Spored
slavnostne telovadne akademije
Ljubljanskega Sokola
prirejene v proslavo 60, oblefnice rojstva in 40 letnice sokolskega delovanja
brata dr. Viktorja Murnika
v soboto, dne 24. marca 1934. ob 20. uri (8. uri zvečer) in ponavljane v nedeljo, dne 25. marca 1934. ob 15. uri (3. uri pop.) obakrat v veliki dvorani hotela »Uniona«
1. Karel Jeraj: Slavnostna koračnica jugoslovenskega Sokola, poklonjena društvu ob 70 letnici
2. Starejši člani: D. Jenko: »Naprej«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1919.)
3. Proste vaje:
a) članov za zlet I. 1904. (izvajajo člani)
b) izbranih telovadcev za zlet I. 1904, (izvajajo člani)
c) članov za zlet I. 1930. (izvajajo člani)
č) članic za zlet I. 1912. (izvajajo članice)
d) članic za zlet I. 1922. in 1930, (izvaja ženski naraščaj)
e) članov in članic, jubilejne vaje iz I. 1923.
(izvaja moška in ženska deca)
4. Zenski naraščaj: M.Vilhar: »Po jezeru«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1921.)
5. Člani: Vajenakonjunašir
6. Članice in člani: Valček iz Gounodove opere »Faust«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1913.)
7. Članice in člani: Barkarola iz Offenbachove opere »Hoff-mannove pripovedke«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1913.)
8. Moška deca: »La Marseillaise«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1920.^
II.
9. Dr. Josip Čerin: »Sokolska moč«, jubilejna koračnica, poklonjena društvu ob 70 letnici
10. Člani: Vaje na drogu
11. Člani: Chopin: Poloneza op. 40., št. 1., telovadni ples (prvič izvajan I. 1929.)
12. Moški naraščaj: Koračnica iz Bizetove opere »Carmen«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1923.)
13. Člani: Beethoven: »Turška koračnica«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1924.)
14. Moški naraščaj: Preskoki čez konja na šir
15. Člani: Mendelssohn: Sc h e r z o op. 16., št. 2, telovadni ples (prvič izvajan I. 1930.)
16. Članice: Chopin: Valček op. 64., št. 1
17. Člani: Zajc: »U boji«, telovadni ples (prvič izvajan I. 1923.)
Vse točke spremlja pri klavirju oziroma izvaja samostojno
prof. drž. konservatorija brat Marjan Lipovšek
Nekaj o Murnikovih telovadnih skladbah
Točke 2, 8, 17 in 13 sporeda
Točke 4, 6, 7 in 16 sporeda
Točki 3. a) in 3. b) sporeda
Točka 3. c) sporeda
Današnja telovadna akademija ima namen pokazati najvažnejše telovadne skladbe našega jubilanta brata dr. Viktorja Murnika. Murnik, ki je prvi na slovanskem jugu oznanjal in širil pravo sokolsko misel ter zgradil temelj, na katerem stoji in se	razvija	vse	jugoslovensko
Sokolstvo, je tudi prvi in največji naš skladatelj telovadnih skladb.
Popolnoma samostojno, brez kakšnega vpliva od koderkoli, je Murnik začel že sredi prvega desetletja tega stoletja s	tem, kar se	je pozneje	imenovalo	in	se še	danes	neredko
imenuje ne cisto dobro	»ritmična	telovadba«.	Osnoval je	nov način	izvajanja	in sestavljanja
prostih vaj in ustvaril	čisto našo »ritmično	telovadbo«.
Posebne, svojevrstne lepote je način, kako Murnik v svojih skladbah izraža globoka čuvstva ali podaja dramatične prizore. Krasna arhitektonika skladb, popolna skladnost med gibi udov istega telovadca in njm harmonija z drugačnimi gibi soizvajalcev, presenetljivi prehodi iz ene, rekli bi, telovadne melodije v drugo, mnogoličnost in pestra izrazitost gibov in obenem njih prirodnost dajejo izvajalcem prijeten občutek, tako da jih radi delajo in vedno iznova delajo, gledalcem pa v venk estetičen užitek, tako da je na javnih nastopih neredek pojav, da občinsivo zahteva ponovitev. Gibi so cisto telovadni, Murnik ne porablja nobene nnmike ali pa, ce hočete, ima mimiko povse svoje vrste. Vse mu je gloooko v notranjosti ritmično občuteno gibanje.
Glasbena kompozicija je Murniku nekakšen libreto, ki ga predočuje z	gibi.	Pri	nekaterih
skladbah mu je to obenem tudi besedilo kompozicij (»Naprej!«, »U	boj!«	itd.).	Tu	predočuje
tako rekoč dvojni libreto.
Na današnji spored dane telovadne skladbe himen »Naprej!« in »Marseljeze« in koračnic »U boj!« in »Turške koračnice« imajo podobne motive, to je: zbiranje junakov za boj, boj sam, žrtve boja, zmago 111 v to vpletene lirične odstavke: slovo od matere, ljubice itd. MurniK prikazuje vse to z dramatično silo, toda v vsaki teh skladb drugače, na svoj poseben značilen način, i^rav tako je z ognjevitim temperamentom v skladbi na koračnico iz opere »Carmen« prikazana z elegantnimi	poskoki,	umiki in napadi borba	toreadorja	v	areni.	Enako	živahna
je sklaooa za Chopinovo »Polonezo«.
Kakor so te skladbe predvsem dramatično krepke, tako so predvsem liričnega značaja: »Po jezeru«, varček iz—opere »FausU, » Barka,o‘a* :z Hotlmannovih pripovedk 'ui Chopinov valček. Posebno pa se nam kot velik mojster pokaže Murnik v skladbi na Menuelssohaov Scherzo. Glasbeno kompozicijo tako rekoč kar vidiš na odru. Glasbena skladba je ena izmed Mendels-sohnovih tako zvanih »škrateljskih komadov«. Škrati sedaj stopicajo, sedaj se prekopicavajo, sedaj složno rajajo, sedaj se veseio bore med seboj.
Murnikove	skladbe so fiziologično jako izdatne, pa	vendar	ne izčrpavajo	moči, ampak
vse telo prijetno poživljajo in čvrstijo. JDasi so večinoma tehnično težke, se jih vendar telovadci, celo začetniki nauče jako hitro. Zahvaliti se je za to posebni metodi pouka in vadbe, ki jo je izobrazil Murnik v teku let. Koliko je dala svoj čas opraviti vadba tako preprostih vaj, kakor so bile splošne proste vaje članov za vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1904. Tako zvane »proste vaje izbranih telovadcev«, ki so se na zletu 1904. izvajale brez godbe in brez štetja, pa so se takrat smatrale za nekaj posebno težkega,, zlasti glede na skladnost izvajanja. Izvajalo jih je samo 20 najboljših slovenskih telovadcev iz več društev. Danes se jih slabši telovadci morejo naučiti v nekaj minutah in kakšen napredek se kaže proti njim že v splošnih prostih vajah članstva za vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930. Dočim so bile splošne proste vaje 1.	1904. sestavljene še popolnoma po starem	načinu	(hitri, kratki,,	»sekani« gibi,
daljše »drže«),	pa kažejo vaje izbranih telovadcev iz 1.	1904. že prve početke	Murnikovega
novega načina sestavljanja in izvajanja vaj: »spajanje« gibov raznih smeri, daljše gibe, krajše drže. Prvo osnovo novega načina je Murnik teoretično izrazil že v »Slovenskem Sokolu« 1. 1906., kjer govori o »daljši poti s prehodom iz ene ravnine v drugo« s spajanjem gibov raznih smeri, pa tudi že o zaokroževanju gibov z »loki ob najkrajši poti« pri prehodih v tako zvane čelne ali bočne kroge iz položajev zunaj ploskve teh krogov. Pozneje je take loke in kroge »ob krajši poti« imenoval kratko »bokle« kroge in loke. Prej so se gibi pri prostih vajah izvajali samo kar najhitreje, z njimi doseženi položaji pa »držali« dalj časa. Murnik je uvedel različno hitrost gibov, menjavanje počasnejših, hitrejših in kar najhitrejših gibov, naraščajočo in popuščajočo hitrost gibov, drže pa omejil na pravo mero. S tem in pa s spajanjem gibov raznih smeri, z boklimi loki lehti, s ploskimi (v ravni ploskvi) in boklimi (štoščastimi) loki in krogi podlehti	itd. je bila omogočena ogromna množina	novih	kombinacij in	se je izredno
povečala izraznost gibov, kar se posebno kaže v Murnikovih »telovadnih plesih«, kakor imenuje svoje telovadne skladbe. Murnik je naš telovadni klasik. Dal nam je skladbe, ki bodo vedno ostale lepe ter ti postajajo tem lepše, čim bolj se poglabljaš vanje.
NačelnišNo