Ana Beguš »The kids are all right, but the adults aren't« DANAH BOYD (2014): It's Complicated: The Social Lives of Networked Teens. New Haven: Yale University Press. Delo Danah Boyd It's complicated: The social lives of networked teens jemlje naslov iz ene od možnosti, ki jih social- no omrežje Facebook ponuja za opre- delitev statusa razmerja uporabnika. Ta simpatična in za podobne »obraz- ce« neobičajna možnost deluje tudi kot metafora za sporočilo celotne knjige: če status nečesa označimo z »zaple- teno je«, posledično izražamo, da gre pri stvari za več, kot lahko na hitro sporočimo z drugimi konvencionalnimi in ponavadi »črno-belimi« možnostmi (npr. »poročen/a«, »v razmerju«, »sam- ski/a«). In natanko tako avtorica razu- me tudi fenomene, ki jih obravnava v knjigi, torej družabno življenje mladih v tehnološko razviti družbi 21. stoletja; pri tem pa skorajda izključno obravnava socialna omrežja, ki najbrž predstavljajo enega najbolj reprezentativnih prime- rov tehnološkega premika v sodobni družbi. Zdi se, da je avtorica pri izbiri teme delno izhajala iz lastne fascinacije nad elektronskimi tehnologijami, saj se je tudi sama kot najstnica »prikapljala«, predvsem zato, da bi ubežala fizični oz. neinternetni realnosti okoli sebe: zaradi interneta se je lahko povezova- la s tistimi, ki so ji bili interesno blizu. Danes je situacija očitno drugačna, saj številni intervjuji in pogovori z mla- dimi in odraslimi, na katerih temelji empirično gradivo za njene ugotovitve, kažejo, da so mladi na socialnih omrež- jih prisotni iz povsem nasprotnega razloga: na ta način lahko dejansko razširjajo ali nadgrajujejo obstoječa raz- merja in stike iz svojega neinternetne- ga življenja. Njihovo spletno obnašanje imamo lahko potemtakem za vse prej kot izjemno ali prevratniško, kot se je to morda zdelo ob pojavu in širjenju inter- neta. Po mnenju avtorice so socialna omrežja za mlade predvsem prostor, skozi katerega poskušajo razumeti svet izven svojih fizičnih zidov (npr. doma ali šole); omogočajo jim sodelovanje in udejanjanje v družbenem življenju, saj je zanje tradicionalen vstop v odraslost zaradi konservativnosti družbe v veliki meri zaklenjen. So logično nadaljevanje najstniške težnje po druženju, identi- fikaciji in vzpostavitvi identitete, torej procesov tkanja medsebojnih socialnih vezi v napornem obdobju odraščanja, ko želijo mladi lastno identiteto in sta- tus izoblikovati v širšem družbenem okolju in ne zgolj preko svoje primarne družine. Avtorico v tem kontekstu zanima predvsem naslednje: kaj vendarle je tisto, v čemer se socialna omrežja raz- likujejo od prejšnjih vzorcev druženja Čitalnica | Recenzije 109 Notranja_263.indd 109 18/04/16 11:22 in identifikacije; kaj je pri njih dejansko »novo«? Kako socialna omrežja spre- minjajo življenje mladih, kakšne širše družbene implikacije imajo in kako naj se na te spremembe odzivajo odrasli, bodisi v vlogi staršev, skrbnikov, učite- ljev ali drugih »pomembnih odraslih«? Skozi analizo posameznih vsebin v knji- gi avtorica dosledno izrisuje upravičeno kritiko pokroviteljskega odnosa odra- slih do mladih v družbi nasploh, vključ- no z nostalgičnim odnosom odraslih do svojih kulturnih vzorcev (in s tem posredno do lastne mladosti). Vse to mladim dejansko onemogoča, da bi skozi svoje izkušnje (vključno z »napač- nimi« odločitvami) postali informirani, premišljeni in dejavni odrasli. Knjiga torej ni mišljena kot vzgojno sporočilo mladim, pač pa, ironično, kot vzgojno sporočilo odraslim, namreč – da ima to, kar mladi počnejo, svoj pomemben družbeni smisel in je vredno (družbene, strokovne, raziskovalne ipd.) obravna- ve. Trditev, ki se zdi v poplavi strokov- nega in kvazistrokovnega strašenja na temo novih tehnologij smiseln alterna- tivni pogled na tematiko. Avtorica socialna omrežja koncep- tualizira kot »omrežena občinstva« (networked publics): razume jih kot prostore, ki jih vzpostavljajo mrežne tehnologije, in hkrati kot Andersonove zamišljene skupnosti, ki nastajajo na presečišču ljudi, tehnologij in praks. Danah Boyd tehnologijo očitno razume v mcluhanovskem smislu medija kot kulturnega ali epistemološkega vmesni- ka, ki omogoča in do neke mere narav- nost spodbuja specifične oblike rabe pred drugimi ali na njihov račun; vsakič, ko nova tehnologija pridobi določeno 'družbeno gravitacijsko maso', temeljito prestrukturira obstoječe kulturne vzor- ce in ustvarja nova okolja. Okolja in skupnosti, ki jih ustvar- jajo socialna omrežja, imajo po mne- nju Danah Boyd naslednje značilnosti: so obstojni (oz. niso efemerni), poleg naslovnikom so vidni tudi drugim potencialnim javnostim, z lahkoto se jih širi in po njih se lahko išče. Mladi kot digitalni domačini internetna social- na omrežja razumejo kot privzet (torej njihovem očem nevtralen, objektiven) model sveta, medtem ko imajo sta- rejši na podlagi izkušenj z drugačnimi kulturnimi vzorci možnost primerjave med enimi in drugimi in do njih veli- kokrat pristopajo skozi vzvratno ogle- dalo lastnih vnaprejšnjih predpostavk o identiteti, druženju, pripadanju, sode- lovanju itd. Nič nenavadnega torej, da tudi socialna omrežja pri odraslih veli- kokrat sprožajo toliko moralne panike in zaskrbljenosti: v zgodovini so se ljud- je na nove tehnologije vedno odzivali z moralno paniko o domnevnem razkroju civilizacije. Tovrstna tehnoutopična ali tehnodistopična retorika in konceptua- lizacija medijev po mnenju Danah Boyd preprečuje dejansko razumevanje nji- hovih družbenih implikacij in tehnolo- gij, ki nikoli niso enoznačne, realnost pa je pogosto zamotana in dvoumna. Knjiga je strukturirana preprosto in učinkovito – po uvodu se avtorica osre- dotoči na sedem glavnih parametrov ali meril, ki se ji zdijo ključni za razume- vanje družabnega življenja mladih na socialnih omrežjih: identiteto, zaseb- nost, odvisnost, nevarnosti, nadlegova- nje, neenakost in pismenost; v zadnjem poglavju povzame splošne ugotovitve. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 263 | Čitalnica 110 Notranja_263.indd 110 18/04/16 11:22 Avtorica pri obravnavi posameznih parametrov sicer metodološko ni pov- sem konsistentna, saj pri določenih sledi mcluhanovskemu razumevanju medija, pri drugih pa se od takega razumevanja odmika, rekoč, da novi mediji le odsli- kavajo družbena razmerja v »stari«, tj. neinternetni realnosti. Pri analiziranju identitete na socialnih omrežjih tako izhaja iz predpostavke, da vsaka teh- nologija na specifičen način prepleta identiteto z občinstvom in kontekstom, socialna omrežja pa v tem pogledu vzpostavljajo komunikacijo v t. i. »sovpa- dlih kontekstih« (collapsed contexts; pojem povzema po Meyrowitzu): novo obliko komuniciranja z več različnimi, med seboj tudi nezdružljivimi občinstvi, kar je pomemben odmik od klasičnega prilagajanja besedila enemu samemu specifičnemu kontekstu. Fenomen je dodatno zanimiv in vreden nadaljnje obravnave, saj se ga udeleženci v komu- nikaciji velikokrat sploh ne zavedajo (in če pomislimo: ali se, ko nekaj objavimo na Facebooku, dejansko zavedamo, kdo vse to objavo vidi ali prebere?), hkrati pa je z njim povezan tudi zanimiv pojem t. i. enkodiranih kontekstov ali »sublimi- nalnega tvitanja«, torej komunikacije med določenimi naslovniki, ki s premi- šljeno uporabo znakov sporoča nekaj vsem, nekaj specifičnega pa le določe- nim, izbranim naslovnikom. Podobno Danah Boyd razmišlja tudi glede zaseb- nosti,1 ko ugotavlja, da pri socialnih 1 Vprašanje zasebnosti Boyd, kar je deloma logično, obravnava z vidika najstnikov, kar po- meni, da obravnava predvsem vprašanje zaseb- nosti mladih pred (vse bolj z nadziranjem obse- denimi) starši in odraslimi, ne pa npr. z vidika problematike nedovoljenega vpogleda v objave omrežjih ne gre za njeno izginjanje, pač pa za nadaljevanje zapletenih razmerij med zasebnostjo in javnostjo v komple- ksnem in odprtem omrežju, pri čemer ima svojo vlogo tudi specifična konfi- guracija vmesnika, ki deluje po načelu »javno kot privzeto, zasebno z doda- tnim naporom« (public-by-default, pri- vate-through-effort). V enaki maniri npr. hvali tudi Wikipedijo kot odprt in bolj demokratičen vir podatkov, ki ponuja možnost nenehnega dopolnjevanja v nasprotju z npr. učbeniki, ki so lahko zastareli ali ideološko pristranski. Drugi, tehnološko nevtralen pristop pa zav- zame denimo pri obravnavi enakosti, ko izrecno zapiše, da socialna omrežja predvsem odslikavajo strukturni rasi- zem v neinternetni realnosti, ki je priso- ten kljub deklarativni ravni enakosti in tolerance v družbi. Teoretsko je morda najbolj problematična avtoričina analiza pismenosti: Boyd pojem »digitalnega domačina« namreč zmotno enači s poj- mom tehnološke pismenosti, saj v tem poglavju govori o skromnih programer- skih znanjih mladih ter pomanjkanju kritičnega odnosa do novih tehnologij, čeprav je oznaka »digitalni domačini« dejansko epistemološka: gre za privzet način razumevanja sveta pri mladih, ne pa za pokazatelja njihovih tehničnih in intelektualnih spretnosti. V celoti gledano Danah Boyd v knjigi vendarle uspe vsebinsko razmeroma suvereno in slogovno spretno posredo- vati temeljno sporočilo dela, namreč, da je treba mlade v vseh družbenih na socialnih omrežjih s strani oblastnih struktur, četudi tovrsten izpust tudi pri kategoriji mladih ni povsem umesten. Čitalnica | Recenzije 111 Notranja_263.indd 111 18/04/16 11:22 zadevah upoštevati kot enakopravne in kompetentne sogovornike. Pomembno je tudi, da s pomočjo zgodovinske kon- tekstualizacije vzorcev druženja mladih pokaže na čedalje večjo stopnjo reguli- ranosti družbe, ki mladim pomembno omejuje mobilnost in s tem tudi suve- renost in jim potemtakem onemogo- ča prehod v odraslost. V ta kontekst se umešča tudi empirično nepodprto medijsko zastraševanje glede kvarnih učinkov novih medijev, ki služi kot izgo- vor za dejansko oženje družbene svobo- de in orodje nadzora, ki naj s področja družbenega odstranil vse, kar je »nep- rimerno« (sem spada tudi lastna spol- nost, ki je posebej v času odraščanja eno večjih vsebinskih vozlišč). Danah Boyd je mogoče vsebinsko na trenutke očitati prelahkotno preklapljanje med teorijami in mestoma slabše uteme- ljitve in podkrepitve tez, pri čemer je najbolj problematična že omenjena metodološka nekonsistentnost med uvodno mcluhanovsko tezo, da socialna omrežja ustvarjajo razlike, do drugega skrajnega stališča, da nove tehnologije zgolj odražajo že obstoječa družbena razmerja. Zato se zdijo zares relevan- tne le nekatere njene obravnave (npr. identitete in zasebnosti), pri preostalih pa ne predstavi kvalitativne razlike med »starim« in »novim« okoljem in je zato na mestu vprašanje, zakaj jih kot ana- litične parametre sploh uvaja. Gre torej bolj za strokovni pregled, ki v veliki meri povzema in smiselno aplicira ugotovitve drugih teoretikov, poleg metodološke doslednosti pa mu manjka tudi nekaj konceptualne izvirnosti. Kar pa seveda ne pomeni, da knjiga ni dobrodošlo čtivo za odrasle – starše, učitelje, peda- goge in druge »pomembne odrasle«, in da se iz njega ne morejo česa novega naučiti tudi tisti, ki se s temi stvarmi ukvarjajo raziskovalno. Vsekakor je delo Danah Boyd uporabna in splošno berlji- va knjiga, ki bi jo – glede na to, da tudi pri nas napačnih predpostavk in pred- sodkov do novih tehnologij ne manjka – veljalo prevesti tudi v slovenščino. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo | 263 | Čitalnica 112 Notranja_263.indd 112 18/04/16 11:22