buj je ime pesnika! »Leinmeber?« je i>prašata dama razočarana. Z obraza sem ji bral, kako je v duhu preletela svoje literarno znanje. »Leintoeber?« »Počakajte,« sem rekel in zardel prav do lasnih korenin. »Napbsal Vatn bom ime.« Dama je pogledala na listek, brala: »Ah, ja,« je rekla obupano in se pri-eiljeno nmmehnila. Pisalni stroj, na katerem je bilo treba še zamenjati nekaj tipk, je dospel nekaj dni pozneje. P}-ipravil sem že mizico zanj in določil mesto pri oknu. Ko sem prišel iz urada domov, je stcd stroj tu. Grob in čokat kot bul-dog, tastatura bleščeča kot čekani roparske zveri. Počasi sem se pnplax.il bliže, krožil sem okrog njega, ki je grozeče molčal, in končno sem tvegal — pk — hiter udarec na eno izmed tipk. Bil je prav tisti način, da se po domače prikupiš, kot je v navadi v predmest-nih krogih ali na podeželju: s presenetljivim, napol snubečim, napol naga-itorim udarcem... kujne? čez nekaj časa — moral sem se po svojem prvem poskusu zbliževanja šele zbrati — sem se lotil raziskovati organizem. Ko bi takrat vedel! Vlo&il sem torej polo papirja, preizkusii voz, prestavo, poskusil rdeči in črni traik, zamtavljač, povratno tipko; vse čedne in.praktične naprave, ki jih premore tak stroj. Čez pol ure — žena je morala sama piti kavo — mi je bilo vse jasno. »Zdaj bom napisal pesem,« sem slovesno izjavil. Z enim prstom, s strašnim naporom sem končal delo. Bile naj bi alkajske kitice, vzvišeni Holderlinovi verzi »Parkam«. Toda to, kar se je prikazalo na papirju, je bilo nadvse nezdravo jecljanje. V tej obliki bi ga m\no lahko izdal kot mojstronino kakšnega velikega ekspresionističnega lirika. Seveda pa ni ostalo pri tem. VsaJc začetek )e te&ak, a tudi privlačen. Vre in ure sem presedel pri straju in pisal, Godilo se mi je kot svoje čase dvanajstletnemu paglavcu, ki se uči voziti s kolesom: nisem mogel &tran. Vse, kar sem v dvajsetih letih spesnil, je prišlo sčasoma na vrsto. Posku-šal sem z dvema, s tremi prsti; polagoma je šlo, dokler ni končno štklepe-talo prav nič drugače kol strojepiski, ki je ob dvoriščnem oknu spodaj v pritličju od csmih zjutraj do šestih zvečer pisala fakture in posiovm pisma. Potem mi je pošlo blago za prepisovanje. Moloh je pozrl vse. Tisiih nekaj novih pesmi, ki jem jih napisal od časa do časa— kaj je bilo to za tako požrešno stvar, kot je moderen pisalni stroj? Hotel sem preprosto pustiti, da bi pošeruh stradal. Torej sem ga igno-riral; plazil sem se mimo. njega. Toda preganjala me je slaba vest. Mislil sem, da bom komplcks lahko zatrl, pokril sem ktroj z njegovim črnim povoščenim pregrinjalom in se delal nevednega. Toda deus ex machina je skočil, če sem le prišel v bližino, ogorčen iz tipk — kaj more boga ovirati takle košček pouoščenega blaga — me poklical na odgovornost in rekel: »Takile so torej videti pisatelji! In taki Ijudje, kot vi, se pritožujejo, da ni-majo uspeha. Resnobe vam manjka, dragi gospod, poguma, vztmjnasti. če se pa kočete neplodovitno igračkati&otem bi si morali kupiti cenen radio, ne pa pisalnega stroja. Sram vas* btft/# Bilo me je tram. Zena mi je rekla: »Zdaj imaš pisalni stroj. Zdaj sem pa radovedm, ka) baš počel. V prepisovanju si stLe dovolj vadU.« Bilo me je še bolj sram, vendan se odvrnil precej predrzno: »Vi-diš — to ne pride kar precej, če sesaš prsL Pustiti mi moraš nekaj časa. Cutim, Aa imam nekaj v sebi.« Ze takrat sem videl: tukaj se člotek ne more potuhniti. Začel sem torej pisati. Ne iz notranjega nagona, amfak tako, kot koplješ krompir rej sem poskusil s prozo. Snovi mi vendar ni grimanjkovalo. Vse, kar se je zgodilo v mojem zivlje-nju ali v življenju mojih sorodnikovin znancev od prve poti v šolo do voja-ških in vojnih dogodiv&činah: pobalittske zgodbe, Ijubezenske zgodbe, vojne in inftocifske zgodbe, pasje, konjske, ptičje zgodbe: humoristične, kraniljc.' joče tn razmišljajoče: vse to sem piul. In stroj je to požiral. Razen tega sem zdaj, ko sem se končno zares navadil nekoliko pisati, postal častihlepen in sem hotel vidtti tt stvari natisnjene. Nekctere redak-cije so sprejemale, veči?ia je vračals. Toda nisem izgubil poguma Pesmi so mi zmerom in brez izjeme pošiljaH nazaj V teh prvih retfkih sprejemih je bil torej v primeri z nekoč že naprsdek. In potem: saj sem moral pisati. V hiši je bil hudič, ki me je prigcmjal k temu. Od gamnja sem izgubljal težo, kar je bilo rtemslišano, saj lat se ie dvanajst let neprestano redil. Ampak končno je btio to razumlišoo, če človek prebije pol noči buden, da bi se poglobil v preprečljivo Tnotteacijo, presenetljivo poanto, zanimivo figuro; če ga podnevi na vsakem koiaku preganja pripovedniški »Nekoč je bilo« — čeprav tisti, ki ni čisto prestovoljen; šklepetanje grobega osnutka, prasketanje korektute, za redakcijo zreli čistopis: potem je pač razumljhvo, da izgubiš nekaj teže. Ktnalu ni šlo več tako naprej. te ;« presegalo moje moči. Moral sem izostajati \z sluSbe, da sem se mogel čisto posvetiti pisanju. Postal sem simulant. Nekaj mesecev so mi to spregiidovaH, ker sem končno le imel petin-dvajset let sluzbe. Potem so me poiali v pokoj. Lepega, ne prenapornega in, kot veste, zagotovljenega kruha jt bilo konec. Zdaj pa je bilo vsekakor že ndkaj redakcij, ki sem jih moral redno zalagati. Tem so se pridružile nove. Oglasil se je neki založnik. Prilo&nost je bilo treba izrabiti. Pisal sem infisal. Prinašalo je denar, In denar zdhteva ie denarja. Torej sem pisal dalje. Začel sem dva široko zasnovana romana, v katerih sem — pač v sthski,— uparabil vinogo reči iz svojih kratkih povesti, prav tako, kot sem iz razvl-jafočih se sitnacij romana sestavljal spet majhne, v sebi zaokrožene zgooLbe. Marsikda) sem imel občutek, da ne morem več naprej. Takrat sem se pktzil z izčrpano notranjostjo, ves votel, zgodaj zjutraj iz spalnice v velikem loku okrog stroja. Ampak kaj je to pomagalo? Ko je bila ura osem, sem vendarle sedel pri njem in tolkel po tipkah, da se mi je temnilo pred očmi. Kaj pišem, marsikdaj sem nisem vedel. Kar sem doživel, videl, sanjal: vse-ga je bilo že konec, vse izžeto in pretlačeno v prozo v neteprosnem stroju. Na pomoč je morakt gola kombinacija; v resnici sem začel sesati prste. Bila je res muka. Prvi romun je šel v tisk — in bil je blagahotno sprejet. Preaej sta sle-dila dva zvezka novel. Moje ime je postalo znano. Dobri prifatelji, ki so se pojavili v potencialnem sorazmerju z mojim hitro rastočim uspehom — kako lepo samotno je bilo vendar prej — dobri prijatelji so me začeli svariti: več kot šest novel in deset feljtonov in dve radijski oddaji na me-sec je preveč, količina gre na račun umetniške višine ne glede na to, da bodo tista dva ali trije romani, ki so v načrtu za to leto, tedaj gotovo utr-peli nekuj plastičnosti in originalnosti — mojih poglavitnih odlik. Arnpak lahko je bilo zanje svc\-iti. Niso imeli pisalnega stroja, niso bili pisatelji. Ničesar niso vedeli o bojih, ki sem jih vodil s to prekleto šklemfo. Kajti nisem se vdal brez odpora. Kljuboval sem. Bešal. šel sem za, osem dni v gozdni predel, tja, kjer je bil nafbolj gozdnat; skril sem se pri nekem oglarju. Toda mene, slavnega moia, je odktila pošta. In redakcije so hotele prispevke, prhspepke, prispevke. . Ne vem, če reči, ki jih pišem, upravičujsjo to strastno povpraševanje. Sam nisem zmoien nobene presoje več. Ampak soomžim vse to, sovražim vso to umazanijo, ki me je zasužnjila, da ne poznam več mvrnega trenutka ne podnevi in panoči. Sovražim jo zaradi preobrasbe, ki me je spremenila v pisa&ni stroj, stroj, ki piše, medtem ko je zlobna, ujedljiva žival pod mo-jimi rokami pravi gospodar v hiši. Marsikdaj imam sredi produktivnega besa, ki mi ne pusti več proste sekunde za razmišljanje, za zbranost, za.premislek, sentimentalno minuto. Spomnim se na čas, ko še nisem imel pisalnega stroja. Toda tudi ta bežni obisk v izgubljenem raju mi je zagrenjen. Slišim, kako škodoželjno šepeta deus ex machina: »Kaj ne moreš« — že dolgo me Uka — »kaj se še zmerom ne moreš iznebiti teh zastarelih občutkov in nazorov? Te bedaste domiš-Ijavosti, ki ne zmore praducirati ničesar spodobnega, ampak se neprestano sklicuje na to, da kivi od božje milosti? Glej« — in takrat se oglasi prav satansko iz tipk — »glej! Prej si si domišljal, da si pesnik. Ker §i pisal pesmi? Dobro. Vendar pisaii pesmi ni nobena umetnost. Niti ne slutiš, koliko Ijudi piše pesml Takih, ki jim tega res ne bi pripisoval. In dobre pesml. Vsaj njim samim so všeč. Tako,> kot so bile tebi všeč tvoje. 'S tem pa, kot ves, Še ni rečeno, da bi jih sprejelo jav-no mnenje. Stvar pa, ki ni sprejeta, ie ničvredna stvar. Stvar, ki je nihče ne poieli, ki z njo nihče ne ve kaj početi, je kot redkost, ki ne najde zbiratelja: nima kupne t)redrvosti. In stvar, ki.nima kupne vrednosti — toliko si e pač že naučil od mene — taka stvar mma sploh nobene vrednosti. Tisto z nesmrtnostjo je utvara za Ijudi, ki ostanejo brez uspeha. Tako, kot so nebesa z bogovi utvara, ki naj nam pomaga, da laže razumemo in pretrpimo smrt. In povej čisto odkrito: ali bi iz tebe sploh kaj postalo, če se ne bi spajdašil z metioj? Mi lahko imenuješ sploh kakšnega člaveka, ki je ustvarjalec, veličvna, kat danes ti, samo zato, ker piše pesmi? Zato, Ijubi moj, pa tudi nihče ne ~vztraja pri tem poslu, kajti pesmi zaslovijo šele potem — kar pa še ne pomeni, da jih kdo bere — ko se je njegov pesnik izkazal kot dramatik ali romanopisec, kar pravzaprav tudije. Tole je bila ro?rumtična muhavost od tebe. Naredi križ čeznjo!« ^ čeprav sem v takih prišepetavanjih čutll zasmeh, vendar proti dejstvu, da sem zasužnjen, nisem mogel ukreniti ničesar več. Imam obsežno pu-bllko, ki zahteva od mene zmerom novih dokazov poblaznele ustvarjalne močl Ne smem zboleti, ne smem se nasloniti nazaj in kakšno uro gledatl za oblaki"— kar naprej moram pisati. Premor, molk, četudi le za nekaj mesecev, bi me pahnil v prezir, pozabo, v to strašno usodo slavnih mož, izročil bi me zmagoslcvvnemu rjovenju mojih tekmecev — in tekmecev imam zelo, zelo veliko. In kljub temu ne vidim izhoda. Uklet sem v robota. Ali pa morda mislite, da bi stroj lahko v kakšnem kotu sežgal in spet vzpostaml status quo? Ah, to se zgodi samo v teoriji. Moj značaj je za to preslaboten in moja. duševna živahnost prevelika. To ne gre. Zaklet sem, da bom sedel pri tem strahotnem stroju in pisal prav do svojega nesrečnega konca. Zahrbtna sodba sodobnikov — sodbi zanamcev sem se pod silo razmer odrekel — mi hrumi v ušesih: Pisun! — konjunkiurist'— komercialni umetntk! Slišim jo, medtem ko mi na čelu stoji mrzli pot preganjanca. Toda, kaj hočemo... Na-prej moram, in zmerom hitreje ntprej. Tam zadaj, daleč zadaj je bila idila, lepi sen umirjenega ustvarjanja s koncem svinčnlka. Sedanjost nima mesta za to. Tu je tempo, tekmovanje brez cilja, odločltev brez izbire, rekord na tekočem traku, čezmernost namesto zmernosti. Boj proii temu sem opustU. Zdaj živim v Hietzingu v vili, ki jo je zgradil eden najufflednejših arhitektov. Na razpolago mi je ogromen star park. Juristično in filozofsko diplomirana tajnica skrbi za mojo obsežno korespondenco in prepisuje na- čisto moje dolgoveznosti. Moja žena ima štiri služkinje, gre poleti na Severno morje in pozimi v Nico, in pred zadnjim oknom moje limuzine binglja kot maskota, ki prinaša srečo, na liro brenkajoča Sapfo iz svilenih krp. Zivljenje mi je izpolnilo vse ... Prevedla Katarinu Bogataj. POLURE PO PREDSTAVI HENRIKIV. O predstavi Pirandellovega Henrika IV. Je bilo že toliko napisanega, še več pa iz-rečanega, da bi bilo težko sedaj, ko je že precej časa minilo od premiere v SNG, še kaj novega povedati. Dnevno časopisje je prineslo že vsa možna mnenja od prevelike hvale, preko kritik, ki se drže zlate sredi-ne in naj bi ugodile čim več ljudem, pa do druge skrajnosti, popolnega pobijanja ta-ko predstave same in Pirandella. Značilno za vse kritike ali razmišljanja, ki so bila napisana o Henriku IV. in Pirandellu, pa je stalno poudarjanje zastarelosti nekoč naprednega in modernega dramatika. To naj bi bil po mnenju nekaterih »oče, ki do-življa tragedijo očetov, ki rodijo nadarjene otroke«, oziroma dramatik, ki danes nima več prave vrednosfci, saj je človek videl do danes že toliko boljših in modernejših dram, z veliko večjo vrednostjo in aktual- nostjo, kot je tale eHnrik IV___ Sicer ljubljanski kritiki ne odrekajo nekdanje vrednosti drame, vendar spet poudarjajo, da ne gre skrivati Pirandella današnjemu človeku, ker je tako imenovani oče moder-ne dramatike (ali vsaj eden izmed njih. Prav zato pa, čeprav sicer Henrik IV. in njegova problematika ni aktualna, ne sme-mo pozabiti na nekdanjo vrednost Piran-della. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj jih je le malo, ki so prizadeti ob Henriku. Publika, ki vsako predstavo z napetostjo vsaj pri-čenja gledati, se je res začela že sredd pr-vega dejanja presedati, gledati okrog sebe in šepetati. Vendar, aii je to že znak, da ljudje niso prizadeti? Ni napaka v tem, da je Henrik" IV., čeprav ena izmed prvih mo-dernih dram, danes že stara in nezanimiva. Napaka je drugje. Toda bolje bi si bilo ogledati Pirandella. Pirandellove osebe niso bleščeči junaki. To so strahopetci, ljudje z dvemi obrazi, ki nosijo maske zavestno ali podzavestno, v življenju igrajo posebno vlogo poleg res-nične, toda ZA resnično; za masko leži res-nica. Pirandello se vedno znova sprašuje: kaj je to človek? Clovek je nekaj več kakor rastlina ali žival. Razen nagonov ima tudi pamet. Toda kakšno vlogo igra v človeko-vem življenju pamet, duša, zavest in po dobno? V človeku je polno naspratij. Prav iz teh nasprotij pa raste tragika ljudi. Te Ijudi postavlja na oder Pirandello. Iz opa-zovanja človeka kot Zoon poldtiikon je Pi-randello razvil svojo teorijo mask: človek je družabno bitje. Družba, ki ji pripada, je zgrajena po določenih pravilih, ta pa so nastala iz predstav o človeku in njegovi biti. Zato hoče posameznik, katerega indi-vidualni instinktd so često v nasprotju z družbo, obvladati te družbi nasprotne in-stinkte: impulzivno notranjost, egoizem, pogosto individualno asocialnost, skratka vse to, kar živi tiidi v vseh ljudeh. Začenja si prisvajati neko formo in principe ter se \o njih ravnati, tako da ga, če se drži teh principov in te forme, drugi ljudje, ki ga vidijo v zaželeni obliki — cenijo in upo-števajo. S tem začenja svojo javno kon-Btrukcijo v smislu družbenega reda, kate-remu pripada: meščan, družinski oče, dru-žabnik... Nadene si masko po svoji volji — bodisi, da predstavi, ki jo ima sam o sebi, odgovarja njegova želja o samem se-bi, bodisi, da ta predstava odgavarja sli-ki, ki jo ima o drugih, v nasprotju s sa-mim seboj, bodisi, da predstava odgovarja sliki, ki so si jo drugi ustvariii o njem, in ki jo mora sedaj sprejeti in se po njej rav-nati. Krizo zadnje maske je IMrandello najlepše uri-kazal v Henriku IV., ki ga je sam imel za svoje najbolj.se delo. človek, ki nosi v drami masko Henrika IV., sl je ni izbral sam. Na maškaradi, kjer je prav s to obleko hotel dokazati ljubczen svoji izbranki, nl padel s konja po nesrečncm naključju, kot so vsi mislili, ampak zaradi hudo-bije tekmeca. Pri nesreči je izgubil spomin. Šele dvanajst lct pozneje se je zavedel, a se ni mo-gel znajti v življenju in je igral svojo vlogo dalje, v sebi pa je nosil temno zavest groze in strahu pred samim seboj. Masko nosi vse do dne, ko se drama prične. Njegovi nekdanji prijatelji, med njimi tekmec, ki je povzročil nesrečo, ga izzove-jo, da prizna svojo zavcst in odvrže masko. Ce-prav je pri polni zavesti, nenadoma ubi.je cinie-ncga nekdanjega tekmeca. Tu se pokaže pravi kontrast med masko in pravim obrazom. Heniik se zaveda, da je storil dejanje, ki ga labko sodi-jo drugi Ie iz pespektive nekdanje maškarade. To je najglobji stik resničnosti in prevare. Henrik (ki je ostal na odru, z izbuljenimi očmi, zgrožen nad življenjem lastne ma-škarade, ki ga je pripeljala do zločina): »Ah sedaj... da, sedaj... neizogibno (zbe-re svoje tajne svetnike okrog sebe, kot za-ščito) ... tukaj skupaj ... tukaj skupaj ... za večno .. do konca«. ŠURA Posnetek s koncerta v Poitiersu: Trio Lorenz — Tomaž, violina, Primož, klavir, Matija, čelo in g. Mistouflet, organizator turneje. Mladi umetniki spet doma Nedavna izredno uspela turneja bratov Lorenz po Franciji nam priča, da si je ta mladi komorni ansambel pridobil ve-lik ugled tudi v tujini. Zato je prav, da vas na kratko seznanimo, kakšna je bi-la raavojna pot mladih umetnikov. Ansambel obhaja prav letos desetlet-nico skupnega igranja. Po prvih nasto-pih na Nižji glasbeni šoli Vič, kjer jih je pripravljal profesor Matija TerceLj, so imeli že leta 1958 prvi celovečerni kon-cert v Slovenski filharmoniji. S tem se jim je odprla pot tudi na druge domače odire, na radijska snemanija in v tujino. V času šolanja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljami so bili njihovi veliki uspehi: prvo mesto na tekmovanju jugoslovan-skih srednjih glasbenih šol v skupdni ko-mornih ansamblov, potean drugi celove-Černi koncert v dvorani SP in nastopi v Trstu in Benetkah. Največji ugled so si pridobili na mednarodnean mladinskem glasbenem festivalu v Bajrreuthu. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani, fcjer igrajo sedaj že drugo leto, je prev-zel umetniško vodstvo amsambla prof. Leon Pfeifer. V tem obdobju so nastapa-li na festivalu glasbenih akademii v Beo-gradu in na beograjskem radiu in televi-zij- Vsi ta uspehi s« viipodbutfili g. Mistoufleta, podžupana francoskega mesta Poiliers in g. Albrespiea, direktorja k&nservatorija v Tour-su, da sta l«tos avgusta, ko sta bila v Ljub-ljani, povabila trio Lorenz na štirinajst-dnevno turnejo po Franclji. Bratje so po-nudbo sprejeli in p« vrnitvi v začetku de-cembra so nam posredovali nekaj vtsov s tega gostovanja. V prvi vrsti so poudarili kar never.jetno gostoljubje in pozornost, ki so ju doživeli med bivanjem v Franciji. Njihov prvi kon-cert je bil v Toursu, pomembnem kultur-nem središCu. Tu so imeli -zelo odgovorno nalogo, kajti publaka je za naše pojmc iz-redno izobražena. Nekdo jim je dejal, da je marsikdo izmed poslušalcev prosram. ki so •a izvajali (Haydn, Turina, L. M. Skerjanc in Schubert) že sam študiral. Omenlti Je treba tudi, da je tri dni pred njihovim kon-certom gostoval v Toursti svetovno znanl piani^t Svjatoslav Richter. V takem vzdušju so potcm nastopili bratje Lorenz in dosegli izreden uspeh. Kritik je med drugim zapi-sal: -Ti trije bratje - ki jih je dojila Ev-terpa - so sc strnili v eno okoli Primoža, piantsta, ki je najmočnejša os«bnost ansam-bla, in ki bi, če se ne bi posvetU igri v triu, že zdaj lahko nastopil bleščečo sollstično kariero.« Naslediije tri koncerte je organiziral g. Mistouflet, ki skrbd za stike med Ljub-Ijano in Poitiersem. Kulturna izmeinjava med tema dveona mestama je obsegala dosedaj nastop Sioveinskega okteta in razstavo slikarjev Mihe Maleša in Jelke 2ugelj. G. Mistouflet je issredno navdužen poznavalec in ljubitelj naše države, zlastl Slovenije. V spored koncerta tria Lorenz je vključil nekag svojih prefvodov sloven-skih pesmi (Prešenova Zdravlfica) in pe-smi Gustava Krkleca in Dušana Matiča. Reoiteral je tudi neikaj lastnih 6d na Slo-venijo in Ljubljano. Nastopa s tem programom v manjšem kraiju MontimorilloniU, pred mlado pu-bliko, kl je blla izaredno pozorna, in na intimnem koncertu v salonih znane fran-coske pianistke Mme Raymo(nde Dupom-chelle v Chatelleraultu, sta bila prav ta-ko en sam uspeh. Zadngi koncert so Imeli brabje v dvora-ni mestne hiše v Poitiersu, staranskem mestu z najstare^šo univerzo v PrancdoS. Naj spregovori kritik: »V nekaj letih bo-do bratjje eden najboljših ansamblov na svetu.« Upostevati moramo, da je ko-morna glasba pravzaprav najčistejša glas-bena zvnst in je zato najzahtevnejša za komponiista in izvajalce. Važno pa je tu-di to, da je publika v francoskih kultur-nih središčih iaredino razgledana, zato uspeh našega mladega ansambla ne gre podcenjeivati. S svajimi nastopi so dostoj-no repcrezentiraU visoke dosežke nažih reprodiuktivniih vtmetmdkav. IG PO USPEHU APZ »TCNE TOMŠIČ« V GORICi Plačilo za trud Iz italijanske Gorice se je vrnil Akadem-ski pevski zbor »Tone Tomšič«. Pevci te-ga ansamblaj, ki je posneil dedček štu-dentske kulture Slovencem v zamejstvo, pa tudi mnogim Italijanom, saj si je tek-movanje 21 pevskih zborov ogledalo bli-zu sedem tisoč ljudi (na finalnem nasto pu so našteli kar dvatisoč poslušalcev), so dosegli najvišje možno priznanje. V kankurenoi nasopajočih zborov so nespomo iaistopali. To so potrdiili tudi bučni aplavzi v palači Unione Ginnastica Goriziana, kjetr so pioslušalai zahtevaiTa, da ponovijo posamezne pesmi. Takega sprejema se pevci gotovo niso nadejali, prav tako pa niso pričakovali, da bo nji-hov zbor ravno na tujih tleh dosegel ta-ko mogočen aplavz, kakršnega ni še do-živel, odkar nastopa. Ob tem zbledi tudi dejstvo, da so morali izvajalce policisti zavarovati pred izpadi fašističnih ekstre-mistov, ki so prejžnji dan s pEovokaci-jami motili program. »Tone Tomšič« nastopa že osemnajst sezon. V dolgih letih trdega dela se je prekalil in postal ne samo organizirana, temveč tudi močna umetniška skupina, čeprav so se v njem izmenjavale številne generacije pevcev. Vendar pa se je s tem, da je postal reprezentativen zbor, odmak-nil od študentov. Zdi se, da je tega kri-va predvsem napačna Akademikova kul-turna politika, ki se je s tem zadovolji-la, ni pa skušala pritegniti k sodelova-nju širših plasti študentov. Videti je, da bi samo množična kulturna vzgoja pri-pomogla k izboljšanju sedanjega kritične-ga stanja. Akademik bo moral v razmero-ma kratkem času najti spet stik s štu-denti, če bo hotel, da ostane še naprej študentsko kulturno društvo. Nezanima-nje študentov za njegovo delo, kakršno se je pokazalo na Jesenskih prireditvah, je zanesljiv simptom velikega prepada, ki zeva med Akademikom in študentsko pu-bliko. To potrjuje tudi dejstvo, da se mimo Akademika ustanavljajo samostojne študentovske umetniške skupine z mor-da manj drznimi perspektivami, vendar pa s širokim zaledjem študentov, ki jih razume in podpira. Potrebno bi bilo, da se Akademik v bo-doče bolj posveti kulturni vzgoji študen-tov in se pri tem posluži ustreznejših metod, kot se jih je posluževal doslej. Da je njegova sedanja kulturna politika na-pačna, kaže tudi pcmanjkanje kadra vseh njegovih sekcijah. Dejstvo je, da ob množičnem sodelovanju šštudentov tega problema ne bi bilo, saj bi reprezentativ-ne skupine črpale nove sile iz tega vira. Uspeh »Toneta Tomšiča« v Gorici je potemtakem le delen uspeh Akademika, ki bi moral delati v dveh smereh, po eni strani v množični kulturni vzgoji štu-dentov, po drugi strani pa na zunaj pred-stavljali študentsko kuJturo; to dvoje pa se med seboj pogaja, zato se ob de-lovanju sedanjega sistema Akademikove-ga dela ne bo čuditi, če bo njegova repre-zentativna fasada lepega dne šla po vodi. Tadej MUNIH IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM GLOSA I o novinarski mentaliteti Ne bi se oglašal s pričujočim sestav-kom, ko me ne bi k temu spodbud.la pripomba k zapisku Nova ustava in samoupravljanje, kpjo je novinar Dela Miro Zakrajšek naslovil na uredništvo Perspektiv. Oglašam se ne glede na to, da je z omenjenim novinarjem dokonč-no in dokumeiuirano opravil že T. K. v odgovoru na njegov dopis, v katerem mu je skušal nekoliko pomagati k pra-vilnemu razumevanju novinarstva in njegove vloge v naši družbeni situa-ciji. K pisanju tne je spodbudilo pred-vsem dejstvo, da se v članku razodeva neka misclnost, ki ni niti najmanj sim patična in ki je tipičen izraz neke spe-cifične, že iz preieklosti dobro poznane novinarske mentalitete. V njej se nam-reč kaže nostalgija po birokratovi bra-di, pod katero je vsakomur določeno njegovo mesto, kjer je lepo na varnem in dela, kar mu ukažejo, tako da se v nobenem primeru ne more zmotiti. Svet je zmerom prekrasno urejen, če pa ni, ga spravi v red primerno tenv pirana dircktiva. V tem svetu novi-narju vobče ni treba misliti. Misliti — bog ne daj! človek se s tem izpo-stavlja, pa tudi prenaporno je. Čemu bi si kratil preljubi življenjski mir še z razmišljanjem? Miro Zakrajšek je s svojim dopisom zelo jasno pokazal, da tega ne zmore. Kako bi sicer lahko pri-šel na dan s takim argumentom, ki naj bi govoril v prid družbene angaži- ranosti našega dnevnega tiska, kot je razprava o ustavi? S svojim na moč preprostim manevrom je sam sebe ugnal v kozji rog. Vsi vemo, da je ustavna komisija dala osnutek ustave v splošno razpravo in da m morda tega Delo storilo samoiniciativno. Po drugi strani pa tudi vemo, da Delo ni obja-vilo vseh prispevkov občanov, ki so posegali v razpravo, zato so moraU le-ti izoslati ali pa si poiskati drugo pot do objave. Clovek res ne ve, kaj naj si misli ob tako očitnem slepomi-šenju. V sila neprijetni luči se kaže naš osrednji dnevnik tudi ob dejstvu, da npr. v pisanju o obtoženem Francu Kranjcu, s katcrim je na debelo ta-dovoljevalo neprijetne instinkte bral-cev, ni hotelo spregovoriti tudi o tem, kje so bile naše množične organizacije takrat, ko je bil fant najbolj prepuščen samemu sebi in kaj so storile za nje-govo socializacijo. Delo dobro ve, da nič. A kako je kot idealni iniciator in posrednik družbene kritike postopalo ob tem dejstvu? S svojim enostranskim pisanjem o primeru je dezinformlralo javnost in s tem znova potrdilo svojo že ustaljeno prakso. Videti je, kot bi bila njegova edina skrb v tem, da kar naprej vzdržuje vtis najlepše urejenosti vsega, kar nas obdaja, čeprav vsi dobro vemo, da te- mu ni tako. O krizi osnovnega šolstva, ki grozi s povečanjem nepismenosti, je moral najprej spregovoriti prosvetni odbor republiške ljudske skupščine, na-kar je Delo objavilo poročilo z njegove razprave. O nepomirljivi birokratski želji po zveličanju, ki je tipičen izraz slovenskega provincializma (npr. bo-doči Trg revolucije) in o sredstvih, ki za to gredo, Delo molči. Itd. Sfcratka, na njegovih straneh zraman iščetno rcs-nico naše družbeno ekonomske situa-cije. Vendar pa pomanjkljivo obvešcanje ni tlpično le za dnevni tlsk, temveč je stalna praksa vseh naših množičnih ko-munikacijskih sredstev, tako da je njihova vloga v procesu socializacije družbe premajhna in mu včasih celo škaduje. Njihova podoba je veren po-snetek našega današnjega novinarja, ujetega v fikcijo družbene koristnosti in lastne nepogrešljivosti v razvoju so-cialistične družbe. 2al njegova dejav-nost zvečine razodeva temu prav na-sprotno resnico, r.imreč da takšna, kakršna je, zavira t v razvoj in ustvarja prav plodna tla za bujen razcvet malo meščanskega samoiadovoljstva, ki ob najmanjši ogroženosti plane na dan v obliki množične histerije, katere po-borniki so ponavadi ravno novinarji (prim. afero Dizdarevič). Niko Grafenauer TRIBUNA STRAN 8 12. DECEMBRA POSTALA KENIJA NEODVISNA DEZELA POD SVOBODIMIM SONCEM Opolnoči med 11. in 12. decembrom je dosegla neodvisnost še ena afriška država - Kenija. številnim čestitkam ob dnevu neodvisnosti se pridružujemo tudi Ijubljanski študentje ter želi-mo kolegom iz Kenije v svobodni domovini veliko uspehov. Sedemdeset let je minilo, odkar so pri-šli kolonialisti v to afrišfco državo. Akcija easužnjevanja je rodila istočasno narod-noosvabodilno gibanje, ki je — sprva ne-nevarno — prešlo v gibanje, ki je privedlo Kenijo v svobodo. 2al, kaikor vsako osvo-bodilno gibanje, je tudi to terjalo veliko žrtev. Angleži so, po že zaiaini kolonialni metodi napihovanja plemenskih nasprotij, skušali umetno vzdrževatd kolonijo. Možije v Colonial Officeu so se močno začudili in prestrašili, ko je Jomo Kenijata napo-vedal osvoboditev Kenije leta 1963. Kot vidimo, se ni zmotil, pa čeprav sp zaradi za Angleže prezgodnje osvoboditve izgubili domaeini velike politične osebnosti, med drugim tudi prvega vodjo gibanja Mau-mau Dedana Kimathi, ki so ga Angleži obesili. Tudi Kemijati niso prizanesli. Ker ni bil z uporom direktno povezan, a je pomenil vidno politično osebnost, so ga obsodili na sedem let zapora, po odsluže-ni kazni pa je bil pod stalno kontrolo. Skušali so ga pred narodom kompromi-tirati, toda ljudje niso pozabili njegovih načel, ki jih je napisal že leta 1920. Na preprost način, računajoč na ljudstvo, ki je bilo zaradi zatiranja nešolano, je pove-dal, da morajo Kenijci ljubiti svojo do-movino in zato ne smejo služita kolonia-listom. Življenjsko dobo kolonije Angleži niso mogli podaljšati niti z umetno organizira nimi strankami. Prot! nekdanji KAU, sedanji KANU (Kenijska nacionalna uni-ja), so se Angleži naslonili ng. domačine in ustanovili straki KADU (Kenijska afri-&ka demokratska unija) in AFP (Afriška ljudska stranka), ki sta v svoji raadiralni politika uspeli v toliko, da sta razcepili ljudstvo, kar se močno čuti še sedaj.To-da Kenijata je prepričan, da bo dežela v kratkem času uredila svoje notranje raz- mere. Keiiijatin optimizem je upravičen, saj narod ni izdal njegovih načel, ki bodo še nadalje glavno vodilo k dvigu blaginje. K temu dodajno še citat Nkrumaha, ganskega predsednika, kd ga je izrekel v Osagayetu: »Prizadevajmo si, da doseže mo politično enotnost, tako nam bo lažje premagovati težave!« Klic devetih milijonov Kenijcev je ob dnevu neodvisnosti, opolnooi 11. decembra, zganil celoten afriški kaatinanit. Keniji, ki je tako polna nasprotij — čeprav prihaja relativno pozno na seznam neodvisnih afriških držav, nikoli ni primanjkovalo vo-diteljev, katerih glasovi so pomenili mno-go v emancipaciji Afrike. NEKAJ IZ ZGODOVENE Dežela in šolstvo A.enija je zanimiva dežela. Pokrajina sa-ma, s svojimi vrhovi, visokimi do 5.100 m, z velikanskimi čredamd divjih živali, ki se pode preko slikovitih doilin, z gostimi go-zdovi in mesti, je izredno lepa. Bolj kot to, je zanimiva kenijska prihod-nost. Voditelji so si iabrali težko nalogo, saj želijo odstraniti ostanke neznanja, rev-ščine in bolezni. Kenija ima ogromen po-Ijedeljski potencial in njeno mešano afri. ško, azijsko, arabsko in evropsko prebi-valstvo ga bo znalo dobro izkoristiti. Ve-lika večina teh ljudi podpira novo afrišl^o vlado. Ta zanimiva prihodnost je pričela z dne-vom neodvisnosti Kenije, s praznikom, na katerega predvečer so po vsej državi ple-sali, prepevali narodne pesmi in ob polno-či raavili novo državno zastavo. Glavno vodilo na tem praznovanju je bilo geslb, ki ga je izrekel pfemi&r Jomo Kenijata v enem svojih govorov, ko je pričel s swa-hilijsko besedo »harambee«, kar pome-ni: V slogi je moč! Keriijata poudarja dej-stvo, da mora vladati v Keniji duh na-rodne enotnosti, če hoče uspevatd. Obenem je dejal, da vlada ne daje nikakih praznih obljub, v smislu, zgraditi novo Kenijo čez noč, ampak, da daje vsakemu državljanu možnost dela in pravično pltočllo za oprav-ljeno delo. Kenija meri 576.000 kvadratnih kilome-trov, leži ob vzhodnoafriški obali — ob ekv^borju. Dežela je razdeljeina na sedem upravnih pokrajin z glavnim mestom Nad-robijem. Zelo slikovita je Rift Valley, ki se raateza po vsej deželi od severa proti jugu. Na njeni zahodnd strani se dežela spvisti k obalam Viktorijinega jezera. Po zactnjem narodnem štetju ima Kenija 8,676.000 prebivalcev, od teh nad 8 milijo- Kenijski študentje so praznovali dan neodvisnosti s proslavo, ki je bila na predvečer dneva njihove osvobodilve — 11. decembra v menzi študentskega naselja. Proslave so se udeležili med drugimi tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Makso šnuderl, podpredsednik glavnega odbora SZDL SK Slovenije Franc Kimovec-Žiga in direktor Zavoda za mednarodno tehniško sodelovanje, tov. Premelč. V programu so kenijski študentje recitirali in peli, med drugim tudi lastne pesmi. Kenijskim študentom so ob dnevu neodvisnosti čestitali predstavniki tujih študentov in rektor dr. Makso Šnuderl. nov Afničanov, 182.000 Azijcev, 63.000 Evro-pejcev in 40.000 Arabcev. Šolstvo v Keniji je na relativno visoki stopnji. čeprav šolanje za Afričane in Arabce ni obvezno, imajo veliko 9snovnih šol, 141 gimnazij, štiri učiteljske tečaje in deset tehniških ter poklicnih kolidžev. Tehniški koledž v glavnem mestu Nairo-biju slovi po svoji zahtevnosti in zna-nju, ki si ga pridobijo študentje te šole. Z neodvisnostjo je Kenija stopila v vrsto svobodnih držav sveta. Gotovo čakajo Jo mo Kenijato in ves narod velike naloge, za katere rešitev bo treba prepotiti še ve-liko znoja. Pa vendar je največja ovira že premagana. Pod svobodnim soncem po-stanejo nepremagljive ovire premagljive, pod svobodnim soncem si ljudje gledajo v obraz kot ljudje in prej razdeljene mo-či sedaj pričnejo uporabljati za skupein dvig blaginoe vsega naroda in ne posamez-nikov. Ali ni prav to razlog za optimisti-čen pogled v prihodnost? Ivo Strakl ŠTUDIJ TEHNIKE VZDA Na področju tehničnega šolanja pred-stavljajo tehnične ustanove izjemo v uni-verzifetnem študija v ZDA. V nasprotju s tem pa obstojajo na mnogih univerzah tehnične fakultete. Organizacija, izobraže-valni nivo in program so precej različni, ker je vsaka zvezna država sama zase od-govornfl za svoj izobraževalni sistem. Pri-vatne izobraževalne ustanove so skoraj popolnoma samostojne in jih država zelo skromno ali pa skoraj nič ne nadzira, kaj šele, da bi jih vodila. V glavnem je torej tako, da ima vsaka posamezna univerza svoje pogoje za vpis in tudi svoj učni načrt. Zaradi tega je tudi izobrazba študentov precj neenaka in je mnogokrat povprečni nivo na ameriških univerzah presenetljivo nizek. "izjemo tvorijo edino Massachusetts In-stitute of Technology, University of Cali-fornia, pa še univerze v Berkeleyu, Stan-fordu, Caltechu, Princetoivnu, Ann Arbo-ru, Harvardu in še nekatere druge. Toda te izobraževalne ustanove niso merilo. Iz njth so izšli inženirji, katerim se ima Ame-rika zahvaliti za velike uspehe na tehnič-nem področju. Po statistiki obstoja v ZDA 158 akademskih ustanov, ki skrbe za teh-nično izobrazbo državljanov. Na žalost pa posvečajo na mnogih univerzah premalo pozornosti raziskovalnemu delu. Pozornost vzbuja tudi velika ločitev učnega načrta in raziskovalnega dela ter razlika med učnim osebjem in čistimi znanstveniki, katerim je raziskovalno delo glavna na-loga. Znanstveniki delajo v odlično ure-jenih državnih raziskovalnih institutih, kjer se lahko izpopolnjujejo tudi študent-je. V Združenih državah se lahko vsak, ki ima 18 let in ki je konČal takozvano High school, vpiše na univerzo. Pogoj pa je uspešno opravljeni zaključni izpit in diploma Highschool — maturitetno izpri-čevalo. Mnoge univerze pd imajo še spre-jemne izpite iz matematike, fizike in an-gleščine, nn katerih zahtevajo znanje, ki b\ ustrzzalo znanju naših dijakov v srednji šoli. V začetku študija si morajo študent-je pridobiti šele tisto znanje, ki ga naši dijaki dobe že v višjih razredih srednjih šol. Le malo univerzitetnih ustanov zahteva vd študentov, da med študijgn opravlja-jo prakso. če jo slučajno zahtevajo, pa to ni študijski pogoj. Student lahko doseže dve stopnji aka-demskega naslova: »Bachelor of Arts« (B. A.) oziroma »Master of Arts« (M. A.) in »Bachelor of Science« (B. S.J oziroma »Ma-ster of Science« (M. S.J. Inženirji doseže-jo v splošnem naslov »Bachelor of Scien-ce« ali »Master of Science.« Doktorski na-slov se podeli inženirjem v obliki »Philo-sophical Doctor« (Ph. D.), obstojata pa tudi naslova »Doctor of Science« (D. Sc.J in »Doctor of Engineering« (D. E.J. V splošnem vlada na ameriških viso-kih šolah zelo strog učni red; kontrolira se obisk predavanj itd. Ob vsakem četrt-letju mora študenl opraviti pismene iz-pite (Quiz), ki so razen obiska obveznih predavanj pogoj za vpis v naslednje četrt-letje Za vsako uro predavanj dobi štu-dent »credit«, 160 do 200 »creditov« pa mora pokazati, če hoče napredovati. Na podlagi teh »creditov« in ocen pri pisme-nih izpitih jim potem izdajo zaktjučno izpričevalo. Kdor doseže naslov »Bachelor of Scien-ce«, lahko še naprej študira. Obiskovati pa mora »Graduate College«, na kate-retn vlada isti strogi red, kot na visokih šolah. število »creditov« je tukaj dosti manjše; potrebno jih je povprečno 45, da se doseže »Masters Degree«. Nekatere univerze zahtevajo diplomsko delo fthesis), druge pa zopet ne, in študentje dosežejo svoj »Masters Degreea na po-dlagi podobnih stališč, kot »Bachelors De-gree«, samo da se tukaj zahteva precej več znanja. B.R. TELEGRAMI ARGENTINA »El prisma« se imenuje novo gla-silo študentov univerze Bahia Blan-ca iz Buenos Airesa. To glasilo bo izhajalo kot mesečnik. V mestu Rosario so tainkajšnji študentje ustanovili novinarski klub. Dejavnost kluba je zbiranje najvaž-nejših študentskih podatkov in pri-prav diskusij o važnib krajevnih vprašanjih, s katerimi pridejo v stik često tudi študentje. BELGIJA Da bi opozorili javnost o velikem pomanjkanju študentskih domov, so študentje brusselske univerze ugra-bili priljubljenega belgijskega pevca popevk Jeana Clauda Mennissieija. Jeana so študentje priprli v foyer gledališča, kjer je skupaj z njim prespaln novembrsko nedeljsko noč še trideset študentov. V ponedeljek se je okoli dvesto študentov udele-žilo protestnega pohoda. Ne vemo, kako je preživel Jean to noč, ni nam pa tudi znano, koliko bo ta ugrabitev rešila pereči študentski problem. FRANCIJA Francoski študentje, vse učno osebje in administracija je stavkalo med 25 novembrom in 2. decem-brom. Stavka je bila organizirana proti nevzdržnlm razmeram na uni-verzah, proti neuspeli študijski re-formi prosvetnega ministrstva in proti za delo neprimernim razme-ram za študetite in profesorje. Prvič se je zgodilo, da je stavka zajela vso Francijo in prvič se je zgodalo, da so sta stopili v stavko oU- sinii-kalni organizaciji — Nacionalna zve-za sindikatov univerzitetnih profe-sorjev (Nacionalna zveza sindikatov za izobrazbo), in francoska zveza študentov (UNEF) — istočasno. ZDA Svojčas smo gledali na filmskem platnu Plavajoče gledališče, film, ki je prikazoval delček življenja umet-nikov na rečnih ladjah po Mississip-piju. Sedaj pa imajo v ZDA že pla-vajočo univerzo, ki se je pred krat-kim odpravila na pot okoli sveta. Na ladji se je zbralo 350 študentov iz 30 zveznih držav, ki bodo na 110-dnevnem potovanju obiskovali vsa-kodnevna predavanja v prirejenih šolskih sobah iz političnih ved, zgo-dovine, ustvarjalne umetnosti in iz znanosti. Na potovanju bodo ob-iskali 22 mest in 17 držav, predvi-denih 49 dni na kopnem pa bodo izkoristili za izlete in diskusije z znanimi političnimi osebnostmi, di-plomati. profesorji in novinarji raz-nih držav. TRIBUNA STRAN 9 IIMDEKS IM... TENIS Tekmovalna sezona se je si-cer že končala, vendar tenisa-či Branika pridno vadijo v te-lovadnicah učiteljišča in osem-letke »Bratov Polančičev«. Med njimi smo poiskali LEONA GR-MOVŠKA, študenta drugega let-nika Višje pravne šole v Ma-riboru. Med odmorom je privo-iil na kratek razgovor. — Kaj te je privedlo na te-niška igrišča? — Stanoval sem skupaj s To-netom Lovrecom, bivšim zna-nim tcniškim igralcem, ki me je navdušil za ta šport. Tudi domači so menili, da je tenis nežnejši šport kakor rokomet, košarka ali nogomet, za kar sem se navduševal v mladih le-tih. — Katerega uspeha si se haj-bolj razveselil? — To je bilo pred dvema le-toma, ko sem v Mariboru ne-pričakovano osvojil razen mla-dinskega še člansko slovensko prvenstvo. — Letos so te uvrstili med naj-boljšo dvanajstorico jugoslovan-skih tenisačev. Te je to pre-senetilo? —- Malo že, vendar je težko ocenjevati, saj se marsikdo ne more udeležiti vseh zveznih tur-nirjev- Tako postane ocenjeva-nje pogostokrat nerealno. — Igraš raje v singlu ali v pa-rih? —- Navdušujem se za singl. Če igram slabo, igram sam sebi v škodo. Drugače je v parih, kjer se lahko jezim na slabo igro soigralca, ali pa on na mojo. — Kaj misliš, da bi bilo tre-ba ukreniti, da bi bil ta šport bolj množičen? — Odvisno je predvsem od organizacijskih prijemov v klu-bu in s tem v zvezi od fi-nančnih sredstev. Kjer so uspe-li rešiti ti dve vprašanji, so uspeli rešiti tudi množičnost. — Tvoj vzornik? — To sta Italijan Merlo in profesionalec Segura; igrata na-mreč backhand na podoben na-čin kot jaz: z obema rokama. — Kateri teniški igralec te je v letošnji sezoni s svojimi uspehi najbolj presenetil? — V svetovni areni Mc Kin-ley, ki je osvojil prvenstvo v Wimbledonu, od domačih pa Slaviček, ki je izredno napre-doval od lanskega leta. — Kaj pogrešaš pri študiju? — Ugajalo bi mi, če bi imel predavanja v dopoldanskih urah in bi lahko več ur posvetil smotrnemu treningu. — Se zanimaš za šah? — Zelo. Prejšnja leta sem ga aktivno igral. — Kateri igralci bodo zasedH prvih šest mest na državnetn prvenstvu v Zenici? — Ivkov, Udovčič, Matulovič, Parma, dr. Trifunovič in Ber-tok. ~ —-an . MEDFAKULTETMO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Pretekh teden so v dvorani TVD Partizan Zgornja šiška igrali študentje ljubljanskih fakultet za naslove prvakov med moštvi in posamezniki. Udeležba je bila številna, saj je v moštvenem tekmovanju nastopilo 17 ekip, v tekmovanju posameznikov pa 43 študentov. Žal so nastopile le tri ženske tekmovalke in znova se je pokazalo, da šport med študentkami na ljubljanskih fa-kultetah skorajda hi razvit. V moštvenem tekmovanju je reprezen-tanca Medicinske fakultete za vstop v pol-finale premagala Pravno fakulteto s 5:0, Elektrotehniška fakulteta je z rezultatom 5:2 premagala reprezentanco Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ostali dve mo-štvi pa sta bili reprezentanci Filozofska fakultete; prvo je z najtesnejšim možnim rezultatom 5:4 po veliki borbi premagala prav dobra ekipa Visoke šole za telesno kulturo (Godina, Janškovec, Drobnič), dru-ga ekipa filozofov pa je premagala moštvo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo prav tako s 5:4. Za vstop v finale so filozofi I. brez težav premagali ekipo Medicine (Lebinger, Ma-kuc, Beroč) s 5:0, elektriki pa so z rezui-tatom 5:2 premagali drugo mostvo FUo-zofske fakultete. V finalnem dvoboju, ki je odločal o na-slovu moštvenega prvaka, je reprezentanca Filozofske fakultete (Tomc, Zajc, Sazonov) premagala Elektrotehniško fakulteto (Bevk, Jazbec, Mateškavič) s 5:2. (Rezultati: Tomc : Jazbec 2:0, Zajc : Mateškovič 2:0, Sazonov : Bevk 1:2, Zajc : JazTaec 2:0, Tomb : Bevk 0:2!, Sazonov : Mateškovič 2:0, Zajc : Bevk 2:1.) Tri zastopnice študentk so igrale med seboj. Zmagala je Omladičeva pred Bric-Ijevo in Vrliničevo (vse Pravna fakulteta). Za tekmovanjje posameznikov se je pri-javilo več kot 50 študentov, nastopilo pa jih je 43. Meci poslednjo osmorico so se uvrstili: Tomc, Kranjičanec, Mateškovič, Godina, Sazonov, Bevk, Gruden, Janško-vec, v polfinale so nato prišli Tomc, Go-dina, Janškovec in Bevk, ki je že drugič premagal Sazonova. V finale- pa sta se uvrstila Godina z zmago nad Tomoem z 2:0 in Bevk, ki je premagal Janškovca (VŠTK) z 2:1. V finalni igri je Godina (VŠTK) z 2:0 premagal Bevka (Elektrika) in tako osvojil naslov prvaka v tekmova-nju posameznikov. Tekmovanje, ki ga je organizirala Zveza študentskih športnih organizacij, je vseka-kor uspelo, žal pa ni bilo odigrano v naj-bolj primernem času, saj je bilo le dan pred republiškim prvenstvom in se ga morda ravno zato igralci kot Teran, Kern in drugi niso udeležili, čeprav so imell letos registrirani igralci možnost tekmo-vati na prvenstvu. Prvoplasirana moštva kakor tudi posa-mezniJci bodo za uspehe, ki so jih dosčgli, dobili od ZŠŠO diplome. T. ZAJC Od 10. do 16. februarja prihodnjega leta bodo na obronkih Krkonošev, točneje v špindlerovih mlinih na češkoslovaškem, tretje študentske zimske športne igre — zimska Univerziada. Na prejšnjih dveh zimskih univerziadah so sodelovali tudi naši študentski športniki in osvojili doslej 4 kolajne — vse bronaste. V Chamonixu 1960: Lakota v kombina-ciji, Cveto Pavčič v teku na 10 km in Mičo Rojina v sikokih. Na preteklih zimskih igrah, lani v Villarsu (Švica), pa sta nam bronasto odličje priborila drsalca Tjaša Andree in Peter Peršin. Naši tekmovalci se bodo udeležili tudi teh iger. Ni pa še znano, kateri, ker bodo bržčas nekateri izmed naših vrhunskih smučarjev preobremenjeni z drugimi, zahtev-nejšitni tektnovanji. Zaenkrat je znano le to, da bodo na Češko odpotovali dva skakalca in najinanj trije alpski vozači: dva študenta in ena študentka. V prihodnji številki se bomo že lahko seznanili s tekmovalci, ki bodo izbrani v jugo-slovansko zastopstvo za to pomembno mednarodno študentsko športno srečanje. Na sliki: sistefn smučarskih skakalnic v špindlcfovih mlinih. IISPEŠNO DELO športtie organizacije TRIBUNA STRAN 10 športna organizacija na Pravni faikulte-ti si je v letošnjem študijskem l&tu svoje delo zelo resno zastavila in dosegla že le-pe uspehe. Organizirali so vrsto akcij in šparbnih prireditev. študentje II. letnika so igrali tekmo v malem nogometu s III. lebnikom in zmagali z rezultatom 8:3, nji-hova fakultetna ekipa pa je odigrala več prijateljskih tekem v malem nogometu in sicer z medicinci 6:3, elektriki 8:5, s FNT pa so izgubili z rezultatom 10:6. Košarkarji so odigrali tekmo s študen-ti VŠTK in izgubili z rezultatom 97:129. Razen tega so organizirali prvenstvo fa-kultete v namiznem tenisu, kj&r je bil med študenti najboljši Ernestl pred Brec-ljem in Murkom. Med študentkami so bi-le najboljše Omladič, Vrlinič in 2abkar. Več športnih srečanj so imeli tudi z go-jenoi Vojne akademije, s katerimi so te- kmovali v košarki, namiznem tenisu in šahu. Odbor športne organizacije resno pri-pravlja vse potrebno za ustanovitev štu-dentskega športnega društva, ki ga bodo osnovali še v mesecu decembru. PBVENSTVO AK V NAMIZNEM TENISU športna komisija v Akademskem kole-giju je organizirala prvenstvo v namiznem tenisu, za katerega je bilo med študenti veliko zanimanje. Tekmovanja se je ude-ležilo 25 študentov, ki so pokazali kar le-po znanje. Prvo mesto je zasedel Novak, ki je v finalu premagal Pintarja. Ta je bil največje preseneč&nje tekmovanija, saj je v predtekmovanju premagal favarita in lanskega prvaka Mahneta. Trefcje in četr-to mesto sta osvojila Curčič in Vavipetiič. A.F. MORDASENE VESTE, DA... ... je mednarodna smučarska zve-za — FIS na svojem zadnjem za-sedanju, ki je bilo pred nedavnim v švici, objavila uradne jakostne lestvice za preteklo smučarsko se-zono- V moški konkurenci so bili v smuku najboljši Nemec Bartels, Švicar Minsch in Avstrijec Zimmer-mann. V slalomu je bil najboljši Francoz Perillat pred Avstrijcem Stieglerjem in rojakom Bonlicujem. V disciplini veleslalom za moške pa je bH najboljši Avstrijec Nen-ning pred kolegom Stieglerjem in švicarjem Minschem. Pri ženskah so bile najboljše v smuku Avstrijka Haas, Francozinja Famose in Avstrijka Hetcher. V slamomu za ženske je na prvem mestu Avstrijka Jahnova pred Nem-ko Hennenbergerjevo in Avstrijko Hetzherjevo. V veleslalomu za žen-ske je bila najboljša predstavnica Francije Goitshellova pred Avstrij-ko Jahnovo in Nemko Hennenber-gerjevo. Iz jakostnih lestvic je razvidno, da imajo primat v smučanju še vedno Avstrijci, vendar so jim Francozi tesno za petami. v Sportno društvo na medicini ustanovljeno Kakor smo že poročali, je bil osnovni sklep seminarja ZSŠO na Mežakli, da se iz nenačrtnega stihijskega načina dela športnih komisij na fakultetah preide na organizirano načrtno delo v obliki šport-nih društev po fakultetah po načinu, kate-remu sta se že precej približali športni komisiji na FNT in Medicini. Na pretekli ustanovni sfcupščini študentskega športnega društva na Medicinski fakulteti smo lah-ko ugotovili, da se je njihova športna ko-misija z vso resnostjo lotila izvajanj skle-pov seminarja. čeprav je bila udeležba ko-maj povprečna, pa je bila skupščina vse-binsko in organizacijsko izredno dobro pripravljena. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo sodelovanje športne in komisije za telesno kulturo pri FU najtesnsjše, saj je celo predsednik te komisije prof. dr. Bo-nač prebral uvodni referat, v katerem je orisal razvoj in napore, da se telesni kul~ turi končno tudi na fakulteti najde me-sto, ki ji pripada. Slišali smo tudi o vpli-vu telesne rekreacije na fiziološke Junkci-je mladega telesa. Predsednik športne ko-misije je prebral perspektive in program novega društva, nakar je bil soglasno spre-jet delno prirejen statut ZšSO. Burna razprava je nakazala nekaj perečih pro-blemov kot: vprašanje zenske vadbe, sod-nikov in predvsem problem prehoda fa-kultativne na obvezno vadbo, o katerem je diskutiral prof Bergant z VŠTK. Kot je bilo pričakovati, je bilo mnogo govora o smučarskih tečajih, ki so ie od nekdaj kamen spotike. Jiazveseljivo je dejstvo, da so v razpravi sodelovali tudi nekateri fa-kultetni učitelji kot doc. dr. Kališnik, dr. Porenta in gostje iz ZššO. Izvoljen fe bil 6-članski sekretariat, 15-članski špor-tni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Za prijeten zaključek smo videli 3 športne filme: Miro Cerar, Atletski dvoboj SZ: ZDA in Delo in šport. Res je, da ko-rak od prejšnjega načina do novega v obliki društva na Medicini ni tako velik, vendar se ne moremo otresti občutka, da se je prejšnja športna komisija ukvarjala le s tekmovalno-športno problematiko,med-tem ko je osnovna tendenca nove oblike dela načrtno propagiranje in uvajanje te-lesne kulture v vsakdanje žipljenje štu-dentov, to je z zdravo in koristno rekre-acijo nuditi študentu pogoje za njegov ne-moten psihični in fizični-razvoj. S. Rutar SSI) Tehnolog: korak naprej Športna aktivnost na FNT je bila že od nekdaj zavidanja vredna, kar so ver-jetno narekovale dokaj nezdrave razmere v laboratorijih. Po izrednem zanimamju, ki so ga kazali študentje na FNT z-a šport-no delo, so odborniki sklanili, da ustano-vijo športno društvo, ki naj bi tovrstno dajavnost še bolj razširilo med študenti. Trenuten koncept društva je zelo širo ko zasnovan, in če bodo z dovolj potrplje-Lja prebrodili začetno krizo, bo to pome-nilo nov preporod na naših fakultetah. — ol DUŠAN STARČEVIČ ŽOGA JE NAPIHNJENA Hrvati pravijo: »Ko radi, ne boji se gladi!« Kako je potem to, da se šport-nik ne boji gladu?!! Naš domači nogometaš, in to tisti vrhunski, je človek, ki mu je profesio-nalizem rodna mati. Očeta nima, a za-to se tisti, ki nanj vzgojno delujejo — z denarjem, izdajajo za njegovega dru-gega roditelja. V njegovi osebni legitimaciji je, v rubriki poklic, navadno napisano: štu-dent, usllužbenec ali kak drug delovni poklic. Toda do tega svojega poklica se športnik obnaša povsem nefair (ne-ambiciozno). Velikokrat sploh niti, ne ve, kje dela. Na športnem področju pa je položaj povsem spremenjen. Tu športni as želi, da vse ostalo ob njem utone v mrak. Zaradi tega pogosto zavlada mrak. Posebno v klubskih blagajnah. Medtem ko so mnogi razčistili z religijo, je on razčistil s kulturnim vedenjem. Od šolske izobrazbe je še najbolj podkovan v poznavanju tujih jezikov in to predvsem tistih izrazov, ki jih dostojni ljudje ne uporabljajo. Od do-mačega jezika pozna abecedo, a samo delno. Tako mimogrede! Z majhniml številkami, od ena do deset, ne zna računati, zato pa odlično rokuje z mi-lijonskimi števili. Ampak samo z ro-kami, ne z glavo. Naš junak gre dostikrat v inozem-stvo, a od tam ne prinaša izkušenj, ampak najlon plašče, kravate in no-gavice. Nekoč so ga peljali v gledališče. Bil je prepričan, da je v nekem baru in se je neprestano čudil, kafco to, da se igralke ne pričnejo slačit. Zelo so ga razočarali, ko so mu povedali, da je to bil Shakespeare. Od takrat se iz-ogiba Shakespearu v gledališču. Priporočljivo je poznati enega takš-nih vrhunskih športnikov. Terno boste zadeli, če ga poznate osebno. Lahko se vam pa pripeti, da boste skočili za plačilni razred navzgor! če boste kdaj zamudili, lahko rečete šefu: »Bil sem s tem in tem našim popular-nim herojem!« Zaradi tega, ker imamo tudi navad-ne (ali amaterske) športnike, je treba napraviti razliko med njimi. Ta raz-lika je v pešačenju. Vrhunski as pešači na štirih kolesih, navadni pa na štirih »špic-plehih«. Štipendisti, sram vas bodi! Domisiice Nekateri ljudje so kot vžigalice. Sa-mo enkrat se jim prižge — ideja. Na napakah se učimo. Vendar se ni • • • koristno vse življenje učiti na ta način. Zdaj ne pravimo več: On je velik grešnik. Zdaj rečemo: On je velik — vlagatelj prošenj. Mislil je, da ne bo pogrešil, če bo molčal, ampak pogrešil je prav zato, ker je molčal. DUŠAN STARCEVIC AFIRMACIJA Ona je imela lepe noge — zdaj je igral-ka. On je imel hitre noge — zdaj je no-gometaš. On je imel pametno glavo — zdaj je človek s pametno glavo. FRANJO MARTINOVIC Birokracijo demokratično kritizira-mo. Na žalost jo pa odpravljamo.— birokratično. OMER BEGIC SLAVOMIR STOJKOVIČ Cele horde napol talentiranih humo-ristov in do grla angažiranih satirikov so pred leti napadli mlekarice, ki so vozile v mesto mleko naprodaj. Zavze-tost je obrodila sad. Mlekarlcam so prepovedali dostop v naše glavno mesto. Potem so prišli na vrsto direktorji. Tudi njih je odpihala — rotacija. Zdaj so zelo popularne šale o štipen-distih. Družbena satira cvete. V dveh letih, tako je po vsej priliki videti, bodo tudi štipendisti zatrti. Skupaj z mlekaricami, direktorji, njihovimi taj-nicami in drugimi druzbenimi stra-hotami. Ob istem času bo Narodni muzej balzamiral enega štipendista, zato, da bodo prihodnje generaclje lahko zve-dele, kako lepo je bilo včasih ziveti. V komunizem bomo lahko zapluli brez kompleksov in brez štipendistov. Na zdravje! Vseeno, za ukinitev štipendij je tre-ba imeti razumevanje. Na primer, tre-ba je zagotoviti sredstva nekaterim lokalnim vodstvom za dokončanje analfabetskih tečajev, da bi lahko z daljšimi koraki šli naprej. Tudi ostale lepe predloge je treba lepo sprejeti. Kajti, ali niso štipendije alimenti, katere plačuje družba svojim otrokom iz zakona s prvim petletnim planom? Vemo, da imata besedi štandard in štipendist enako prvo črko. Napačno je trditi, da je raziskava štipendistov ena od faz raziskave štu-dentov., Študentje so od nekdaj imeli tek do pa-sulja in pire krompirja. Studentje so generacija brez kom-pleksov in še brez česa drugega. Kdo ve kregulja odgnati, ki kljuje setTce Od zore do mraka od mraka do dne! KDO ZNA Nfoč temno razjasnit', ki tare duha! KDO Učl Izbrisat' 'z spominja nekdanje dm Brezup prihodnjih oduzet' spred oči Praznoti vbejžati, ki zdanje morii KAKO Eit' cčeš (poet) študsnt fn tf preieško Je v persih nosit al peket al nebo! Stanu se svojiga spamni, terpi brez mirul OBIČAJNO: Nedavno so se na univerzi-tetnem odboru poslovili od nekdanjih od-bornikov. Iz kratkega nagovora v zahvalo za njihovo delo so nam bile najbolj všeč te-le besede: » ... Hoteli ste narediti več, pa niste. No, saj navadno je vedno ta-ko...« — Dobra volja tudi nekaj velja, kajne? ALl V LJUBLJANI NI DOBRIH ŠTU-DENTOV: Iz nekaterih jugoslovanskih štu-dentskih listov smo zvedeli, da so ob dnevu republike ponekod razdelili med odlične študente novembrske nagrade. Ni nam točno znano, ali pri nas takšnih štu-dentov ni, ali je kaj drugega po sredi? PREPOVEDAN UVOZ: Onj dan smo sli-šalj pri Mladjnskj knjigi, da popularnih kriminalnih zgodb žepnega formata v an-gleščini v tujini ne smejo več naročati. (Najbrž je zanje škoda deviz!) Vsiljuje se nam misel, da dinar ni kaj prida vreden, saj reka X-100 in drugih krimičev še ni usahnila. KORISTEN NASVET IZ BE(K»KADA: Kupite si značko Zveze studentov. Z njo se boste Iahko zbadali med nezanimivimi predavanji, da ne bi zaspali. RAZLIKA: Na nekem plenumu je dejal neki diskutant: »Vsak šesti študent na naši fakulteti je — komunist, a vsak tretji predavatelj je član Zveze komunistov.« KOT URA TOCNO: Zato, da bi vse teklo kot ura, so za letošnjo skupščino beograj-skih študentov napisali celo scenarij. V njem so za predsedujočega med drugim napisali tudi to-le: — Ali je kakšen predlog, pripomba in podobno? Malo počakati, nato pa reči: »NI«. RAZGOVOR DVEH STUDENTOV: — Kako je kaj na predavanjih na fa-kulteti? — Slabo! — ? ? ? — Izgubil sem že dva jurja pri taroku. ŠAKALl: Vsako leto ima naše uredni-štvo kup problemov z dopisniki, ki naj bi poročali o delu študentske organizacije in življenju nasploh na fakultetah. Videti je, da mnogi Čakajo, da jim stopimo na rep; šele potlej znajo zgrabiti pero na pravera koncu. Pet zgodbic CEBELA čebela se je ukvarjala s pisanjem satir. Nekaj časa je brenčala, potem pa je en-krat tudi pošteno pičila. Zdaj nič več ne brenči, kajti čebele po piku umro. KLJUC IN PERILO »Nihče ne more odpreti vrat, ki jih jaz lahko odprem!« se je hvalll ključ. »Ha, ha, ha!« se je zasmejalo žensko najlon perilo. OGOREK Nekoč je postal cigaretni ogorek satirik in nekajkrat je dobro spekel. Potem je prišel neki čevelj. CEVELJ »Zakaj ne pišeš ostreje? so vprašali čev-lja-satirika. »Ne morem, ko imam pa jezik zavezan!«, je odgovoril čevelj. PAJA KANI2AJ MODRO IN RDECE Bil je modre narve, modro je gledal. Žepe je imel polne »piavih skupščin«, rad je gledal v modrino (navadno v nebo — zaradi vzdignjene glave), ljubil je plavo-laske, modro vilo z modrimi sobami. Poleg tega si je domišljal, da ima mo-dro kri! Ljudem pa je dolgo časa pobliskaval v oči — z rdečo izkaznico!! PAVLE KOVACEVIC TRIBUNA STRAN 11 Svobodna katedra Preteklo sredo je bil na Pravni fakulte-tl v okviru predavanj svobodne katedre or-ganiziran razgovor o problemih kmetijske kooperacije. Sodeloval je inštitut za civil-no pravo na Pravni fakulteti. Za splošnim pregledom razvoja kmetij-ske kooperacije in primerjavo o stanju kooperacije po anketah. RTV Ljubljana leta 1953 in rezultatih ankete Pravne fakultete iz leta 1963, ki so jo podali študentje, se je razvila razprava o odnosih na vasi in o vključevanju kmetov v kmetijsko koope-racijo. Razgovora se je udeležilo okrog 100 štu-dentov. -id- Lepa ponudba študentje Ekonomske fakultete so pred kratkim prejeli z VISOKE EKONOMSKE ŠOLE v PRAGI prijazno ponudbo, da bi se ob semestrih med seboj obiskovali štu-denfcje in profesorji v okviru mednarod-nih stikov fakultete. Izmenjava skuipin, v katerih bi bil po en profesor ali asistent in 6—7 študentov, bi trajala 4 tedne. študentje praške univerze so ponudili, da bi program izmenjave obsegal spozna-vanje in prouč&vanje vprašanij gospodar-skega presikrbovanja ter razpečavanja in poslovanja z materialopi. O teh vprašanjih so se praški študenbje že dogovarjali z na-šim veleposlaništvom, ozdroma oddelkom za kulturno sodelovanje v Pragi. SOPEKZA.. Neurejenost, ki ni nova Na Fakulteti za strojništvo smokljub priporočilu samih študentov in ZŠ in kljub predlogom predstavnikov študenlov v fakultetnem. svetu obtičali pri starem. Menda zato, ker se pripravlja načrt o študiju družbenih ved za celotno univerzo! Za prvo stopnjo je stvar »kolikor toliko urejena« s predavanji sociologije,. industri.iske psihologije in deloma predmeta organizacija proizvodnje. Na drugi stopnji so študentje predlagali predavanja iz politične ekono-mije, uprava pa se ]e ogrevala za gospodarsko geografijo. Toda v programu za letos so kljub temu ostale osnove prava. Še naprej pa je ostalo odprto vprašanje kulturne in umetniške vzgoje. Do neke mere naj bi to vprašanje rešila Strojniška tribuna, ki pa smo jo obremenili s toliko nalogami, da o ka-kcm sistemaličnem pouku ne more biti govora. L. Vuga Skopje in Vaiont Pred dnevi je svet svobodne katedre na Meddcinski fakulteti priredil predavanje dekana fakultete prof. dr. Janeza Milčin-Skega: »Medioinska pomoč pri katastrofah In nekatere izkušnje iz Skopja in Vai-onta.« Predavatelj je na osnovi lastnih iz-kušenj v dveumem predavanju govoril o katastrofah nasploh, o nudenju pomoči ob različnih. nesrečah, o organizaciji slo-venskih zdravstvenih ekip v Skopju in Vaiontu in o pripravah na morebitne no-ve katastrofe. Poslušalci, ki so do zadnje-ga mesta ^naipolnili predavalnico Interne klinike, so z velikim zanimanjem sledili predavanju človeka, ki je bil sam priča tistih strašnih dni v Skopju, o katerih smo mi slišali le iz dnevnega tiska in ra-dia. Predavanje je bilo spremljano s fil-mom in diapozitivi. Izvedeli smo, da se za prihodnjo katedro pripravlja predavanje »O problematiki abortusov«, ki bo prav golovo spet privabilo mnogo poslušalcev. S. Rutar Znnimanje za VPŠ upada? Na visji pedagošlci šoli v Ljubljani iz le-ta v leto počasi upada število na novo vpi-sanih slušateljev. Letos se je vipisalo v pr-vi letnik 321 študentav, v letu 1959/60 pa se je na to šolo vpisalo 366 študentov. Največji padec zasledimo prav letos. No-vincev je samo 164, poleg tega je še 157 izredno vpisanih študentov. Zanirivo je, da skofeoma ujpada tudi šte-Vilo izredno vpisanih študentov v drugem letniku. V Ietu 1960/61 se jih je v drugi letnik vpisalo 319, v letu 1962/63 pa samo 166. Vsekakor so te številke zelo zgovorne, elasti pa zaskrbljujoče, saj so potre-be po kadrih na osemletkah še danes zelo veli-ke. In če na kraf.ko spregovorimo o letoš-r '3. študentih? študentovsika organizacija na šoli je do s&daj napravila le toliko, da Je organizirala brucovanje . Bo konkurenca zagotovila uspeh? . Ker že leto za letom ugotavljaimo, da knltumo-družabno življenje med medicin-oi največ zaradd slalbe organizacije nika-kor ne more zaživeti, smo bili pred dne-vi prav presenečeni, ko so se na sestan-ku FO ipojavili kar trije kandidaiti, ki bi &i radi zagotovili študentske prostore za sobotne prireditve. Razen Počitniške zve-ze, ki je že lanl priredila nefcaj predavanj in plesov, sta kandldata tudi kultuma ko-mlsija (končno vendarle) in V. letnik, ki bi si rad z organiziranjmi zabavami ustva-ril vir dohodkov, za katerega je prikraj-šan z odločitvljo o prepovedi brucovanj. Po daljši debati je PO sklenil, da bodo od ssdaj v soboto popoldne in zvečer prosto-ri namenjenl kultumo družabnemu in športnemu življenju Studentov. Popoldne bo športna komisija prirejala tekmovanja v naittiznem tenisu in šahu. zvečer pa bo najprej Počitniška zveza prirejala preda-vanja iz najrazličnejših področij, nafco pa bosta kultuma komisija in V. letnik z glasbo in plesom poskrbela za prijetao sobotno vadušje med medicinoi. Zaključi-mo naj z mislijo, da bo storjen velik ko-rak naprej, če bo sklep vsaj delno reali-ziran. S. Rutar Heterogenost - ovira pri delu Ni prazna beseda, da je delo FO na FAGG ofežkočeno zaracli heterogene strukture fakultete. Arhitekti, gradbeniki in geodeti domujejo vsak v svoji stavbi, zato ni mogoče irneti enotne slike in pre-gleda aktivnosti celofne fakultete. Prav zato vlaga zadnje čase ožje vodstvo FO mnogo truda, da preko ostalih članov odbora aktivira delo vseh komisij. V ta namen so vodje posameznih komisij že se-stavili akcijske načrtc, po katerih se odvi-ja delo v študenfski organizaciji. Prav go-tovo je, da čaka ideološko komisijo najtež-ja naloga, saj mora preko Svobodne ka-tedre vzpostaviti stik s čim širšim krogom študentov. ** M. B. Sobotno jutro se je prebudilo z dva centimetra debelo snežno odejo. Mesto je ne^ nenadoma postalo oisto in sveže, saj so vse popoldne skozi tnirno kopreno, ki je ležala nad Ljubljan, poigravale snežinke. Svetlo pobarvan volkswagen je mimo razkopanega Magistrata zavil po ulicii in komaj našel prostor za parkiranje. Izstopila sta METKA VIDMAR, absolventka ekonomije in DRAGAN MOZETIC, Metkin kolega iz istega »letnika« na Ekonomski fakulteti. Z Draganom se poznava že skoraj štiri- leta. Vedno se mi je zdel miren fant, prf-pravljen na vsako situacijo, danes pa je nepričakovano odpovedal. »Se ti ne zdi, Dragan, da se ti malo tresejo roke?« sera pripomnil v čakalnici po-ročne sobe. Slonel je na fotelju in prsti so niu trepetali v ženini roki. »Ne hi rekel,« je menil nepreprioljivo. »Saj mu samo Metka pulz meri,« je takoj popravil nekdo od simpatičnega spreimtva. Fotograf je poblusnil z aparatom in ko se je večkrat posvetilo, se je oglasila tudi nevesta, čeprav je precej odklanjala, da bi prišla v časopis. »Ne bom ničesar povedala,« je menila v začetku, zdaj pa je odprla» diskusijo« z besedami: »Koliko slik! Saj nismo filmski!« Kot z vsemi dosedanjimi študentskimi pari, je beseda prešla tudi na vprašanje študija. Kot absolventa sta pred zadnjimi izpiti. »Metka bo diplomirala februarja, jaz pa maja,« je vzdilinil Dragan, kot da kotnaj čaka, da bo vsa reč za njim. »Oba sta s Primorske. Kam gresla po diplomi?« >vV Gorico.« Tako se je uradno končal razgovor za Tribuno. Po poročnem obredu je irtetko in Dragana pričakala pri izhodu množiica prijateljev. Pesem, ki so jo zapeli, je res bila narobe intonirana od začetka do konca, toda verjamem, da so jima jo prijatelji zapeli iz srca. Potem so dvignili roke in ju postili z rižem. Tadej Munih pisma uredništvui Na križpotju brez smerokazov FO ZŠJ na Ekonomski fakulteti v Ljub-Ijani se sprašnje: Kam? To vprašanje pa se ne postavlja zato, ker njegovi člani morda ne bi bili delavni ali pa zaradi pomanjkanja novih idej. Nove ideje, nove poti družbenega dela študentov so gesla, ki so se in se še zme-raj pogosto pojavljajo na zborovanjih, dnevnem časopisju itd. FO ZSJ na Eko-nomski fakulteti v Ljubljani je v letoš-njem letu uspel zaradi prizadevnosti vseh svojih članov in ob pomoči drugih štu-dentov Ekonomske fakultete sprožiti dva pereča družbena problema: a) refprma visokošolskega študifa b), socialno-ekonomski položaj štnden-tov. Z obravnavo teh problemov pa se je te-žišče njegovega dela odmaknilo od »kla-sičnih« nalbg študentske organizacije: agi-tiranja za brigade, pripravljanja različnih študentskih zabav, organiziranja športnih tekmovanj itd. FO je šel še dalje, nakazal je tudi poti, po katerih naj bi se oba problema rešila. če je želja družbe, da bi vsi njeni člani sodelovali v reševanju družbene proble-matike, se je FO ZŠJ na Ekonomski fa-kulteti tej želji močno približal. To de-lovanje FO pa je nepričakovano naletelo na glasno negodovanje pri nekaterih čini-teljih družbenega življenja. Na skupščini ZSJ Ijubljanske nniverze nas je rekior univerze indirektno imenoval za sovraž-no grupo. Ta vzdevek, kolegi študentje, nas boli in paralizira naše delo. Bolj tem- bolj, ker tega vzdevka nismo zaslužili. če je v naši družbi dopuščeno načelo kriti-ke, se nas in naše delo lahko kritizira Napadeni pa ima pravico do obrambe. Na skupščini naše Jakultete je FO ostro zanikal govorice o delovanju »neke skupi-ne študentov« na fakulteti. Nekateri pe--dagogi so podprli naše delo, drugi so ga delno kritizirali. Podpore pa nismo dobili od tam, kjer smo je največ pričakovali — od vodilne-ga organa študentov na naši univerzi -— universitetnega odbora. Na univerzitetni skupščini je UO mirno dopuščal blatenje našega FO, ene njegovih osnovnih celic. Celice, ki se je pokazala kot zelo agilna in prizadevna. Medtem ko je bil nedelavni FO ZŠJ na Stomatološki fakulteti deležen kritike v Tribuni, ki je obsegala okoli dvajset vrstic, pa smo bili mi zaradi »pre-velike« delavnosti napadeni v dosti hujši obliki. Torej kam? Delati ali spati? Odgovor na to vprašanje zahtevamo od univerzitetnega odbora ZŠJ, in to takoj. Naj nas podpre ali pa napade! Toda svoj korak naj jasno obrazloži in obenem na-vede, čemu čaka že cele tri tedne kri-žem rok, medtem ko se na fakulteti šu-šlja, da je najbolje biti apolitičen. Kajti, kdor se ukvarja s politiko, jo dobi po glavi kot FO ZŠJ Ekonomske fakultete. Smatramo, da so zdrave družbene sile pri nas tako močne, da se študentom še ni treba apolitizirati. Fakultetni odbor Zš Ekonomske fakultete Študenfski oder Poročali smo že, da so študentje na Filozofski fakulteti ustanovili študentski oder. Za sodelovanje se je ptrijavilo več študentov kot so pričakovali. Sprejeli so jih samo trideset. Ttenutno študirata dve skupini dva teksta. Prvi je aktnal-nost iz študentskega življenja iz-pod peresa neke štndentke. Na,-slov: Oči, lastovke in podstrešno okno. Drugo delo je znani Rdeči Buda, ki je Akademiku delal vrsto let preglavice. študentje Filozofske fakultete trdijo, da se to delo dd postaviti na odrske deske p\rej kot v dveh letih! Študentje, ki so včlanjeni v štu-dentskem odru in tudi tisti, ki se zanimajo za gledališko umetnost, bodo smeli v omejenem številu pri-sostovati generalkam v Drami. Po ogledu bodo na fakulteti drganizi-rali razpravo o prikazanem delu,. hkrati pa razvijali razgovor o kul-turni problematiki pri nas. Z obiskom na generalkah bodo začeli prve dni januarja, to pa za-radi vaj, ki so jih v decembru imeli v Drami pred nastopi na Poljskem. Tnbuna ~ list siovenskih študentov - izaaia Univerzitetni odbor ZŠJ - Ureia uredntški odbor - Giavni urednik Draco Mirošič - Odgovorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uprava Tribune: Polianska 611 - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - oosamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotoarafij ne vračamo. Tiska Casopisno podietie -»Delo«. Ljubliana. Tomšičeva l. telefon 23-522. Poštnina plačana v gotovini. Lecfio prima..