CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 16, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL7III
REKRUTJE BODO VEČINOMA PRI 18 LETIH
Vseh 330 ohijskih nabornih komisij je.ustavilo rekrutiranje nad 26 let starih in začele so pregledovati listo 18 letnih. Polkovnik Goble, načelnik državnega urada za obvezno vojaško slu. žbo, je naročil komisijam naj rekrutirajo poslej od 18 do 25 let stare, kar pomeni, da bodo v bodoče večinoma vsi novinci 18 letniki.
TO NISTA BILA DVA POSTAVNA PRAZNIKA
Washington. — Predsednikov tajnik Charles Ross je včeraj povedal, da v sredo in četrtek nista bila postavna praznika za zmago. Predsednik Truman je samo rekel, da daje vladnim uslužbencem dva dni prosto, toda zmago se bo pa praznovalo šele potem, ko bo premirje podpisano in legalno določena vdaja Japoncev.
Mr. Ross pravi, da kdor je v sredo in četrtek praznoval zmago nad Japonci, jo je pomotoma, ker o zmagj še ne moremo govoriti, dokler Japonci ne podpišejo kapitulacije.
RACIONIRANJE G/IZOLIRA JE BILO ODPRAVLJENO
Washington. — OPA je včeraj odredil, da se«takoj odpravi racioniranje gazolina, sadnih in sočivnih konzerv, kurivnega olja in peči na olje.
Administrator Chester Bowles je rekel, da meso, maščoba, namizna olja, sirovo maslo, sladkor, čevlji in avtna kolesa ostanejo še na listi za racioniranje, dokler ne bo zaloga dovolj velika vsled produkcije in manjših zahtev od strani armade. To se pravi, kadar bo zaloga teh potrebščin tolika, da bo odgovarjala zahtevam civilnega prebivalstva, se bo tudi racioniranje teh potrebščin odpravilo.
Sanke bodo tudi danes se zaprte in nekaj trgovin
V Glevelandu bodo tudi danes zaprte vse banke in posojinice, nekatere trgovine, vsa javna poslopja in mnogo restavracij. To, da je predsednikov tajnik izjavil, da 15. in 16. avgusta nista postavna praznika, je prišlo prepozno, da bi se moglo obvestiti uslužbence in tako bodo javni prostori tudj še danes zaprti.
Tako danes tudi ne bo poslovala pošta, zaprta bo mestna hiša in mestna ter okrajna sodni-ja, ..................	.
Toda ker je mnogo gospodinj, ki si niso prej nakupile živil, bo mnogo groeerij in mesnic danes odprlo od 8 zjutraj do 1 popoldne. Večina lekaren bo danes odprtih. Mestna poulična železnica bo danes obratovala kot ob nedeljah. Pošto bodo zopet raz-našali jutri kot navadno.
Ameriška Domovina je izšla včeraj in danes, ker je-bilo uredništvo prepričano, da hočejo naročniki čitati zlasti ta dneva novice in drugo. Toda ker naši uslužbenci niso imeli včeraj in danes prosto, bodo dobili pa za ta dva dni dVojno plačo. -o-—
En milijon vojakov se je že povrnilo
Washington. — Vojni oddelek naznanja, da se bo danes zopet povrnilo večje število vojakov z onstran morja in da bo s tem doma že en milijon Vojakov. Od 12. maaj pa do danes je prišlo domov 1,011,432 vojakov. Tri četrtine teh se jih je vrnilo iz Evrope.
Papež Pij je urgiral
Japonce, mj s? podajo
i Vatikan. — Iz Vatikana poročajo, da je papež Pij XII. toplo priporočal Japoncem, naj sprejmejo pogoje zaveznikov. Papež je zlasti željno čakal konca voj-Ine na Pacifiku, odkar je bila vr-ižena prva atomska bomba. Bal se je, da bi take bombe uničile cele narode.
V Vatikanu zatrjujejo, da je I papež zadnjih par mesecev neprestano urgiral Japonce, naj odnehajo s svojim brezupnim odporom, ker zavezniški veliki sili ne bodo nikdar kos. Ko je včeraj zvedel, da so Japonci sprejeli mirovne pogoje zaveznikov, se je papež takoj podal v kapelo Lurške Gospe na vatikanskem griču in tam dolgo molil.
Kdo je uganil
pravilna?
Našim naročnikom, ki so poslali odgovore v kontestu — kdaj bo konec vojne z Japonci, naznanjamo, da se bo tozadevno razsodišče sestalo kmalu potem, ko bo predsednik Truman naznanil uradni konec vojne z Japonci. To bo potem, ko bodo Japonci podpisali kapitulacijo. Razume se, da tozadevnih pisem za kontest ne sprejemamo zdaj več. Trije izmed teh, ki imajo svoje odgovore pri nas bodo dobili nagrade.-Kateri bodo tisti — boste že 2vedeli.
Bojni pohod slavne 37.
Tj O • "[J	11» O • •
ohijske divizije
..Columbus, M. Jihi.}£-ka 37. divizija, ki je bila rekrutitana iz narodne garde, ima za seboj 40 mesecev boja. Njen bojni pohod je bil po sledeči črti.
V	maju 1942 se je odpeljala iz Kalifornije na Fiji otoke za nadaljno treningo; od tam pa na treningo na Guadalcanal.
V	avgustu 1943 je šla v prvi boj na otoku Munda, potem na Novi Georgiji. Tukaj je pobila več kot 2,000 Japoncev.
V	nqvembru 1943 se je borila na Bougainville, kjer je razbila 6. japonsko divizijo. Več kot 10,000 Japoncev je padlo, 30 za vsakega Amerikanca.
V	februarja 1945 se je izkrcala na Luzonu in korakala v Manilo. Od marca do junija je trebila severni Luzon Japoncev.
Maršal Petain je bil spoznan krivim, porota pa priporoča milost
Pariz. — Včeraj je porota spoznala 89 let starega maršala krivim in obsojen je bil na smrt radi sodelovanja z Nemci ob času okupacije. Toda sodišče je obenem priporočilo za starega maršala milost.
Zdaj je odvisno od načelnika začasne francoske vlade, generala de Gaulle, da maršala pomilo-sti. Splošno se sodi, da bo to tudi storil.
Iz raznih naselbin
Slovenski par praznuje danes 40 letnico poroke
Naš odlični slovenski zakonski par, John in Ivanka Gornik iz 6217 St. Clair Ave. praznujeta danes 40 letnico, odkar sta si pri sv. Vidu v Clevelandu obljubila večno zvestobo. Oba sta še pri najboljšem zdravju in vse križe in težave zakonskega stanu sta krepko in vzorno prenašala. še na mnoga leta zdravja in sreče!
Preveč je praznoval
Mrs. Rose Davis, 8409 Brook-line Ave. je naprosila policijo, naj poišče njenega 9 letnega sina. Soprog oziroma oče se je odpeljal včeraj dopoldne v svojem avtu s sinom in se vrnil o polnoči brez avta in brez sina. Ni se mogel spomniti, kje je pustil avto, v katerem je bil tudi sinko^_
Vojna z Japonsko je trajala 1346 dni
Washington. — Naša vojna z Japonsko je trajala 1346 dni od napada na Pearl Harbor 7. decembra 1941 pa do 14. avgusta. Evropska vojna je pa trajala 2075 dni, računano od nemškega vpada na Pojsko 1. septembra 1939.
Milwaukee. —) Dne 28. jul. sta tukaj umrla dva rojaka. V bolnišnici Muirdale je za jetiko umrl Frank Rojšček, star 53 let in doma iz vasi Cirovec na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1908. Prvih osem let je živel v Sheboygajiu, potem pa v Milwaukee ju, kjer je vodil gostilno. Zapušča ženo, sina, hčer in več sorodnikov. — Isli dan je umrl vestni društveni delavec Matthew Musich, star 60 let. Zadela ga je kap. Rojen je bil v Dragovanji vasi pri Črnomlju na Dolenjskem in v Ameriki od 1905. Tukaj zapušča ženo Mary, dva sinova (enega pri vojakih), hčerko in štiri brate. — Dne 22. jul. je umrl John Alauf, star 57 let in doma od škocjana na Dolenjskem. V Ameriki je bil od leta 1911. Zapušča ženo in dva sinova (enega pri vojakih). — Pred par tedni je umrl Frank Teržan, star 66 let in rojen v vasi Griže v Savinjski dolini na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča sina in brata.
Pittsburgh, Pa. — Dne 2. jul. je po štirih mesecih bolezni umrl na svojem domu Jakob Debelak, star 68 let in doma iz Rovt pri Logatcu, odkoder je prišel drugič v Ameriko leta 1923. živel je stalno v tem mestu. Zapušča ženo in dva sinova.
Dvojčka tehtata skupaj 17 funtov
Martinez, Kal. — Teta štorklja je nosila precej težak tovor, ko je prinesla družini Mr. in Mrs. Jose Gonzaga iz Pittsburgh, Kal. dvojčka, ki sta potegnila 17 funtov in 9 unč "žive va-ge."
Prestala operacijo
Mrs. Ana Kozel iz 15219 Holmes Ave. je srečno prestala nevarno operacijo v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Nahaja se v sobi št. 243. želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila domov.
Maša za 1. obletnico
V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Ann Zupančič ob priliki prve obletnice njen,; smrti.
V Londonu so breskve po $1.70 ena
London. — Londončani morajo plačati, če jih hočejo ravno imeti, vse od $1.30 do $1.70 za eno samo breskvo. Anglija mora skoro vse sadje uvažati, zato so pa domače breskve, kar jih je, tako drage.
Nov grob
Kot smo že včeraj poročali je bila po nesrečnem slučaju ustreljena mladenka Frances Eržen, stara komaj 19 let. Stanovala je na 1213 Addison Rd. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočo mater Barbaro, oče ji je umrl pred 5 leti, brata Ed-warda in Stephana Antolin ter sestro Ano šile. Pogreb bo v soboto zjutraj od devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior in 71. St. ter na Kalvari-jo. Naj počiva v miru, težko prideti družini pa izrekamo nase iskreno sožalje,
V bolnišnico Mrs. Mary Tomšič iz 5211 Luther Ave. je bila odpeljana v Lakeside bolnišnico. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Prva obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Brusš ob priliki prve obletnice njene smrti.
Darovi za begunce
Msgr. Vitus Hribar nam je poslal ček za $30 kot pomoč slovenskem beguncem. Darovali so sledeči: Msgr. Vitus Hribar $12, po $5: neimenovan, Frances Barman, 702 E. 159. St., Mary Dzurek, 2916 E. 116. St, Frank Vilar, 14305 Thames Ave je pa daroval $3. Prav iskrena hvala v imenu slovenskih revežev.
Maša zadušnica
V nedeljo ob 11:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po-jkojno Mary Millavec v spomin iprve obletnice njene smrti.
e fir a . .
i s i AL Ni<3 a
*--JUG ! 6 ms	_______ _
fc-Z-J	LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
-=ssas
,ro k že veste
ilnan Cltam0 v časopisih, i J ^ubljeno to in ono.
itakmeilda izgubi klju" ! iZ tmajhne Predmete , 'gubl- Vse drugače je,
lStnoci izgine 80 čevljev > Kot se je to zgodilo! odi]v Italiji. Ali pa kot! k 0 v nekem kraju na ek ' Kjer je bil tekom
Peljana" ** g°Zd in vsa * * *
*detektiv je rešil pred. bil ?Skega v Clevelan.l ni-,. en um°ra svo-i kcSlh J« na postelji1 [i sa' s,rce sta ji šla dva Sokres je ležal daleč i t; Polici'la je do-
bL« obe krogii izJ
, . e*>a samokresa. Re-samomor izključen,j
itnS°g0Če' da bi se<
; bJ prelil v srce in I
foeh, osebi nGmo" ipr* vreči samokres
« či ' a so prijeli nje-1
frjev? °bt0Žiri umora-	] detida je nedolžen. ( U cT Iv je šel na de- ;
vo VJe najbolj podvi-	:
< r;;a sta šla obe kro-	:
i( »C, Preiskal ^ sa- ; r	m dognal sle- 1
bvi AStrelu je kr°£la 1 i" sv0 ; Dfngi strel je pa *
>;wm drug0 kroglo iz <
, nenadna si]a I
il | v istem hiou 1
, sk< tednik je izjavil, ] i lil 15lVršila samomor i
/ Prost. , f * . * *
itosl86 pos,uževali v . .5oo 'znajdbe, ki je
f brn t rnilj naokrog ne-so }ah-
I. 0 2ej 111 moč nevihte, St'° Važno zlasti za
* armado.
'Ni, it,,.*.
»Jho^i. Belgiji in |e'ali , °mci tekom voj-rlW^nj 115,000,-(»Ujih , "vilistov je
«k0]3a,!- ,Dozdaj so jih lov i kornaj kakih "J bo'do10 bo do pet 1%V l naž]i vse in ko.
fee še do takrat Iti | * e ve. ■icf i * *
'Pataki-.
"•M	je bil mad-
ro-
fl v J® bil star 18 ]et
if lute, Cljo in bil tam nf ij0) j . ec- Potem je >I(Kq' je Prestopil, km, v, ' bil izvoljen
CHof je bil ob-, m v J nemški vohun,.|
T ^Sad0 kot Pres-r JNrJ? vrnil v Nem-
let v. v°ja^i kliki, i
JSki ^jenja je po-! JoVa mGnih in je kot
iUtt>n «g0 sveta- Le-
!•) * * ^nghaju. | »PO je *
| HeSr;a v Filadel-1 f letata Garrett. f°Ha ela brezvsa-lnJeniln Prijatelja. |0°0"cLSmrti se je h arJdlčev" iz vseh f h ^ celo iz 27 , CM Ce;.Do danes ni P 6llta od njenih
I
Ni^avmestu j
u bomo imeli b bo Predsed-t- v! adn° naznanil f^cIV?.j^ke in ci-36 °do sodelo-
If,
McArthur je ukazal Japoncem v Manilo
MANILA, 15. avgusta. — General Dougles MacArthur je j danes ukazal Japoncem, da pošljejo svoje odgovorne zastopnike j v Manilo, da bodo tam podpisali pogoje 'kapitulacije. Dalje je i general ukazal Japoncem, da takoj prenehajo z vsemi sovražnostmi.
General MacArthur, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika okupacijske armade za Japonsko, je po radiu ukazal cesarju Hirohitiju sledeče:
"Eden izmed vaših pooblaščencev bo predložil vrhovnemu poveljniku zavezniške bojne sile ob svojem prihoadu dokument, podpisan od japonskega cesarja, ki ga pooblašča sprejeti zahteve od vrhovnega poveljnika zavezniške sile."
MacArthur je poučil Japonce, naj pošljejo svoje emisarje v belem neoboroženem letalu, ki -naj bo zaznamovano z dvema ze. lenima križema.
To belo letalo, je ukazal MacArthur, naj odleti z letališča1
Sata Misaki na južnem Kyušu v petek med 8 in 11 dopoldne, tokijski čas. Naročil je tudi, naj Japonci ta ukaz priznajo, predno se letalo dvignei
Kadar bodo- med poletom japonski piloti vprašani, naj se daljo spoznati z geslom: "Bataan," je naročil MacArthur.
To japonsko letalo, ki naj ima pod krilima dva vidna zelena križa naslikana,,naj poleti do otoka le širna blizu Okinawe. Tam ga bo čakalo ameriško armadno letalo ter mu kazalo pot do postajališča na otoku. Tam bodo japonske odposlance- naložili na ameriško letalo in jih odpeljali z vsem spremstvom v Manilo, i Nazaj bodo potovali Japonci na isti način.
MacArthur je tudi naročil cesarju, da mora radio iz Tokia v angleškem jeziki: povedati natančen čas, kdaj se bo letalo dvignilo. Dan je odločen za petek, ako vreme česa ne spremeni.
MacArthur je tudi povedal Hirohitiju, da je ukazal svoji bojni sili nehati s streljanjem, toda obstojalo bo oboroženo pre-
mirje toliko časa, da se bo cloznalo, da je tudi japonska vlada naročila vsej svoji bojni sili nehati s sovražnostmi.
To je prvič v 2600 letih, da je kdo dajal kake ukaze japonskemu vladarju. Ako bodo Japonci podpisali kapitulacijo v Manili ali kje drugje, še ni znano. Priti morajo pa najprej v Manilo.
MacArthur ima zdaj na Filipinih najmanj 12 divizij, ki jih lahko takoj pošlje za okupacijo Japonske. Reklo se je sicer, da bo treba najmanj en milijon vojakov za okupacijo, pa morda jih ne bo treba toliko.
MacArthur je ob novici, da so Japonci pripravljeni kapitulirati izjavil: "Zahvaljen bodi usmiljen Bog, da je ta strašna vojna končana. Storil bom takoj vse potrebne korake, da se ustavi sovražnosti in nadaljno prelivanje krvi. Tisti, ki so se tako junaško borili za zmago, se bodo lahko vrnili domov in se posvetili zopet svojemu civilnemu poklicu. Bili so to dobri vojaki v vojni, naj bi bili tudi dobri državljani v miru."
Križarka se je i mm moštvom potopila pri Filipinih
Washington. — Mornariško poveljstvo daje zdaj v javnost, da se je nedavno pogreznila ameriška križarka Indianapolis z vsem moštvom. Križarko so zadeli japonski torpedi. Vsa posadka, ki je štela 1,196 častnikov in mož, je bila izgubljena.
Ladja je odplula 16. julija iz San Francisca. Nesla je na Pacifik atomske bombe in sicer na otok Guam. Bombe je oddala in kmalu zatem je bila zadeta.
-j—o-— _
Konec vojne t Japonci bo določen postavno
j Washington. — Generalni zvezni pravdnik Clark je izjavil, da bo moral njegov urad postaviti legalni čas za konec vojne. To bo potrebno radi tega, ker , imajo mnoge industrije z vlado 'pogodbo za vojna naročila in je v poi»odbah določeno, da se ta naročila ukinejo, ko bo konec • vojne z Japonsko. Torej je tre-jba postavno določiti ta dan, da | ne bo kakih nesporazumov. I Uradni konec vojne z Japon-■ sko bo naznanil v imenu vseh za-jveznikov predsednik Truman.
-o-
POROKE
j Mr. in Mrs. Frank Sepic, 379 ;E. 165. St. naznanjata, da se bo i poročila njiju hčerka Frances z ! Raymondom Frank iz Massillon, ; Ohio. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., na 20. avgusta, i Mr. Frank je graduiral iz Fenn 1 kolegija za injženirja ter zdaj nadaljuje študije v Carnegie tehničnem inštitutu v Pitts-burghu, kjer bo mladi par tudi stanoval. Mnogo sreče želimo mlademu paru v novem stanu.
Zadnjo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Antoinette Antončič iz 749 E. 118. St. in Mr. William McGrath. Poročne obrede je opravil msgr. B. J. Po. nikvar. Bilo srečno!
Opera bo v mestu
San Carlo operna družba bo priredila operne predstave v mestni glasbeni dvorani in sicer od 10. do 14. oktobra. Najbolj prominentni pevci bodo takrat gosovali. Vstopnina bo od $1 do $3 in 20% davek. Vstopnice so v predprodaji pri United Vacuum Store, 1224 Huron Rd.'
IV Clevelandu odpovedanih i za 300 mil. vojnih naročil
I Vojni oddelek je brzojavnim potom odpovedal pri cleveland-skih industrijah za najmanj $300,000,000 vojnih naročil. S tem bo-izgubilo delo najmanj 130,000 delavcev, vsaj začasno.
NACIJI SO USTRELILI PETNAJST ZAJETIH AMERIŠKIH VOJAKOV
Washington. — Na 26. marca 1944 so naciji v Italiji hladnokrvno ustrelili 15 ameriških vojakov, kar je bilo kršenje mednarodne postave, izjavlja vojni oddelek.
Dva častnika in 15 vojakov je bilo poslanih, da razstrele železniški predor blizu La Spe-zia v Italiji. Nemci so jih ujeli ter jih vse ustrelili. Nekaj odgovornih Nemcev za tisto
sramotno dejanje je že v rokah ameriških oblasti in bodo prišli pred sodni j o.
Letošnjega aprila so ameriške vojaške oblasti na licu mesta preiskovale slučaj. Našle so skupen grob ameriških vojakov. Vsak je bil v uniformi in vsžik je imel roke zvezane na hrbtu in vsak je bii uui brez čevljev.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) •1X7 St. Clair Ave.	HEnderson 0828	Cleveland 3. Oblo.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto »0.60. Za Cleveland. Do uoitl, celo leto $7.50. Za Amer&o ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0-50. pol leta $3.60.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.50 per fear. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 8 month*. Cleveland, by mall. $4 00 for 8 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for S month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $<5.50 per year; $3.60 for 8 month*. $2.00 for 3 month*. Single copies s centa.
Entered ae second-clam matter January 5th. l$0t. at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$.	✓
■83	No. 190 Thurs., Aug. 16, 1945
Komunizem v Jugoslaviji
Iz starega veka pripovedujejo zgodbo o Herostratu. Bil je to človek, ki bi rad postal slaven, slaven na vsak način/ In kaj je iznašla brihtna glava, da se za večne čase proslavi pred svetom? V Efezu v Mali Aziji so imeli Grki silno lepo svetišče boginje Diane, znano po vsem tedanjem svetu. Herostrat gre in zažge ta. tempelj. Tako je poslal znan po vsem svetu. Vsi so namreč preklinjali njegovo ime. Celo v zgodovino je prišel. Še danes je njegovo ime znano kot ime prevzetnega zločinca.
Ta zgodba nam prihaja na misel, ko premišljujemo o jugoslovanskih partizanih in njihovem voditelju. Slaven in znan je postal po svojih ostudnih zločinih kot ta Herostrat. Kri nedolžnih žrtev se drži vsakega njegovega dejanja. Desettisoči mirnih prebivalcev naše drage Slovenije so padli, ker se je zahotelo temu krvniku krvi in na grobovih zgrajene slave. Ali se bo mogel še kdaj dvigniti naš stari kraj s svojim starim rodom? Ali ga je požgal Herostrat Tito za vse večne čase?
Sedaj beremo, da ta jugoslovanski Herostrat nadaljuje svoje razdiralno delo v Avnoju, začasni jugoslovanski narodni skupščini. Po poročilu "The United Press" (N. Y. v Times 8. avgusta) je Tito pred to skupščino napadel zapad-ne demokracije. Amerikanska demokracija goji po njegovem fašiste in izpodkopava demokratske ustanove. V za-padnih deželah je po njegovem demokracija samo varanje. Te dežele, pravi Tito, imajo splošne in svobodne volitve, toda brez "socialne vsebine." Pri tem je Tito mirno prezrl, kako so angleški demokratski volivci prav malo poprej vrgli vlado zato, ker so hoteli hitrejše socialne reforme. Tudi je pozabil povedati, kakšno "soacialno vsebino" je njegov komunizem dal Jugoslaviji. Ali je uničevanje in klanje "socialna vsebina"?
Toda bodimo pravični! Tito prinaša veliko novo "socialno vsebino." Le poslušajte, kaj pravi o tem poročevalec "United Press." "Moša Pijade, eden glavnih voditeljev in podpredsednik Avnoja je rekel, da predloženi agrarni zakon poskrbi za podržavljenje in razdelitev vseh posestev, pa tudi vseh bank in tovarn. Vlada predjaga, da se zapleni zemljo cerkva in samostanov tako, da.ostane samo okrog pet hektarjev samostanom. Pri samostanih, ki so zgodovinskega pomena, ostane lahko 20 hektarjev. Po Pijadovem poročilu je protestiral proti temu načrtu škof Stepinac v "božjem imenu." Protestiral je tudi srbski patrijarh. Ta je tudi rekel, da so že zaplenili nekaj cerkvenih poslopij. Pijade je to potrdil in se nasmejal rekoč: "To ni reforma, to je naravnost napad."
To je tedaj "socialna vsebina" jugoslovanskega parti-zanstva kot je to pznanil svetu Titov oproda, znani belgraj-ski Jud Moša. V Jugoslaviji je bila že po zakonu iz leta 1622 zemlja razdeljena. Veleposestva v starem smislu besede so izginila. Ostali so do neke mere še gozdovi. Mnogo si torej z novo razdelitvijo nihče ne bo okoristil. Socialno gotovo nihče od tega ropa nima koristi. Če bo namreč smela ostati kaka duhovščina v Jugoslaviji, jo bodo morali pač ljduje vzdrževati ali je pa ne bo. Šlo bo torej iz istega ljudskega žepa. Družba v celoti ni ničesar pridobila. Ta "socialna vsebina" nove komunistične družbe samo to pove, da hoče Herostrat vse storiti, da bi iztrebil zadnje ostanke cerkvenega življenja v Jgoslaviji. Vse to v imenu pravice in svobode.
Gre za uničenje vpliva Cerkve. Vsi sovražniki krščanstva so vedno tako delali. Kdo so bili glavni mučenci v rimski dobi? Duhovniki! Papež Leon že v petem stoletju po Kristusu poudarja, ko govori o sv. Lavrenciju, da je "div-jost paganov zadivjala v prvi vrsti proti duhovnikom." Rimska država je dalje zaplenila premoženje cerkvenih občin in se hotela polastiti vsega, kar je Cerkev imela. Zanimivo je tudi, da so rimski sodniki sodili kristjane kot državne "izdajalce." Ničesar novega se torej niso naučili tirani v Jugoslaviji. Postopajo po starem kopitu preganjalcev kristjanov. Najpiej udarijo na duhovnike, potem proglase za izdajalce tiste, ki se ne poklonijo maliku Titu. Na to se-vzame cerkvi še premoženje. Prav nič novega pod božjim cclncem! Zapiski o preganjanju slovenskih katoličanov se bodo brali čez stoletja tako kot beremo zapiske o mučencih iz prvih časov krščanstva. Nekdo' je že primerjal Tita z Neronom.
Vpijejo seveda, da hočejo uničiti klerikalizem. Brezvercem je namreč klerikalizem vse, kar vzdržuje krščansko družbo. "Klerikalne" so katoliške šole, ker hočejo vzgojo otrok pod vplivom krščanstva. "Klerikalne" so vse ustanove, ki goje krščanski tisk, ki združujejo kristjane v vzgojne, kulturne, gospodarske organizacije. Vse to mora izginiti, da se komunizem polasti vzgoje mladine, da razbije vsako zvezo med katoličani in da lahko potem na posameznika vpliva s svojo propagando.
Od dne do dne je bolj jasno, da se bije v Jugoslaviji boj med vero in nevero v najostrejši obliki. Partizanstvo se je izenačilo s komunizmom, ki hoče streti vse, kar bi moglo dati še kako oporo krščanstvu. O tem kot se vidi iz gornjega poročila ne dvomi več ameriška poročevalska služba, pa tudi nič več svetovna javnost. Celo tajnik SANSa je izjavil javno, da je zmagalo v Jugoslaviji "naprednjaštvo," tako
kot si ga on predstavlja. Le nekaf ameriških slovenskih katoličanov še vedno vtika po zgledu ptiča noja glavo v pesek, da ne bi videli, kam je pripeljalo partizanstvo slovenski narod. Ti ptiči noji raje verjamejo, da je večina slovenske duhovščine in z njo večina naroda izdajalska kot bi priznali, da od Kidriča, Kardelja in njune družbe ni bilo drugega pričakovati kot preganjanje vsega, kar je krščansko. Ljubše jim je, da izgublja krščanstvo tla v stari domovini, kot da bi priznali, da so dolgo, dolgo nasedali komunistični propagandi. Ker tišče glavo v pesek, ne slišijo obupnih klicov tistih tisočev, ki so se rešili kot begunci iz komunističnega pekla. Ne slišijo, ker nočejo slišati.
Po nekaterih izjavah bi sodili, da jih je nekaj, ki mislijo, da more iz sedanjega preganjanja zrasti prerod krščanstva po besedi, da je kri mučencev seme novih kristjanov. Mislijo, da bo po začetni zmedi prišlo novo urejeno življenje brez zločincev, ki sedaj narod vodijo ali bolje zasužnjujejo. Res je Bogu vse mogoče. Res morda izginejo tirani kot je Tito čez noč kot so prišli. Mi to želimo in upamo. Toda samo po sebi iz zla ne more zrasti nič dobrega. Še velja tista Schillerjeva beseda: "To je prokletstvo slabega dejanja, da z njega vedno novo zlo poganja." In hudobija partizanstva vpije do neba.
Prav gotovo pa vse to modrovanje nekaterih katoličanov ni nikako opravičilo, da bi kdo kakorkoli podpiral propagando za preganjalce krščanstva — partizane. Ne moremo mnogo storiti za žrtve komunistične brutalnosti v starem kraju. Vsaj krivice naj bi jim nihče ne delal. Ali se zdi komu res še junaško sodelovati pri SANSovih napadih na nesrečne ljudi, ki si ne morejo pomagati in se ne morejo braniti? Ko beremo o napovedanem SANSovem pikniku v Jolietu, se nam uriva misel, da bi tudi v Ameriki nekateri na vsak način bili radi deležni Herostratove slave, da so pomagali uničevati Slovenijo.
BESEDA IZ NARODA
Iz urada glavnega predsednika S. M. Z.
Uradnikom in članstvu Slovenske moške zveze zahvala in v nadaljnje priporočilo.
Cenjeni bratje: — Kakor sem vam od časa do časa poročal, kako napredujemo ali nazadujemo, tako sem vas pustil zadnje čase precej v miru. Saj sam dobro vem, kaj se pravi: veliko delati in imeti malo počitka. Kateri ste bili tako srečni, da ste/ imeli par tednov počitka ali bolje rečeno počitnic, svoje piknike itd., je dobro. No, sedaj je pa vse približno že minilo, moramo pa zopet prijeti za delo in delati ter vzdržati še nekaj časa, saj nam obetajo, da bo kmalu konec te strašne vojne. Potem bomo pa že malo bolj prosti in tudi naši bratje-vojaki bodo z nami doma. S tem bo mogoče kaj boljše življenje za nas vse.
Torej da preidem nazaj k 3MZ. Od začetka tega leta do sedaj smo imeli zelo veliko smrtnih slučajev. To je zelo velika rana za našo mlado organizacijo. Vedno sem poudarjal in vas prosil, da se potrudite in pridobivajte novo članstvo v naše vrste, zlasti v mladinski oddelek. Pri nekaterih podružnicah ste lepo delovali in tudi napredovali, in zopet pri drugih podružnicah pa malo manj. Vsem vam, kateri ste bili aktivni, najlepša hvala. Niso pa se potrudili vsi, pač je temu kriva prevelika zaposlenost in v premnogih slučajih pa tudi brezbrižnost, saj veliko članov niti na seje ne pride več. Mnogi, ki'bi lahko plačali za pol ali celo leto naprej, pa niti za tekoči mesec ne plačajo asesmenta, potem je s članstvom nekaj narobe.
Zato pa vas prosim, da bodite malo bolj točni vsaj s plačevanjem asesmenta in pridite ttidi včasih na seje; posebno vas pa prosim, da se potrudite in pridobite vsaj enega novega člana na mesec vsak. To je dovolj malo, kar pač morete storiti za svojo organizacijo in če to storite, boste lahko imeli zavest da ste aktiven član Slovenske moške zveze.
Na 22. julija sem bil povabljen v Cleveland, kjer je pomožni gl. tajnik Jože Grdina organiziral novo podružnico. Prav z veseljem sem se bil odzval. Zbralo se je bilo lepo število fantov in mož na domu brata Štefan Markolija. Tam sem zaprisegel kandidate in potem tudi njih izvoljeni od-
Pot v mir
| vklenjena n potlačena, so na-| cisti in njihovi japonski po-bratimi krenili na pot osvajanja vsega sveta — in v Pearl Harbor ju smo spoznali, da smo bili tudi mi med žrtvami, katere so si bili izbrali. Naučili smo se resnice, da tirani, ki nekje drugje kratijo človeške pravice katerega koli drugega ljudstva, ogražajo istočasno tudi naše lastne dragocene svoboščine.
Predsednik Roosevelt in mi-nisterski predsednik Churchill sta priznala to resnico, ko sta pred štirimi leti sestavila Atlantski čarter, dne 14. avgusta 1941. Vedela sta, da bo mogoče nuditi "svetu boljšo bodočnost" le, ako postanejo ljudje vsepovsod po svetu svobodni. Takrat sta postavila zedinjenim narodom naslednji cilj: "Da se ustanovi mir, ki bo omogočil vsem narodom, da žive varno v svojih mejah, in bo nudil jamstvo, da bodo vsa ljudstva vsepovsod živela vse svoje življenje v svobodi od straha in pomanjkanja."
Na podlagi tega osnovnega načrta so šli zedinjeni narodi daleč naprej na svojem potu. S skupnimi napori smo porazili sile tiranije v Evropi in se približujemo tudi na Tihem o-ceanu koncu svojih nalog. Skupaj smo izdelali načrt za svetovno organizacijo varnosti — za mašinerijo mednarodnega sodelovanja. Skupaj bomo spravili v obrat to "hiašinerijo in z Atlantskim čarter jem kot svojo zvezdo vodnico bomo dosegli svoj veliki cilj trajnega miru na svetu, ktfbo svoboden.
ONA.
Pismo iz Belgije
John Ivanšek, 1153 E. 61 St., je prejel potom mladega Srba ameriškega vojaka Sgt. Sam Ostoin-a pismo od svojega brata Franceta, ki se nahaja že več let v Belgiji. Pismo se glasi :
Serraing, 2. VII. 45. Dragi brat:
Prišel je čas, da Ti zopet lahko napišem par vrstic. Najprej prejmi moje prisrčne pozdrave Ti, Tvoja žena in otroci.
Dalje Ti naznanjam, da so bili ata in Lojzka kot ujetnika odgnana v Nemčijo, njiju dom in zemljo pa so jima Nemci zaplenili in na njih zemlji naselili svoje rojake. Upam, da sta sedaj že zopet lahko odšla nazaj domov, ampak nič gotovega ne vem, ker mi ne morejo nič pisati. Brat Jože in sestra Ana sta ostala še doma s svojima družinama; samo vas Stari grad pa so vso izselili. Bilo je v resnici žalostno, ker so morali vse pustiti tukaj in oditi v tujino, posebno pa mi je bilo hudo za našega ata, ker so že tako stari in se morajo na stara leta vlačiti po nemških lagerjih.
Saj veš, da so ata stari že 83 let in Sedaj prav nič ne vem, kako in kaj je z njimi, ker pisma še sedaj ne gfedo tja. Jaz sem še tukaj v Belgiji in prvo, ko bo mogoče, bom šel tudi jaz domov, če se bo kaj spredru-gačilo in da bo kaj bolje kot je bilo poprej. Že leta 1928 sem poskušal priti k Tebi v Ameriko, a ni bilo mogoče. Bil sem že trikrat v Antvverp-u, pa se mi ni posrečilo, da bi bil dobil priliko odjadrati čez širno morje in sedaj pa tudi ni mogoče.
H koncu tega pisma te prosim, da če prejmeš te vrstice, da mi odpišeš. "Prejmi prisrčne pozdrave od mene in moje žene, Tvoj brat,
Franc Ivanšek,
rue du Industrie No. 142,
Serraing Liege, Belgien. i
(Op. Mr. John Ivanšek, sta-! nujoč na 1153 E. 61 St., je do-' ma iz vasi Stari grad, p. Videm, pri Krškem.)
bor. Vsi so obljubili, da bodo delovali za napredek in pro-cvit Slovenske moške zveze. Imajo že tudi mladinski oddelek. Tako je prav bratje, le korajžno na delo in v. dogled-nem času boste imeli eno najboljših podružnic pri SMZ. Ob tej priliki naj se zahvalim bratu S. Markolija, ki nam je dal na razpolago svoje krasne prostore in za vso prvovrstno postrežbo. Hvala pa tudi vsem, ki ste bili navzoči pri ustanovitvi te podružnice. Hvala vsem^ in za vse. Pomnite, kar ste prisegli in se ravnajte po tem in uspeh vam je zagotovljen.
Na polletni seji glavnega odbora naše Slovenske moške zveze je bilo sklenjeno, da se razpiše kampanja za novo članstvo. Torej kampanja se prične 1. septembra in se konča 31. decembra tega leta. Kampanja je za oba oddelka. Nagrada ostane tudi še zana-prej po 25 centov od novega člana in potem pa še posebna nagrada tistemu članu ali podružnici, ki pridobi največ novih članov v tej kampanji. Upam, da boste vsi zadovoljni. Priporočam vam torej- samo eno in to je, da greste vsi takoj na delo, da boste ob koncu kampanje imeli kaj pokazati. Storite to bratje in prepričan sem, da bo ta kampanja velik uspeh. Vsi, ki ste bili aktivni že do sedaj le še z večjo ko-rajžo naprej in drugi pa, ki ste do sedaj zanemarjali, pa se vsaj se*daj potrudite, da zamujeno popravite. Z željo, da bi ne bili razočarani pač pa presenečeni, ostajam z bratskim pozdravom za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo, Anthony Rudman, glavni predsednik. --o--
Vojak piše iz češke
' Naslednje pismo od ameriškega slovenskega vojaka je prejela poznana Mrs. Tončka Jevnik. Pismo se glasi:
Rokyrany, Czechoslovakia, 1. avg. 1945. Cenjena Mrs. Jevnik!
Že precej časa je minilo, odkar sem zadnjič kaj slišal od Vas. Upam, da je vse dobro in zdravo, tako Vi kakor tudi Vaš mož John.
Gotovo že veste, da se sedaj nahajam na Češkem že skoro dva meseca. Kako dolgo še ostanemo tukaj, mi n'i znano; toda" vse kaže, da ne več dolgo. V tej deželi ljudstvo ni imelo dosti pomanjkanja za časa vojne, kot tudi nima mno-
go pomanjkanja sedaj po kon-' čani vojni. Kdaj pa pridem nazaj domov v Cleveland, je1 težko reči. Najbrže komaj potem, ko bo Vojna končana tudi z Japonci. Upanje je, da se vojna z Japonci konča še v tem letu.
Tukaj imamo ves čas precej dela s premeščanjem vojaštva, ker mnogi odhajajo na japonsko bojišče.
Drugače je z menoj vse dobro in tudi zdrav sem ter upam in želim, da je tudi pri vas tako. Zaprosil sem bil za dopust, da bi šel obiskat sestre in brate v Jugoslavijo. Toda, žal bilo mi je začasno neodobreno. Bom pač moral počakati, da se razmere malo bolj urede in zaprositi enkrat pozneje. Toliko za danes v naglici, se bom pa še ob drugi priliki kaj oglasil. Iskrene pozdrave Vam in Vašemu možu ter vsem prijateljem v Cleve-landu.
Charles Hudina. -o-
Se pritožuje radi pošte
North Chicago, 111. — Priloženo Vam pošiljam za naročnino še zanaprej. List se mi prav dopade, ga kar komaj čakam. Kar je najbolj čudno je to, da v soboto ga ni noben-krat, v pondeljek dobimo pa po dva, včasih pa po tri. No, pa vemo, da to ni krivda uprave lista. Za enkrat moramo kar potrpeti, da bo dobila pošta več uslužbencev.
Zelo bi bilo priporočljivo, da bi se tudi iz naše naselbine kdo oglasil s kakim dopisom. Pa kaj, ko vsak rajši bere kot pa piše. Pozdravljam vse či-tatelje tega lista sirom Amerike,
Mary Hodnik.
Od prvih začetkov ameriške zgodovine so prihajali sem ljudje iz vseh predelov sveta, da uidejo verigam tiranije in strahotam lakote. V svojih prizadevanjih za dosego istih ciljev so možje in žene vseh ras in veroizpovedanj zgradili mogočno in svobodno državo.
Živeli smo tu na tej zemlji približno 170 ' let in smo bili svobodni pred strahom — svobodni, da govorimo kar mislimo, bodisi da smo bili doma ali na cesti ali na shodih. Svobodni, da pišemo ali čitamo časopise in knjige po svoji volji. Svobodni, da molimo v cerkvah ali sinagogah. Mi Amerikanci pa smo tudi prišli bližje svobodi od pomanjkanja kot kateri koli drugi narod na svetu. Naše mezde so najvišje, naša hrana in naša obleka naj bolj šax naši domovi in naše šole so najbolje.
Zategadelj se ni čuditi, da je naša dežela slavila kot "dežela svobodnih ljudi." Toda radi tega še ne velja, da bilo nekaj čisto amerikanskega v teh idealih svobode pred strahom in pomanjkanjem. Možje in žene so vsepovsod in vselej stremeli za temi osnovnimi človeškimi svoboščinami — in milijoni so prišli sem z vseh koncev in krajev sveta, da napravijo Ameriko "deželo svobode."
Mnogi izmed nas pa so kmalu pozabili težave in napore ljudi v tujih deželah. Zdelo se je, ko da njihovi problemi niso povezani z našimi. Mislili smo, da je vseeno, ako oni drugi, tamkaj onstran morja, trpe in so preganjani — ako smo le mi sami svobodni in uživamo svoje pravice. Celo ko so nacisti začeli svojo gonjo in se rinili na oblast, so mnogi izmed nas menili, da se nas to ne tiče. Vsi zdaj vemo, kaj se je zgodilo — kako je nacistični teror, ki je najprej udaril po Židih, rastel in požiral skupino za skupino in državo za državo, dokler ni bila vsa Evropa zasužnjena.
Ko je bila Evropa v verigah,
—Največja živeča! je japonski veliki ml
doseže dolžino 6 čej
—-------——
Nekateri še ne vCj bil tudi jaz med tisti* pred toliko in tolik"! 1'ikimi težavami r°| klub, ki še vedno clid Rifle klub. | tel j in Lojze HoffaIf najiveč za to prizadf smo dali ravno B>F da nosi lepo ime ba, ne vem. Pa i"1'! samo da je članstvo?1
S
lesa.
Pri ustanovitvi T pomagal zato, ker|. enkrat v svojem llk siti kako čast. dal razumeti, da i prvega predsednici pravega človeka, 1 klub od časti do č»i do slave. Ker stf5J klub same brihtne>| koj razumeli kam lir li in brez opoziciji trjen za predsedn'iz
Ker je bilo to 4
v	Clevelandu, klubu mnogo z»1 ženice so sto in s"| in natihoma P^T vse 'hudo na svet"1! se nismo podali. Sf| li vsak torek večefj redno do srede zJ"j bilo na zahtevo fp mesarjev, ki so
šli od seje naravfe če si v sredo dorlj kakega ( zaspanih mu že na obrabil da je član Euclidj Naše ženice sol sredo na vso zatrjevati, da se'1! Pa se ni! See! I
Ko sem se jih 1;0| "namrkal" v "ell dal še drugim t° J s prvima dvema i
niso bili zadovoUl kar naglo pokoPji kandidati so se J m nihče ni hote't, se d ni k. Kar v | krat že prišlo: "1 veličal tega sVe^J predsednika k j klubu.
Pa se je dobil <1 ukoreninjeni %fc vil zapik. Ji"1 "f danjji predsednici rekel, ko smo šali, če bi 'hote' J časa pred na«11'.j,' mislite, da se sem s kladivo«1/! pa zače'i ozirali
vi	j o, to se pravi Js predsednikom % kdaj bomo te£3 J' tukaj smo pa ?.yT vega. Že prece-'i sednikuje, pa Je i fest. Zdaj sm° J nili in govori1^., dolgo in srečno . na" za predsed"; Rifle klubu. ^J sedanji prcdse vse mile viže ^ ga ne bi odpra^ čem, da bi se ^ krat razkopal, ^ njega. Fantje " ni in kot je s'ji drugo leto pri plači. Mi«1 J dobiva nič, za § bodo dali pa 8 Pa ne verjam^j, ker mu ni za
V nedeljo je j, lov na divje * pravi, bile so i so jih lovili f [je bil pa sam0 ( se ,ie zgodilo ^ na Močiln,kai'Jej \
delovanju ko^ m uniči je. Ja5?, j i Ali veste zakaJ, & vam bom jutriv
fetloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
Neusmiljeni hrček
Sonja Sever jeva
Women in War

Hrček si tega ni dal dvakral reči, brž je pohrustal nekaj nepotrebnih listov prijazne rastlinice. Prav slastni so bili. — Nato se je hitro lotil dela in tako vneto kopal, da so kamenčki kar frčali na vse strani. Kaj kmalu je bil korenček izkopan in glej, pred Fižolčkom je zevala velika luknja. Previdno je pokukal vanjo. Če ne bi bil kot hrček vajen podzemeljskega življenja, bi ga bilo gtovo strah. Pred njim se je odprla orjaška jama, v kateri je bilo temno kakor v rogu. A hrček se je hitro znašel. Vohal je na vse strani, in res, korenček je imel prav! . . Hladni veter, ki je pihal skozi jamo, je nosil vonj sočne njive. Urno je vzel korenček v gobček in smuk, smuk! zdrsnil kakor blisk po velikem kapniku v dolino. Toda gorje, sicer tako pripraven kapnik ni segal jami do dna. Nenadoma ga je bilo konec in že je hrček s korenčkom vred letel po zraku.
"Joj, zdaj je po meni!" je v smrtnem strahu zakričal Fi-žolček in spustil korenček iz gobčka. Imel pa je srečo! Ni priletel na trdo kamenje, temveč čof, čof, štrbunknil v podzemeljski tolmun. Brrr! Voda je bila tako mrzla, da ga je kar rezalo po telesu. Jadrno se je izkobacal iz neprijetne kopeli. Toda kje je korenček?
"Korenček, korenček!" jc zaskrbljeno klical prijatelja, da je votlo odmevalo v temni jami. Nazadnje je le zaslišal iz daljave nežen glasek:
"Tu sem ,tu sem, hrček, brž za menoj, potok me nese!"
Fižolček se je podvizal in hitel za glaskom. Skakal je od skale do skale, tekel če;z ostro kamenje in še vedno klical iz-gubi j enega druga. Vedno slabotne je Se je odzival plavajoči korenček in iz vedno večje daljave je prihajal njegov gla sek. Kmalu ga sploh ni več slišal. Potok je bil pač hitrejši od hrčka. Ves žalosten je Fižolček tekel dalje.
Tedaj je nenadoma zagledal v daljavi medlo svetlobo in se radostno pognal naprej. Svetloba je postajala vedno močnejša in kmalu je stopil skozi ozko razpoko v skali v dnevno svetlobo. Veselo je pozdravil zlato sonce.
A kam sedaj? Nikjer ni bilo videti rodovitnega polja. Zopet se je spomnil prijaznega korenčka, tekel dalje ob potoku in ga iskal v valovih. Tedaj je nenadoma zopet zaslišal nje-
BELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razčn v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
gov glasek, ali takrat čisto blizu.
"Hrček, hrček, tu sem, potegni me iz vode!"
Fižolček je začudeno obstal. Med vejami košate vrbe ob bregu je obvisel korenček. Ves srečen je pohitel rastlinici na pomoč in jo potegnil na suho.
"No vidiš," se je šalil korenček, "gotovo nisi mislil, da boš tako hitro v dolini. Malce sva se skopala, tu sva pa le! Sedaj me pa primi, in jaz ti bom z repkom kazal pot do njive."
(Dalje prihodnjič)
-o--
— Bedak je, ki v ženske se pravde zapleta, ker ženska z metlo 'in jezikom pometa. (A.
IL)__
MALI OGLASI"
Stanovanje v najem
Odrasli družini se da v najem stanovanje 5 sob. Vprašajte na 15929 Saranac Rd. (191)
Hiše naprodaj
Hiša 7 šob, furnes, izgleda cot nova. Cena samo $5,300.
Moderna hiša 6 sob, se zamenja za malo farmo v bližini VVilloughby.
Pokličite po 6 uri zvečer HEnderson 6054.	(192)
Hišo bi kupil
Hišo bi kupil za eno ali dve družini, med Superior in St. Clair Ave. Naslov izveste v uradu tega lista.	(192)
Prava farma
Naprodaj je 55 akrov prave farme, ki je zdaj vsa v produkciji; 4 akre grozdja, 4 akre jablan in breskev; 1/8 akra špargljev. To je zelenjadna, sadna in mlekarska farma. Hiša ima 9 sob s furnezom in kopalnico. Lasten plin za rabo v kuhinji ter za gretje spomladi in jeseni. Prostoren hlev za govejo živino in konje.
Cena ZDAJ je $12,000 in sicer V-; gotovine takoj, ostalo v 3 letih po 5% obresti. Razkaže se po dogovoru.
Ralph J. Gillett
North Madison, O.
Telefon: 2621.
(Urad odprt tudi zvečer) __(Aug. 31)
SQ4/S worn cm po m part sv my/w
C00K/N6 FAT. salvagfp FAT substitute FC*: musrm. FArs and o/L$ we mo tq mra* W TAK EAST, rr<. WOKTH CASH A»Q *XT& ,
PO/NTS, TOO.
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko pobite V vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131*St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(16, 18.)
Prilika po vojni
Lepa prilika tudi. za po vojni se nudi strežkinji za poln čas, ki mora biti stara nad 21 let, Slovenka ali Hrvatica. Jako dobra plača. Zglasite se v Sorn Restaurant 6036 St. Clair Ave.
(x)
Takoj potrebujemo
Arc Velderje
Boring Mill operatorje
Lathe Operatorje
Craters and Packers
Stockmen
Težake
Reliance Electric & Engineering Co.
Ivanhoe Div.:
1091 Ivanhoe Rd.
Marine Div.:
1190 E. 152. St.
(192)
MALI OGLASI
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ!
Novi lurnezi za premog, plin, olje, sox'ko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
(x)
PIVO V ZABOJIH
Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard
in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
(X)
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
(Thur.-x)
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje.
Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenviUe 3830.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.	_
V poštnem uradu v Hyde Park, N. Y. je generalni poštni mojster Robert Hannegani izročil Mrs. Roosevelt prvo polo enocentnih poštnih znamk s sliko pokojnega predsednika Roosevelta in njegovega doma v Hyde Park. Od leve na desno so: Mrs. Elliot (Faye Emerson) Roosevelt, Mrs. Roosevelt, Joseph J. Lawler, Mr. Hannegan in brigadni general Elliot Roosevelt.
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
* KE 5200
550 E. 200. St.
(i)
■■"■■"■""" ....................... 1111 t ""■■" ■'■" -
Stanovanje v najem
V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addiscn Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x)
Stanovanje išče
Samec išče stanovanje 3 do 4 sobe, med 40. in 70. cesto, od Superior do Hamilton Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v brivnici George Kovačiča, 6312 St. Clair Ave.
(193)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI' CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Mora biti prodana
Na 71. cesti se nahaja hiša 12 sob, ki mora biti prodana zaradi smrti- lastnika. Jako lepa prilika se nudi hitremu kupcu. Cena samo $5,500. Pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer.
(192)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje, obstoječe iz 4 čednih sob, prš-na kopalnica, garaža. Odda se odrasli . družini. Vpx'ašajte na 1011 E. 64. St.	(192)
trčili, in Tetrev je | lko- da je napil obe-a> Rozmanovi, ki ima I 0gle dobro podprte, in i1' kjer mora edini Gaš-( ^el podpirati.
fja'" je dejal Pepe, "še mkoli videl, da bi vo-)lral> Vas, Tetrev, pa
bodi i t,- • ,, .
ii si norec, ' je
Jaz mislim na kaj, Reza?" ^a tri vogle!" seje gro-
1 " 111 zmešal Tetreva.
Se v božjih rokah," je lf;afti- "Da se imamo
>	* b(f ja zapoved. Ti ne
' k°likrat smo te mi-? /e tako trdo drži va-
■	nikamor v dru-fl 1 malo zapel in zavri-
^ Užil svoje mladcih °> zdaj boš pa ven-n „Sam svoj gospod, ka.
*'' ■ i ■
■	te rin " ■
I**ua> je aejal Gašper! • Zavedal se je|
izad • Je ' kako
P ,a evaJo okrog njega, i ! So si norca delali,; i
^rčali' Janez je-if JU> Gašperja so po- h
,fvedwje rekel- kar -ieI t; ' tak fant, tak gos-
' M P
J čil'p, epe' da se boš • u> »j - Je opominjala li J Se šemiš s Tetre- ; r Sl toliko star kakor i men pa veliko ,
0	n ^	< il^ma," je dejal 3
t J bil Že odnekdaj; ,
P' j v! in P°časno de" 1 od, mene; edini
J ka^ Prekosi> kadar si '
1	e in Pljune v roll,
i,' res" ' . asi ' Je smejala ;
b Se« Cel° dopoldne sa- : Pometa."
tudj pometem!" ) 6Pe i" zapel:
^ ^amka streže, 1
reže. 'e Počasi
' Pražim.
' kai	'
i J ,Pa oče doma?
il b ni bilo pri nas," ]
ij^man.
C2aj?«.dosti deia-"
jaz Pa tudi."
4vem- tv°J Je
>	Z va.rih pa tudL"
' v, h 111 trd," je de-
!! W£elVS0.ugiba:
l^far 7 da je pac °d svojega va-
< <3ejal mirno Ga-
M jj .
i fnu ?AkuaJ Pri miru, [me °be Pokazal. Ka-3 ;Stn0 '!e ošteval še ta-i IO bili 8 Pepetom
!Tri nekoliko po-ni me je pisano dej f)
s d'., a ^ Je tako za-.Jeal Rozman. "Cu-
:arfi t., tlajbrŽ P°zabi1' a 0nuai enkrat mlad.
Udai,.!U tako govoril
»Jiti t ^e je bilo tre-
'' če ni bilo tre-
l^Mudi'. •
1 'J n0 v 3e dejala ma-
n kaj se je
4b° 2d • nim Mihom!
::: ^t tega ? Nekaj -i >0Zabi]-'. Ljud.ie so že )rav Ji 3az pa pom-
Nomi
Ss^ Miha, Bog 5 j6 b.j Je dejal Rož-i. , Pretepač prve h f bd kak ravs, je Nj^m Noge je •)skH «a je stal ka-^ča/^a pred hišo, ' clovek in silen
P V?0' enkrat je iz-
^^Venisti mo-sta trčila vkup
ženil," je "sDer . ' za tvojo ma-hodil."
"Tone je bil tudi močan," je nadaljeval Rožman. "Miha je obležal. Jaz in tvoj oče, Janez, sva se pa vozila ravno tisto noč s semnja domov, in ne vem, kaj nama je prišlo na misel, da sva zavila skoz Stegne namesto po cesti. Pot se prikrajša, to je res; kolovoz je pa tudi zmeraj razdrt. Tam sva dobila Miha mrtvega. Saj, po pravici rečeno, prida ga ni bilo nič in škoda nič."
"In Klančar da bi ga bil u-bil?" se je čudil Janez.
"Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mesecev. Ampak to je tudi res, da se je ljudem bolj smilil Tone kot Miha."
"Tvoj oče, Gašper," je dejala krčmarica, "je pa tudi nekoliko za Mano gledal, še bolj pa, kakor se je meni zdelo, Mana. ki je zdaj tako pobožna, za tvojim očetom."
"Tako da tebi, Gašper," je dejal Tetrev, "za očeta in mater ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa tudi Manin sin."
"Bog me varuj!" je dejal Gašper.
Tako so se zabavali dolgo in prijetno, in Gašper se je poslovil tako prisrčno in stisnil tako krepko Rezi roko, da si je dekle takoj mislila, da pride še.
"Nič se ne boj, Gašper!" je dejal Rožman. "Saj jaz vem, da nimaš še v rokah, kar ti gre; ampak pri meni imaš kredita magari za tisoč kron, in kdor ima kredit, ta je mož."
"Tako je," je dejal Tetrev; "ni krede brez kredita."
Gašper je bil zadovoljen. Bodoče življenje se mu je kazalo v lepi luči. Cez dan bi delal, zvečer pa se zabaval v prijateljski družbi. In Reza bi bila najbrž dobra ženka, vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu je že dosedanje životarjenje; človek ima takoreko'c pred .seboj j ed in pijačo, pa ne sme ne jesti, ne piti. No, stric je že obljubil, da ga izpusti iz klešč. Da bi se le ne skesal! Toda čemu bi ga še držal, če ne zaradi dobička? Ej, kako spoznava človek ljudi, tako imenovane poštenjake, ki so toliko slabši od nepoštenjakov, da se ti ne hli-nijo. Baraba je baraba; tak poštenjak pa baraba in hinavec. Nekako ponosen je bil Gašper, da je že toliko bridkega izkusil in da pozna zdaj človeško dušo do dna; jezil pa se zato ni nič manj nad krivicami in krivcem. Dan je gospodarjev, noč je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni nobena ura; vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma in delati za druge. Varih mu je bil kar oči zavezal, da je laže gospodaril z njegovim premoženjem za sebe; krivičnost pa je prekrival s pobožnostjo; zakaj pobožnost ne stane mnogo, krivičnost pa le nese.
Tako je rasla napetost, in nasprotstvo je bilo vedno hujše brez uspeha je molila in opominjala Mana, brez uspeha prosila in jokala Jerica. Gašper in Tone oba sta težko čakala rešitve. Vendar si je štel Tone še v dolžnost posvariti Gašperja, da naj se ne navadi v krčmi posedati. Zvedel je bil namreč, da je bil Gašper že več večerov zaporedoma do trde noči pri Rožmanu. Resno mu je razložil, kako je z dohodki kmetije, da se pač pošteno živi, če človek dela; da se z varčevanjem polagoma nekaj prihrani; zalenobi in zapije pa se hitro, kar se je počasi in f> trudom pridobilo.	(
(Dalje prihodnjič)
-o-
—Kdor prelomi pravico, naj ■ se ne čudi, če mu nekega dne drobce zalučajo v glavo.
(Nadaljevanje)
Fižolček pa je medtem neutrudno plezal navkreber. — Dolga, dolga je bila pot; pre-mnogokrat je moral seči v malho, da se okrepča. Zakaj razen kamenja ni bilo ničesar na tem pustem obronku, niti najmanjše travice ne. Ves izmučen in s prazno vrečico je nazadnje dospel na vrh grebena. Tu se je željno razgledal in vohal po zraku. Kje bi neki bila tista prekrasna njiva? Kako je bil razočaran! Neusmiljena brata sta ga prav zares speljala na led — za grebenom ni bilo ni-kake lepe njive, le bele poljane večnega ledu so se vzpenjale do neba. Fižolčku se je ob tem pogledu kar stisnilo drobno srce. Sedaj je pač spoznal, da sta se ga brata hotela izne-biti. Dolgo je nepremično strmel v snežnike. Spomnil se je svoje dobre mame in si s prednjimi tačicami obrisal bridko solzo. Kam bi pač krenil, naprej ne more, nazaj ne sme. . . Malhica je bila že davno prazna. Kakor izgubljen je lezel dalje po grebenu in skakal od skale do skale. Že je ugašal dan, ubogi Fižolček pa je še vedno lačen in potrt taval vrh grebena.
Nenaclom pa je radostno poskočil. Med skalami je zagledal prekrasno sočno rastlinico.
"Korenček, korenček!" je za-klical, se hlastno "pognal do
njega in že ga hotel pohrusta-ti. Tedaj pa je korenček s prosečim tenkim glaskom spregovoril :
"Imej usmiljenje z menoj, hrček, nikar me ne pojej, pomagal ti bom in ti pokazal prelepo rodovitno njivo."
Hrček je obstal in začudeno ogledoval rastlinico od vseh strani. Govorečega korenčka pač še ni videl. Naposled se je ojunačil in vljudno vprašal:
"Kako bi mi mogel pomaga-in in pokazati pot, ko si vendar priraščen!"
"Dobro me poslušaj," je zatrepetal z listki korenček. "Jaz nisem rastlinica teh gorskih krajev. Ko sem bil še seme, me je grdi veter zanesel v tolsto goro. Strašno rad bi se vrnil v prelepi rodni kraj. Verjemi, njiva, kjer sem se rodil, je najlepša daleč naokoli in kakor nalašč za hrčke. Lepo me izkoplji in odnesi v dolino, jaz pa ti bom pokazal pot."
"Bi že," je žalostno odvrnil Fižolček, "a ne vem, kako bi zmogel dolgo pot v dolino, preveč sem lačen."
"Nič se ne boj," ga je potolažil korenček, "prej bova spodaj kakor si misliš, pokazal ti bom bližnjico. Torej poslušaj ! Niti ped pod menoj je velika podzemeljska jama, v kateri izvira naš domači potok. Saj sem od tam s svojimi koreninicami skušal srkati vlago. Izkoplji me in takoj boš videl, da je res tako. Za prvo lakoto pa mi odščipni nekaj listov, to me ne bo preveč bplelo."
was a mom
OFFICER DURING t THE CIVIL WAR

KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
III.	i
Hitro so se bližali božični | prazniki.
Po gradovih nemških grofov so se pripravljali k praznikom 1 kar so mogli najsijajneje. Po ceikvah mora biti svitloba, da se bo videlo od jednega do dru. gega, da bi se ves tukajšnji kraj spremenil v polnočnem Času res v beli dan, da zve ves svet, da tukajšnji domačini res že časte Boga na nižavah in da so vsi do najzadnjega dobre — da najboljše volje.
Po vaseh, — zlasti po onih, do katerih niso segale pozorne oči grajskih gospodov, ni bilo po radosti niti sledu, o veselem popevanju niti sluha, o kakih pripravah niti duha . . . Tudi za belega dne so bile kakor bi izumrle. Vse delo je počivalo, po skednjih so ležale plasti prahu, cepci so bili obešeni, grablje položene v slamo, še najveseleje, če je mogoče rabiti ta izraz, je bilo zvečer, ko se je jeklen nož izprehajal po lipovem lesu, ter pripravljal različna gospodarska orodja ali izrezaval palicam glave, in se je zavrtel kolovrat . . .
V BLAG SPOMIN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Ahlin
ki ga je Bog poklical k sebi dne 16. avgusta 1933.
Življenja vihre tamkaj ni. kjer v miru zdaj počivaš Ti, soprog in oče ljubljeni, do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
MARGARET AHLIN, soproga, in OTROCI
Cleveland, 16. avgf. 1945.
Toda oknice so bile povsodi zaprte z močnimi zapahi, vrata na dvorišče zabarikadirana s celimi kladami, na dvorišču spuščeni psi, tudi vrata v veže skrbno zaprta ... In šele, ko je bilo vse tako zavarovano, so si upali glasnejše in prostejše dihati, nič drugače, kakor bi jih bil kdo cel dan davil z železnim obročem.
Nato so se pričeli pogovarjati; a vendar je kmalu vse u-tihnilo, gospodar je pristopil k oknu in pozorno poslušal. In i zopet so pričeli govoriti, ko so j se prepričali, da pod oknom ni 1 žive duše.
V izdolbinah, ki so bile sko- ' ro po vseh sobah, je bilo povsodi polno križev . . . Hišni j bogovi z dedi so naenkrat izgi- ; nil i. Skrili so jih, kar naj skrb- | nejše so mogli, nekje pod tlak, drugje so jih zagrebli v zemljo, še drugje zazidali, nekje jih tudi skrili pod streho . . .
i
Brezdvomno( bo pred prazniki splošna preiskava. In gorje, če bi našli kje sledove stare ve- ' re . . . Na prvi pogled se je 1 zdelo, da so tu sami kristijani; ! toda to je bilo le na videz. Vse ' je bilo le navidezno, samo za { nekoliko dni, in nato so se zo-' ] pet vrnili dedi z bogovi in besi.
In ljudje po vaseh so slutili i prav.
Na sveti večer je bilo videti; po celi pokrajini od vasi do vasi čete gosposke družine, da' pregleda vsako stanovanje; povsodi so vse preiskali, morali so jim odpirati celo skrinje, razmetali so obleko po omarah . . . Starešine so povabili v grad k večerji, na clan velikega praznika je morala glava vasi z vsemi svetišče, starosta jje bil odgovoren za vse; vsakogar, ki bi ne šel, je moral naznaniti. In vsak starešina je obljubljal pri svoji časti, da pojdejo iz njegove družine vsi, da ne sme zamuditi niti jeden ... In večkrat je rekel gradnik: "Plri svoji časti? — Svojo glavo mi boš^dal za to! — Ali imate vi čast — vi slovanski psi!" In starešina je stal pred gradnikom s temno zardelim obličjem in vpiral oči v tla, kakor bi po debelih hrastovih deskah iskal kdo ve kaj. — "Svojo glavo!"
Grajska družina je izvrševala po vaseh več — mnogo več
kakor golo preiskavo, če niso postavljeni v kmečkih hišah maliki v razžaljenje in jezo božjo .. . Mlada lica se jim niso smela niti pokazati.
"Kako vhajajo podlasice v luknje!" so vikali stari oprode, ki jim ni bilo mogoče delati po svoji volji.
"Vendar jih dobimo v pest! — V taki poslušnosti ne ostanejo clolgo! — To traja vselej le nekoliko let! — Potem si za to zadostimo!"
In potem je izkušen preka-njenec pričel pripovedovati, kako je bilo za minulih uporov, kaj so kje užili, kako so se kje imeli", kake muke so si izmišljali, in mlečnozobi mladeniči so nestrpno pričakovali, kdaj ti ježi zopet prično zbadati.
In ko so sedli starešine z gospodo k praznični pojedini, so imeli na ponujenem pecivu križ pri križu, tudi na lesenih krožnikih je bilo izrezljano to znamenje, kakor tudi na žlicah in čašah ... In gospodje so pogledovali starešine od strani z najstrupenejšim izrazom v obrazih in si namigovali z očmi . . . Starost je ta dan ostalo le malo doma. In še po te so poslali trikrat ali štirikrat . . . Stoprav ko so videli glavo popolnoma obvezano, in obličje na smrt bleko ter slišali hripav glas, so verjeli bolezni, in ga niso šli iskat petič.
Nekje je tudi stokal starešina na postelji, težko je sopel, in na vprašanja grajskih služabnikov komaj odgovarjal. A komaj so bili iz vasi, jim je na-svetoval sam bes, naj se vrnejo; in ko so stali vnovič na dvori-
šču omenjenega doma, je stal tamkaj gospodar zdrav kakor riba v v^di.
"Ah, ti potepuh!"
"Ah, ti jazbec!"
"Ah, ti besov hlapec!"
In predno se je gospodar zavedel, je že ležal na zemlji z zvezanimi rokami. Nato so ga odvedli v grad, a nikakor v slavnostno dvorano . . .
"Po evangeliju! — Vse po evangeliju! — Ta nima svatov-skega oblačila! Vrzite ga tja, kjer je jok in škripanje z zobmi .. . Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!"
In služabništvo je bliskoma izvršilo ukaz svojega gospoda.
In gospodar starešina se je poslovil ocl upanja, da bi še kdaj zagledal solnčno luč . . .
To so bile čudne praznične gostije, katere so napravljali nemški gospodje slovanskim starešinam v pod jarmi jenih pokrajinah. Gostom se je zdelo, da se morajo pri vsakem grižljeju, kateri vzamejo v usta, zadaviti, in njihove glave so bile tako težke, da so jih ko. maj držali pokonci.
Gospodje so jih spodbujali.
"Jejte, seljaki! — Pijte, se-ijaki!"
In skoro so bili nasilni, da bi jih pripravili, da bi jedli in pili.
V časih so se svetila težka vina, po katerih človek najbolj gotovo in najtrdnejše zaspi. Znala so jezik, ki se je opojne
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Mohorčič
ki je v Bogu za vedno zaspal dne 16, avgusta 1943.
Dragi soprog in ljubljeni pče, dve leti že počivaš v grobu, prebridka je žalost polnila srce, ko smo za vedno izgubili Tebe. Za vse trpljenje tu na zemlji naj večni Bog Ti da plačilo.
Žalujoči ostali:
MARY MOHORČIČ, soproga; MARYi hči; JOHN. sin.
Cleveland, O., 16. avg. 1945.
Gornja filika nam, pr&d stavlja zverinsko nezakonsko mater 21 letno Mary Grassi iz Clevelanda, ki je povila brez vsake pomoči zdravo deklico in jo takoj po porodu stlačila v furnez, katerega je natlačila s papirjem in ■zažgala, da je otrok zgorel. Kdo je oče, noče povedati. Pravi, da je neki vojak, ki je v službi Weko morja.
pijače komaj dotaknil, tako1 premotiti, da ni niti vedel, kdaj je čašo treba odtegniti od ustnic.
"Odgovorite mi: kdaj ste se imeli v svojem življenju tako dobro? — Tebi js,e osemdeset, tebi sedemdeset, vi vsi ste starejši od mene—ta je celo de-vetdesetnik! — Take pijače vaša usta še niso pokusila. To je najčistejše z renskih bregov . . . Nikdar se niste imeli tako!"
In starešine so molčali na te besede kakor grobovi.
Takrat še niso za pijačo vsemu pritrjevali, za lesketajočo se kovino niso prodajali svoje časti, za trenotek razkošja niso zapisovali svojih duš najhujšim sovražnikom.
"Vi molčite?"
Staroste so sedeli za mizo še vedno, kakor da so jim ocl reve. neli jeziki.
"Ali ste imeli kdaj boljših jedij, pili boljše vino?"
Grajski gospod je govoril že razjarjen.
"Ali odgovorite, vi psi?"
Gospod je starega, devetde-setletnega starosto zgrabil za bele lase, kakor bi mu jih hotel izruvati.
"Imeli smo se stokrat boljše
"Vi — vi — satanske duše?"
"Stokrat, pravim še enkrat, če že hočeš vedeti!"
"In kdaj -— poveš-li kdaj ?"
"Ko vas ni bilo tukaj!"
Niovi britski mož št. 1. — Slika nam predstavja novega britskega ministerskega predsednika Clement Richard Attlee-a s soprogo in sinom Martinom. Slika, je bila posneta še le>ta, 19U. Attlee ima poleg sina, tudi tri hčere.
Devetdesetletni starec je zdaj vstal, njegova postava, ki je bila na videz že sključena, se je zravnala, oči so se posvetile, kakor bi švigale iz njih iskre, in nato je ponavljal, kakor da je nad gradom najstrašnejše zagrmelo: "Da—ko ni bilo vas tukaj, smo se imeli boljše nt? stokrat, ampak tisočkrat!"
Grajščak je za nekaj trenot-kov ves pobledel, potem je priskočil k oknu, je odprl in za-klical na dvorišče: "Družina! — Družina! — Pomoč!"
"Gori, tovariši!—Je že čas!'
Devetdesetletni starec je za-grmel tretjič, in v tem trenotku se je posvetilo v rokah starost kakih dvajset nožev, podobnih bodalom ... Po stopnicah je
JVaJre glohoKp jo žal je /
v
V tej uri žalosti, ki je zadela družino dr. James W. Mally-a, izreka direktorij slovenske banke, The North American Bank Co., globoko sožalje na prerani smrti nam dragega odbornika našega bančnega podjetja, kjer je sodeloval za prospeh točno in vneto'. Soprogi, sinu, materi in sestram, vsem naj veljajo naša izražanja!
DIREKTORIJ SLOVENSKE BANKE.
že žvenketalo jeklo,! gali so se hitri kor|J grof se je tresel k3"! vodi. Deset mož sel močjo vpiralo ob vr2| ko drugih se je polai ja, ki je bilo radi le| šeno po stenah, štinj skale kakor klešče na vrat sta mu bila| na dva noža ...
"Ti nam zagotovi* odhod!"
"Zagotovim!—P" govih, ne storite m1 "Ti prisežeš pred j se nad nami ne i*13^ "Vse storim
< Dalje prihodu)
-o—
—Delo je najbolj*1 ček, da pomirimo o'
Machinist Mate Alan C. Wagner iz Garden, Y., je služil na nosilcu letal, kjer je bil tako P0* da je bil od pasa doli paraliziran. Že je bil iad^k da bi še kdaj igral na piano. Toda njegov pnf^ nir C. Brown Hyatt, tudi iz Garden City, mu )e} električno piano, katero so položili Wagner ju n« posteljo v St. Albans Naval bolnišnici v New Y°' rega vidimo na sliki zadovoljno se smehljaojoče^1 govi prsti zopet ubirajo po tipkah.	__
k
Iskrena vam hvala?
. i?
v prijetno dolžnost si štejem, da se najlepše m f J zahvalim državljanom in državljankam 32. varde za I no zaupanje ob priliki primarnih volitev, ki so se v^ fej julija, pri katerih sem prejel odlično število oddan«1 k pri izbili kandidatov za mestno zbornico mesta Cleve j|j
Mojo globoko zahvalo naj prejmejo regularni, sI° ,:J|(
in hrvatski demokratski klubi za moralno podporo teI J
"Burke for Mayor and Prince for Council Campaif^ f '
mittee 32nd Ward" za uspešno kampanjsko delo v P1 i
1 P
iavolitve.
j) }
" Iskrena hvala slovenskemu časopisju za objavlje>ie , l,
i n H 0'" )
panjske članke, posbeno Ameriško Domovini za	J
v uredniškem članku.
1 "
Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so Pre— c dan volitev s svojim nesebičnim delom in trudom Prip^ i do nepričakovano dobrega uspeha.
Zagotovljeho naj bo onim, ki so ob primarnih " 1 oddali glas za mojo izvolitev, me svojcem, sorodnik0 ' ^ jateljem in znancem pirporočali .da jih bom rešpeK* ^ , gentlemansko v mestni zbornici zastopal — in to sev«*^ močjo in ko-operacijo, če mi volilci pri jesenskih v 1 poverijo tozadevni mandat.
j> i
V	toplem priporočilu, da s isto energijo, kakor
ob moji strani pri primarnih volitvah, da, tudi ostal1 M glavnih—in zagotovljen sem, da bo vaša in moja Z"1 I
tova.	'
J J
V	izreku globoke hvaležnosti ostajam Vaš	j
JOHN j. PRINCE
mestni zastopnik 32. varde-
Skebe Mile Plumbing & Heating J
15601 Waterloo Rd.	KE» Jj
Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grelni &
Ponoči pokličite: . j,1 MIKE SKEBE W ™ 4614	.......