Etnolog 18 (2008)
BELE@ENJE VSAKDANJEGA @IVLJENJA
S FOTOGRAFIJO
227
Fotografja je v ~asu svojega obstoja ob {tevilnih spremembah postala del ~lovekove kulture. Njen razmah v sodobnosti je {e dodatno spodbudil pojav digitalne fotografje, ki je postala resni~no dostopna vsakomur in je danes splo{no prisoten pojav. Zaznamuje vsa podro~ja javnega dru`benega in zasebnega `ivljenja. V etnologiji in antropologiji jo zaznavamo kot na~in spremljanja ~lovekovega vsakdana in praznika, sredstvo za zajemanje trenutkov `ivljenja od rojstva naprej. Za dru`bo so tovrstni posnetki informacije ali ilustracije, za posameznika, ki jih je posnel ali je na njih, pa so ponavadi vzvod spominjanja tistega, ~esar se pa~ `eli spominjati ali deliti z drugimi.
Prav zaradi tega fotografja skupaj s flmom, videom in digitalno ve~predstavnostjo igra vse ve~jo vlogo tudi v izvedbi in uporabi etnolo{kih in antropolo{kih raziskav. Vizualni mediji namre~ lahko prena{ajo oblike znanja, ki jih pisanje ne more. Raziskovalci z ustvarjanjem vizualnih del prispevajo k vedi neprecenljiv dele`; seveda pa morajo biti ta dela strokovno izvedena. Za vizualne podatke, ki jih med raziskavo pridobimo, je pomembno, da jih znamo pravilno dokumentirati, urediti in oceniti, uporabiti in interpretirati, da jih nato lahko analiziramo.1
Slovenski etnografski muzej `e od svojega nastanka leta 1923 zbira fotografsko in v novej{em ~asu tudi avdiovizualno flmsko gradivo. Muzejska fototeka je v ve~ kot osmih desetletjih pridobila nekaj ~ez 76.000 enot, ki so plod terenskega dela sodelavcev muzeja, preslikav fotografj, ki jih vrnemo lastnikom, fotografj predmetov iz zbirk, zbranih originalnih fotografj in seveda donacij bolj ali manj znanih fotografov. [e vedno so v njej vrzeli iz preteklosti in sedanjosti, ki bi jih `eleli z na~rtno zbiralno politiko zapolniti.
Od nekdaj velja, da etnologijo zanima ~lovek, njegov prazni~ni in delovni vsakdan, letni ter `ivljenjski krog. Dana{nje strokovno gledanje in raziskave raz{irjajo te teme, saj vedno zajemajo spremembe v dru`bi, primerjajo ritem in na~in `ivljenja. Ker se to hitro spreminja, je vse ve~ potreb po posnetkih sodobnosti, sedanjega na~ina `ivljenja, tudi iz neruralnega okolja. Ker je v etnologiji {e veliko neraziskanih tem, povezanih s preteklostjo, smo etnologi pogosto na lovu za pre`itki, za ostanki nekdanjih na~inov
Povzeto po ~lanku dr. Na{ka Križnarja Stanje stvari, Glasnik SED 43/1,2 2003, str. 12–13.
Barbara Sosi~
`ivljenja in vedenja ter znanja. Ob tem se pogosto ne zavedamo, da se tudi dana{nji vsakdan zelo hitro spreminja in da sprememb pogosto niti ne zaznamo dovolj hitro, da bi jih zabele`ili. Izku{nje nam ka`ejo, da se dana{nji vsakdanjik hitreje spreminja v preteklost, kot se je kdaj koli prej. Poleg tega postaja dana{nje vsakdanje `ivljenje tudi ~edalje bolj individualizirano. Poraja se nam vpra{anje, kako naj ga dokumentiramo, katere metode ubirati, da bomo lahko veliko in hkrati hitro dokumentirali. Se ga da dovolj dobro zajemati tudi s fotografjo? Nam dana{nji na~in dela v muzeju to omogo~a? Vemo namre~, da na te izzive odgovarjamo zelo povr{no in le delno.
Slovenski etnografski muzej je v zadnjem desetletju osredoto~en na predstavitev dedi{~ine v obliki {tevilnih ob~asnih in dveh stalnih razstav. Za poglobljeno terensko delo na {tevilnih podro~jih tako ni dovolj ~asa. Posledi~no je to zaznati tudi v manj{em
228
{tevilu novopridobljenih fotografskih enot kot v desetletjih pred tem.
V zadnjih petih letih se oddelek dokumentacije v SEM posve~a predvsem digitalizaciji pomembnej{ih zbirk znotraj fototeke, s ~imer `eli bogastvo `e pridobljenega gradiva pribli`ati {ir{emu krogu uporabnikov. Pri tem pa nam primanjkuje fotografj iz sedanjega ~asa, po katerih uporabniki ravno tako spra{ujejo. Prav zato smo ve~krat razmi{ljali, kako pridobiti nove zanimive posnetke. Porodila se nam je ideja, da je eden od na~inov pridobivanja novega gradiva tudi fotografski nate~aj. Gregor Ila{, Miha [pi~ek in Barbara Sosi~ smo ga izpeljali v drugi polovici leta 2007. Poimenovali smo ga z zelo splo{nim naslovom: “Fotografje vsakdanjega `ivljenja”. S pomo~jo nate~aja smo `eleli izvedeti, kaj vse je lahko nekomu vsakdan, kak{na ob~utja ga ob tem navdajajo in kako nam `eli to sporo~iti s fotografjo. Zanimalo nas je, kaj bodo avtorji odbrali ali posneli za nate~aj, ki ga je razpisala etnolo{ka ustanova; `eleli smo poizvedeti, kako je pojmovanje etnolo{ke stroke prisotno med {ir{o skupnostjo ljubiteljev fotografje.
Razpis je bil dostopen na medmre`ju na spletni strani muzeja, na portalih fotografskih zdru`enj in ve~jih knji`nic ter v reviji Gea. V ta namen smo izdelali tudi plakate in letake, ki smo jih odnesli na Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF in nekatere druge fakultete. Pustili smo jih tudi v ve~jih foto studiih v mestu.
Odziv je bil razveseljiv, saj nam je kar 42 avtorjev iz vse Slovenije poslalo skupaj 439 posnetkov. Pristopi avtorjev so bili zelo razli~ni, tako tematsko kot sporo~ilno. Nekateri so izbrali jezik vtisov vsakdana, drugi so `eleli sporo~iti celotne zgodbe. Nekateri so pogledali okoli sebe in fotografrali svet, ki jih obdaja. Nekateri so nam poslali posnetke daljnih krajev, ki so jih obiskali. Teh smo bili {e posebej veseli, ker so v na{i fototeki redki. Pribli`no dve tretjini avtorjev sta tematiko zelo dobro dojeli, tretjina pa je poudarek posve~ala bolj umetni{ki plati kot pa prikazu `ivljenja. Nekaj je bilo opusov, ki so bili za fototeko iz razli~nih zornih kotov premalo povedni, in smo jih avtorjem vrnili. Nekateri so spregledali razpisni pogoj, da morajo biti fotografje primerno komentirane. Zlasti smo poudarjali krajevno in ~asovno dolo~enost. Vemo namre~, da je za kasnej{o strokovno obdelavo to standardizirana norma.
Za uvrstitev v muzejsko fototeko so bile najdragocenej{e tiste fotografje, ki predstavljajo ljudi in njihove zgodbe. Nekateri avtorji so dobro razumeli namen na{ega nate~aja in so svoje izdelke izjemno dobro podprli s komentarji. @irija v sestavi Nade @gank, @ige Koritnika in Barbare Sosi~ so te najbolj pozorno pregledali. Na koncu je
Bele`enje vsakdanjega `ivljenja s fotografjo
nastal izbor fotografj, ki so zadostovale vsebinskim in tehni~nim kriterijem razpisa. Izven o`jega izbora so tako ostale tudi fotografje, ki so bile pripovedno mo~ne, a niso bile tehni~no dovr{ene, in tiste, ki so bile tehni~no dobre, a so vsebinsko zgre{ile temo ali pa so bile brez kakr{nih koli podatkov.
Glavne nagrade so bile podeljene naslednjim avtorjem:
Tretjo nagrado je prejel Izidor Jesenko za opus “Mol`a”.
Opus treh fotografj prikazuje mol`o ovac v srbskih hribih, kjer se {e dela na tradicionalen na~in. Gre za etnolo{ko fotografjo v klasi~nem pomenu besede: fotografrana je dejavnost, ki je ostanek nekdanjega na~ina `ivljenja. Posnetki so edinstveni, dragoceni so zaradi prikaza ve{~in, ki jih danes obvladajo samo {e starej{i. Poleg tega pri~ajo o odnosu med ~lovekom in `ivaljo, ki je bil neko~ nujen za pre`ivetje ve~inskega kme~kega prebivalstva.
Drugo nagrado je prejel Bla` Erzeti~ za opus “Na robu poletja”. Serija treh fotografj nam do`iveto in dramati~no prikazuje pla`o, kamor so na ne preve~ son~en dan ob koncu poletja pri{li redki obiskovalci. Sugestivnost fotografj je izjemna. Pritegne nas s pripovedjo o melanholiji kon~anega poletja, ki jo lahko prenesemo tudi na svoja osebna do`ivetja in ob~utke, da se nekaj lepega poslavlja, da je brezskrbnosti konec.
Prva nagrada je {la v roke mlademu fotografu Andra`u Gregori~u za opus “Svet teme”. Kot pripoveduje avtor, so fotografje nastale leta 2006 v Domu za ostarele v Novem mestu. Govorijo o svetu teme, v katerem gospod Franc pre`ivlja vsakdan, odkar je zaradi eksplozije razstreliva med gradnjo svoje hi{e izgubil vid. Tako gospod Franc od svojega 58. leta `ivi v popolni temi.
Zakaj smo se odlo~ili prav zanj? Niz {estnajstih posnetkov nam pripoveduje zgodbo. Ob dobri fotografji spoznavamo `ivljenje, ki je na{im o~em odmaknjeno. To je samotno in za na{e predstave `alostno `ivljenje, ki ga, kot lahko vidimo s fotografj, kraj{ajo spomini, kasete z zgodbami in televizijski sprejemnik. Govorijo nam o prostorski in sicer{nji omejenosti slepega ~loveka. O njegovi sobici, ki je ves njegov svet, saj je zunanji zanj sedaj te`ko obvladljiv. ~uti ga le preko balkonskih vrat, preko obiskovalcev …; eden teh je bil tudi Andra` Gregori~.
V o`ji izbor so pri{le fotografje avtorjev in avtoric iz naslednjih opusov (na{teto po abecednem redu priimkov avtorjev in avtoric): Lavoslave Ben~i~ iz opusa “Oddaljeni ali bli`nji?”, Lavoslave Ben~i~ iz opusa “Portreti iz Gulpinarja”, Antonije Benedik iz opusa “120”, Lili Jazbec iz opusa “Zidne zgodbe”, Izidorja Jesenka iz opusa “Pred{olski `ur”, Jo`eta Kosa Grabarja iz opusa “Otro{jak”, Larsa Misleja iz opusa “Sneg”, Sa{a Niska~a iz opusa “Kaos in kozmos vsakdanjega `ivljenja”, Mojce Pi{ek iz opusa “Otrok”, Matja`a Puglja iz opusa “Hi{a”, Evae Sajovic iz opusa “Xhosa”, Ajde Schmidt iz opusa “547”, Anite Strasser iz opusa “Eipprova ulica 19”, Barbare Vrban~i~ iz opusa “240882” in Janeza Volmajera iz opusa “Oblak”.
Vse nagrajene fotografje in tiste, ki so pri{le v o`ji izbor, so bile razstavljene v Slovenskem etnografskem muzeju od 3. decembra 2007 do 15. januarja 2008. Nagrajene smo potem razstavili {e v Mestni knji`nici v Grosuplju in v Knji`nici Otona @upan~i~a v Ljubljani. Povsod so bile zelo lepo in z zanimanjem sprejete.
Barbara Sosi~
Glede na odmevnost in pestrost tematike novopridobljenih fotografj lahko zaklju~imo, da je fotografski nate~aj gotovo eden od na~inov pridobivanja kakovostnega gradiva za muzejsko fototeko, obenem pa tudi na~in komuniciranja z javnostjo, ki jo etnologija in kulturna antropologija zanimata. Zato `eli Oddelek za dokumentacijo v Slovenskem etnografskem muzeju fotografske nate~aje izvajati tudi v bodo~e. Potekali naj bi vsako drugo leto, glavna nagrada za prvonagrajenega avtorja pa bi bila samostojna fotografska razstava.
Barbara Sosi~
230