Infloratl ho nprojomajo in volja irlitopna vrstiv: H kr., 5e h« tlaka 1 krat, ,, „ „ ,. 2 „ „ „ „ „ 'J ,, Pri večkratnem liNkiuiji bp ;en» primerno /.miinjSft. R o k o p I a I bo no vračajo, nofrankovana pismu bo 110 sprejemajo. fj Naročnino prejema opravnl&tvo ladministiaeija) iu oklpodieija nn volikeiu trgu ii. Slov 9, II. nad-Rtropjl. PolitiJeii lisi za sloveuski uril Po poŠti projoman vol|a: /.a oolo loto . . 10 gl. — kr. Za pilota . . 6 „ — „ f Za ootrt lutn 2 „ ,r>0 „ V administraciji vol|as Za celo loto . . H gl. 40 kr. Ztv pol lota . 4 „ 20 „ Za četrt lot«. . . 2 „ 10 „ A. V lijuliljani na dum pošiljati'. volja (50 kr. vee na loto. V VrodnlStvo na vollkom trgu T^ Nt 9, II. nudHlropjl. Uhaja po trikrat na teden in aioor v torok, četrtek in soboto. . k.' Zemljišče in kapital. vi. ,(Kapital oplodi zemljo; zemljišče h« ž njim popravi in stori rodovltnej«. Zato jo tudi tam, kjer ho kredit z lahka dobi, zemlja bolj kultiviranu, nego v krajih, kjer kapitala ni." Te beHede ho na videz lepe, marsikateri bi jim kar pritrdil. A kdor pozna zgodovino in po-eebno sedanje gospodarBtvone razmere, ve, da so zgolj hinavska laž. Videli smo, da kapital nema moči spreminjati ledine v rodovitno zemljo in videli smo tudi, da peha kapital kmetu v proletarijat. Bila jo doba, ko ho bili državniki tako zave-rovani v kapitalizem, da bo kar naravnost odobravali odiranje zemljifičnih lastnikov. Del« briick, predseduik prejšnjega nemškega državnega kaucelarstva jo rekel, da so mora upniku varovati svoboda, denar kolikor moč dobro naložiti in dolžniku so tudi pri visocih obroBtih no godi krivica, ker sklene posojilno pogodbo prostovoljno; tepca, ki hoče svoj denar zgubiti, pač država ue more ustavljati; če so tudi lastniki menjajo, zemljišče ostane v držuvi isto, da, državi dohodki se še celo povečajo z raznimi pristojbinami, ki se plačujejo pri menjavanji lasti. Zlobno modrovanje 1 Kmet mora v sedanji kapitalistični dobi dolg delati dostikrat, ko bi tudi ne hotel in če nu more na posodo dobiti z nizkimi obrestmi, mora pa z velikimi. Gospodarja žene njegov brat za doto; ako no mara, da bi so mu zemljišče prodalo, mora vzeti na posodo iu če ne dobi po 7%» mora po 8"/„. Jo li to svoboda? Daljo, država ima nalogo slabeje branit: od zatiranja močnejih ; moro li tedaj mirno gledati, da kapitalisti, živeči lo ob žuljih druzih, pojajo pridne kmete z očotnih zemljišč v proletarijat, množeč s tem obstanek državo najnevarnejši živelj — socijalističuo nezadovoljnost. In slednjič jo li ros, da ostane zemljišče isto, če se tudi kmet z njega prepodi uli kakor bo v občo trdi, da kapital zcmljifično rodovitnost množi? Mi moramo zanikovuti iu naravnost reči, kapital uničuje vsako k uiti vira no zemljišče. Ko bi bila kapitalistična teorija resnična, namreč da so kapitnl tudi v zemljišči repni-ducira z istimi obrestmi, kakor v hranilnici, morali bi zemljlščni dohodki Velike Britanije biti vsaj COkrat večji, kakor so v resnici, In ko bi zdaj kdo vso Veliko Britanijo kupil, tor bi zdaj vsako leto ves čisti dohodek (recimo 100 mil. funtov ster., v tridesetih letih jo bd <18 m.) spravil v žep, v malo letih bila bi Angleška razdejana, zemljišč« popolno izsesano. Ista jo ■/. zemljiščem; ako so mora vsako leto vos čisti zemljlščni dohodek dajati upniku, mora zemljišče opešati. I)n bi ne bilo tega in bi bila kapitalistična teorija resnična, kake poaledico bi bile vendar I Mislimo si, zemljišče vpega sveta bi bilo brez dolga in vsi ljudje bi pridno delali; zem- ljišče bi dajalo vsako leto 5% od svojo vred-uosti, delavci bi tudi veliko zasluž li in njih zaslužek prihranjen bi dajal tudi vsako loto 6% obresti. To naj bi trpelo 50 ali 100 let in vsak bi Bi moral nabrati tak kapital, da bi mu celo več ne bilo treba delati. Si li moremo večji nesmisel misliti?I ln ta nPsmisel je popolno logična posledica iz kapitalistične teorijo. Ako je pa posledica nesmisel, mora biti tudi teorija. Iu kaj pa šo le kapitalistična praksa! O) to čuti zadolženi kmet kot naj grozoviteji nesmisel. Ko bi vse hoteli vedno lo pridobivati, bi se svet uničil. Več,na resnica pravi: Iščite pred' vsem božjega kraljestva in njegove pravice, drugo vam bo privrženo. To ho pravi: Spoi-nujto voljo božjo (volja božja je pa tudi, da s potnim obrazom delate) in ne skrbite, kuj bote jedli in kaj bote pili, zemlja viun bo že dajala vsakdauii kruh. l'o njegovem uku molimo: Daj nam danes na š vsakdan|i kruh Ou Biun tudi pravi, da bi bili mi nevernikl, ko bi skrbeli le za to, kaj bomo jedli in kai bomo pili in s čem so oblačili. Zakon natore jo tak, da vse le nekaj časa trpi in se potem povrne zopet v zemljo. V tem zakonu sto dve važni vodili za narodno gospodarstvo. Vso na svetil mino, natorni pri dclki se kmalu končajo, malo jih trpi čez jedno loto, nekateri se pa žu v jednom dnevu spridijo. Zategadelj so mora človeštvo vedno truditi s potnim obrazom K|er ljudje radi delajo, priznavajoč delo zu občni od Boga postavljeni zakon, dobo tudi gospodstvo čez naravo ii> njih duh so svnbodneje povzdiguje od stvar-jenih reči k Stvarniku. Kolikor bolj so ljudje trudijo, toliko bolj so pusta zemlja spreminja v zemeljski ruj, ki daje boljšo pridelke in v taki množini, d« ao morejo nekateri popolnem posvetiti vedi in umetnosti. Iu kdo no ve, kak vpliv imata na človeštvo veda in umetnost. Oni dvo pomagate pri delu (pomislimo lo nu razno mašiuo, ki toliko človeških moči namo-stujojo), povzdigujeta človeka in ga h pravim duševnim veseljem navdujutu. Kako kmeta, ki jo šest dni težko delal, razveseli, ko pride v nedeljo v praznično opravljeno cerkev svojega Boga častit. Tu dobi notranjo moč, da čez tedeu veselo opravlja tudi najtežavneje delo iu nikdur mu ni žal za krajcarje, ki jih je dal, da ho jo cerkev olepšala in tako plačal umetnikovo delo. (Ilovok ni žival, on ima telo in dušo in kakor sta telo in duša v neločljivi zvezi tako sta v zvezi tudi telesno iti duševno delo in ho ue dasta ločiti. Zategadelj imata tudi obn jednako pravico do natornih pridelkov, litega ja vidno, kako napačno mislijo Bocijalisti trdeč, da je miriva lo onim mizo pogrnila, ki so telesno trudijo. Najložjo jim odgovorimo z Ltatovim izrekom: Kdor svinjo redi, bi imel pravico vnesti so k mizi, kdor pa ljudi odgoju jo, pa ne. Kdor no dela, naj tudi uo jo, pravi sv. Pavel. Lo lenuh nima mosta v človeški družbi; najmanj pa oni lenuh, ki so mu pravi kapitalist, kterega jedino delo je trudečemu bo človeku prestreči vsak košček kruha spred ust in mu s tem slabiti in jemati potrebno moč za delo. Politični pregled. V Ljubljani 25. oktobra. V VHtrijHke dežele. IloIrujc-nvfttrliHki det. »Iior- i Na dnevnem redu je bilo 19. t. m. poročilo občinskega in ustavnega odseka, kar se tiče pomnoženja poslancev za deželni zbor in pre-naredbe deželnega reda, da se namreč pred-kraji vzem6 v Bkupino mest in razširi volit-vena pravica. Zu obravnavo takih predlogov je treba, da bo navzočo It četrtino vseh udov n da pritrdite dve tretjini. Navzočih jih je bilo 51. Začne so najprej debata o postavi, ki ae tiče pomnoženja deželnih poslancev. Osnova postave določuje, du ima biti v deželnem zboru v prihodnje 78 članov, namreč 3 virilni in 75 voljenih poslancev in sicer 15 poslancev veliko-poeestva, 37 poslancev mest in trgov in trgovinske kamore in 23 poslancev kmečkih srenj. 15 roo Piri|uot nasvetuje: Z ozirom na to, da so po mtavi inetipanu stanovsko koristi, naj so tudi število poslancev v velike«, posestvu r.viša za 2, t. j. od lf> na 17; v ta namen naj so postava verne odboru nazaj, ter pravi, ako se ne sprejme ni: s ve t, bi moralo veliko posestvo glasovati zoper postavo. PobI. Zolebor nasvetuje za 1 lernnls h Sechihaus po 2 poslanca mesto jednegi. Po I. dr. Slttfljer in posebno dr. Kopp sta to minil, naj bi poslanec barou Pir-(juet odjenjiil, er veliko posestvo jo doaihmal zmirom bilo prijeuljii , tudi drugo skupinu so bile prijenljivo proti velikemu posestvu itd. Poslanec Zimerman zagovarja odsekov« na-svete. Po predlogu poslancu 11 a u h w i r t h seja preneha za nekaj časa in bo so zopet prične, naznani baron Piiquet, da veliko po-BfHtvo ostnje pri svojem nasvetu, vendar no bodo glasovala zoper vso postavo. Sklepno besedo ima fin poročevalec in sprejme so potem odsekov nesvet t, D2 zoper 58 glasov. — V isti seji so tudi odločili predštev a) za unanje učititeljiftčo (K\ternat) v Dunajskem novem mestu 51,709 gld ; b) za notranje (Internat) 57.000 g), v St. Piilten. To jo (tvoje učiteljskih semenišč za D lntj< Avstrijsko. I k l*l'Cn«la. Na srbskega kralja Miluua je ustrlila vdova polkovnika Markovič, katerega jo vojna sodnija povodom ustaje v Topolji k smrti obsodila in ki je bil tudi usmrteu; ko ženska prvikrat kralja ni zadela, hotla je streljati iz večeevnega revolverja, a vzeli so ji orežje. Kralj ni poškodovan. Iz llcrollua. Zvezni Bvet je skleni), manjši obsedni stan za Hamburg obdržati še jeduo leto. Iz Kalilrc se javlja 24. oktobra, da so zalotili vsa pisma Arabijeve , ki jih je me-Jnjal v dveh letih z Carigradom, vse je dobil v roke angleški general konsul Malet. ugodno, in deželui odbor mora leto na leto ali na posodo jemati, ali zastavljati vrednosti, da poravna tekoče stroške. Naj nas tedaj nikakor ue moti ta okolnost, da letos no bode treba zviševati deželnega uaklada, deželui odbor noče zavirati napredka pri šolstvu, u vendar hoče pri izdajkih štediti tam , kjer Be mu vidi previsoko nastavljeno. Vsi poslauci so ga verno poslušali, iu deželni zbor je sprejel nastavki-, kakor jih je dtželni odbor nasvetoval. Zvečer se je Bt-ja nadaljevala in Ilfanovski je poročal v deželnem predštevu za I. 1883. — Stroškov je 3,846.281 a prihodkov 621.810. Deželni naklad mora dati 2,724.971 gld.; na direktne davke pride naklada 27 kr. izvzemši obrtnijski davok po 22 kr. ua goldinar. Manj Izvirni dopisi. ■z Celja. Občui zbor celjske čitalncfe se je obhajal pretečeno nedeljo, 22. oktobra, ter izvolil v svojega ravnatelja gosp. dr. Josipa Serneca; v odbor pa so izbrani Bledeči go. p : dr. Štefan Kočevar, Konrad Vašič, profesorji Ivan Krušič, Miha Zolgar m Anton Kosi, Jožtf Žičkar iu dr. Liudevit Filip.č. Namestniki so gosp: Kokot, Ferdinand Majcen, Pere in dr. Vrečko. V častnega uda Bi je izvolila čitalnica državnega poslanca gosp. dr. Josipa Vošnjaku. S prvim novembrom bb preseli v novo stanovanju pri „Straussu" poleg kolodvora. Denarni stan naše čitalnice je jako vgoden; tudi udov šteje letos skoraj šo enkrat toliko, kakor v pretočenem letu. Gospod ravnatelj je udom še posebej polagal ua Brce, naj bodo vedno složni, naj delajo na vse Btrani za proapeh čitalnični. S tem se slagamo tudi mi, kajti ,,sloga jači, nesloga tlači". 'ti Ilobrnc, 28. oktobra. (Topličarji. Sadje.) Ob enem z odhajanjem ptic (selic) zapuščajo poletne zdravilstveno zavode ljudje, ki so iste obiskovali bodi iz potrebe, bodi z modo ali vsled domačega dolgočasja. Pri nas se prostori začnejo prazniti tekom septembra. Začetek koncu atori službeno uajprve pošta, ki preneha po dvakrat na dan zahajati do železniške postaje, čez 14 dni potem utihne godba. Bodi pristavljeno, da je toti na čelu v teku zadnjih šestero let bil gosp. Mayer boron van Ilaageu, dosedanji vodja orkestru pri gledišču v Ljubljani, kamor se več ne povrne, ker je postal ravnatelj glasbenemu družtvu v Celji. Zadnji topličar je te dni odrinil v krsti odtoo, v svojo domovino na nemškem delu Štajara, bivši še pred odhodom „versthen mit den Hliirkungen der religion", kakor izdani pa rte zntl povedati. Danes šo izmed ptujcev le ena Dunajska družina biva tukaj na svojem posestvu. Sadonosno drevje je po naših krajih bilo do dobra obloženo. Nek trgovec je za Badje obetal sprva po 40 kr. za „škaf" uli malo ( \ avstr.) vedro. Ker bo pa ljudjo slišali zvoniti, da kupci v Colji več ponujajo, dotič-niltu ni prinesel sadja nikdo, to tem m t nje, ker je drug kupčevslec, prvemu uujbližji soBed, isto mero plačeval po 50 kr. Sedaj plačujeta do 80 kr. Eden pjsestnik jo imenovuuo mero izbranih jabolk prodajal po 1 gl. 20 kr. Nujveč denarja skupijo zu ovočjo prebivalci sosednjo občine bv. Martina v rožni dolini, kjer je o svojem čbhu nek tamošnji duhovnik IjudBtvo malo ne Bilil, naj sadijo aadno drevje. Tega sedaj gotovo ne obžalujejo. Menda ni napačno ravnal tiBti župnik, ki zaročencev ni hotel poročati, dokler mu nista resnobno obljubila, da bodeta neko število sadonosnega drevja zasadila na Bvojem zemljišči kot spomin za imeniten dan, ko sta bila stopila v zakonsko zvezo. Ko so pri Mariboru vstanovljali sadje- in vino-rejsko šolo, se je v dotičnem programu ista priporočala tudi tam učečim se bogoslovcem, in kolikor je nam znano, je ta lepa priložnost žalibog ostajala brez zdatnega vspeha. S cer pa: kar še ni, bo lahko še zgodi. N ■•oMivja, 18. oktobra. (Našim PoBavcem v prevdarekj Kakor drugje imeli smo hvala Bogu tudi pri nas letos še precej dobro letino. V jednem oziru bila je celo izvrstna. Pridelalo se je namreč silno veliko lepega zelja. Vsakdo bi si tedaj mislil, no letos bodo pa ljudje dobili lepe deuarje za zelje. Res lepe denarje bi dobili naši kmetovalci, ko bi zelje kaj veljalo, ko bi imelo tisti kup, kterega je imelo včasih; toda letos je drugače. Naši zeljarji plačujejo Bedaj 100 glav zelja po 1 gld. 60 kr. do 1 gld. pa tudi še ceneje; vrhu tega ga moraš pa še precej dobro ponujati, da ga spraviš v denar. In za te krajcarje zeljar ne dobi drobnega, mehkega zelja, marveč debele, trde glave, ktere si sam izbere v zelniku. To je res cena, ktera ne stoji v nobeni primeri s stroški in trudom, kterega imajo naši marljivi kmetovalci s to sadiko. Ako bodo naši Posavci zelje tako ceno prodajali, je po mojem mnenji pač bolje, da to sajenje nekoliko popuste, ker svoj obilen trud, kterega imajo z zeljem, lahko veliko koristneje porabijo. Da se za tako nizko ceno 100 glav za 1 gld. in še ceneje — zelje prodajati, pravi zelje proč metati, razvidi naj bralec iz sledečega. Za zelnik mora odbrati vsak kmetovalec Bvojo najboljšo njivo, ker za slabo zelje ne mara. To njivo mora dalje prav posebno dobro pognojiti; najbolje je, ako dobi ljubljanskega gnoja. Kupiti mora drago seme, ktero zgodaj spomladi vseje na jioseben prostor, da vzgoji precej velike sajenice. Te Bajeuice presadi še le na stalno mesto, ua zelnik. Vendar sedaj ni še truda konec. Ko sajenice nekoliko odrasejo, mora pridno pleti iu okopavati in če prilivati z gnojnico, po ktero je treba v Ljub ljano. Zato porubijo uaši pridni ljudje pogosto cele noči in ako se greš kak pomladauji ali poletni večer sprehajat iz Ljubljane proti Savi srečeval boš mnogo kmetov, ki gredo z veli kimi sodi na svojih vozovih po gnojnico, ktero se šo le proti jutru vračajo. Iu meniš li, da gre zuabiti samo jedenkrat v letu, da samo jedno noč dela to pretežavno delo? O ne po 2, 3 noči zapored v jednem teduu ti gre no da bi spal in počival. Ko pa pripelje robo na zelnik, treba je prilivati iu zopet ti čvetero ali petero ljudi zamudi cel dopoldan. Kdo bi tajil, da je to gotovo hvalevredna pridnost in vstrajnostl Vpraša se pa, se li ta marljivost tudi splačuje? Znabiti mi ti trdiš, da se splača, meui pa ta stvar vendar ueče v glavo — in zakaj ne? Povem ti kmalo svoje vzroke. Omenil sem že, da je treba zelju najboljše zemljo, najboljšega guoja, da mu moraš pridno prilivati, ga pleti iu okopavati in ko mu tako postrežeš, postane res črno, kakor pravijo (seveda, če jo vreme vgodno) in jame rasti silno bujno. Kmalo začno bo zavijati in že jo upanje, da bo lepo zeljo vrglo lepo deuarje. Zeljar pride in ti plača zelje po prej omenjeni ceni. Prihrani ti tudi nekaj truda, ker vbo zelje Bam poreže, Beveda za to, da izbere najlepše. Ko je zelje porezano, napraviš voz in greš s parom konj v zelnik. Seveda moraš tudi pri nakladanji imeti kake 3 ali 4 pomagače, ker sicer bi imel skoraj cel dan dovolj, voz zelja nakladati. Ti nosiš iu nakladaš, da je veBelje, in ko je voz naložen, ga popelješ v mesto uro daleč ali pa še dalje. Ako gre vse posreči, zelje hitro odložiš iu našteješ ga šest, k večjemu Bedem sto glav. Za teh recimo 700 glav dobiš, ako jih prodaš po 1 gld. 50 kr. — kar bi bilo Bedaj še precej drago 10 gld. 50 kr. Sedaj Bi pa napravi račun in vračunaj tudi svoj trud, ker dandanes nič zastonj ne dobiš. Pri vsakem vozu zelja zamudiš po malem pol dne s parom konj in s pomagači, ktere potrebuješ. Vštej gnojenje, oranje, gnoj, seme, gnojnico, davek in videl bodtš, koliko ti bo ostalo za tvoj trud. In ako slednjič še pomisliš, da si vse, kar si pridelal na Bvojem zelniku, odposlal od doma, da si toliko redivnih snovi, zemlji odvzel, kterih ne bo več nazaj na tvojo njivo, na tvoje posestvo — ker zelje gotovo zemljo dobro izsesa — si b tem tudi svoje poBCBtvo precej OBlabšal in ker gre zelje naj več tudi iz dežele, zmanjšaš s tem celo boga stvo rodovitnost svojo domovine. Tedaj zelja ue saditi? Kaj pa? Da bi popolnoma odsvetoval zelje saditi, tega pač ne mislim. Tudi jaz vem ceniti to dobro koristno rastlino,' vem ceniti ujeuo vrednost in ker jo vem ceniti, zdi se mi skoraj greh, jo po tako nizki ceni prodajati in izvažati iz dežele. Pač pa menim, da bi bilo dobro ga manj saditi in marljivoBt porabiti tudi še kje drugje, kjer bi se delo nič manje ne izplačevalo, ampak še veliko bolje. Radovedno go tovo ugibaš, kuj bi pač to bilo. Povedati ti hočem na kratko svoje mnenje. (Konec prib.) Iz Celovca, 18. oktobra. (Slovenščina v Celovcu in drugod.) Iloteč se prepričati, uli so Celovčani res tako urgermau skega plemena, kakor po Bvetu trobijo, hodil Bein po ulicah in si zapisovul imena na pro dajaluicah. Na svoje začudenje pa Bem uašel več slovenskih, nego nemških imen, kukor bo vsuk razvidel, če mu jih nekaj ua-štejem: Schluga, MratBchuegger (Mračnikar) Wudinitza, Jesenitschnig, Urschitz, Suppan Berzaczy, C«ermak, Doberuig, Saria (Zarja) Klimoscb, Matschnig, Urabel, Weutz (Belec) Sadnikur, Sokoli, Puschcl, Bohotta, Mago metschnig, Stare, Ozbič, Kropfnscb, Novak Dobrautz, VVirtitsch, Kruschitz, Sardinscheg, Waugg, Homschak, Ottowitz, S\vete, Oblassnig Poschlepp, Tellian (Taljan), Peharz, Pagitz Schimon g, Pettelin, Korenjak, Pipan, Gradi Bchar, Wol\vitBch, Primigg, Merlin, Kobau KompoBch, Tschugg, Ramusch, Tomz, Wrann Kalliach, Wabutitsch (Valpotič), Schlusche, Murnigg, Mischitz, Dolar, Felleruigg, Supantsch (Zupanec), Pollak, \VeWdrka, Koren, Gjllob Wollik (Velik), Komarek, Klementschitsch Ilorvat, Oplak, Ploth, BiaschiCz, Malle, Ma hatschky, Križaj, lljbin, Starschiuar, Ilautnig Lippautz, Lipovvitz, Lusiack, Ljtschnig, Sorko Tribuig, Polanz, Kuss (K6.i), Thomitz, Ambro schitz, Sjianz, Veuschmgg, Okoru itd. Kakor rečeno, to so lo imena, ki sem jih bral z na pisuv po hišah; ko bi imel kdo imena vsi celovških rodbin pri rok1, gotovo bi prišel d zanimivega znanja, da so družbiuBku uli rod binske imena koroških N mcev večinoma slo venske. Kuj potrebujemo št> bolje ga dokaza, da je bila Koruška enkrat vsu ulove u-1 s k a. Se ve, da Be je v teku časa mnogo Nemcev iz Bavarskega priselilo; pa glavno deblo ljudBtva je veudar le slovensko, in je postalo nemško le po poti germanizacije ali ponemčevanja. Nemški vitezi so po svoje vplivali, ravno tako iz Nemčije došli rokodelci; nazadnje je pa pritisnila še nemška šola, ki se je začela pod Marijo Terezijo, sistematično v ponemče-vauje rabiti, pa pod cesarjem Jožefom nadaljevati in v tem smislu deluje do današnjega dne. Pravijo, da se je v osemnajstem stoletji Celovcu še večinoma Blovenski govorilo. Stari ljudje pa še danes pomnijo, ko bo bili peki in mesarji v Celovcu še vsi Slovenci. Pa tudi zdaj je še mnogo Slovencev, ki pa tega povedati ne upajo. V mnoge družbe sem prišel, kjer se je vbo nemški govorilo, in sem miBlil, da bo sami Nemci; ko Bem pa b svojim tovaršem dosledno slovenski govoril, začeli so še vsi drugi zapored govoriti slovenski. To Be mi je že večkrat pripetilo, čeravno le malo časa tu bivam. Nedavno Bem prišel med kmete iz okolice, ki so vai nemški govorili (kajti tu v okolici znajo oba jezika, m sicer uemškega gladkeje, ko domačega); ko sem jim pa očital, da je to grdo, da svoj jezik zatajujejo, začeli so vsi slovenski govoriti iu nekteri so se kazali prav vnete za Bloven-sko reč in vesele, da najdejo človeka, ki se ue sramuje biti Slovenec. Eden kmetov je na vprašanje, zakaj ne govori slovenski, odkritosrčno odgovoril; „Me je sram". Tu se vidi, koliko premore zauičevanje iu zasmehovanje kake stvari. Saj sem že dostikrat videl ljudi, ki so so sramovali bvojo vero pokazati, da ne bi veljali za »klerikalce", tako je tukaj s slovensko narodnostjo; vsak se sramuje, biti ,w,ndischer", da bi se mu ne posmthovali, in če le more, se potaji, kur je kaj lahko, ker mlajši zarod okoli Celovca dobro nemški zna, če so prav slovenskih Btaršev. Bolj v hribih proti kranjski in štujerski meji s cer šu ne znujo nemški, zato pa želu nemških šol, da bi se hitro naučili iu temu zuuičevanju ušli. Kakor vidite, ne maujka druzega, ko nekaj značujnib, izobruženih iu premožnih rodoljubov, ki bi s ponosom povdarjali svojo slovensko narodnost, potem bi hitro kmetje nem-škutarje popustili in za temi možaki potegnili. Bog uam jih daj I Domače novica. V Ljubljani, 20. oktobra. Izvrševalni volilni odbor je sklenil sklicati shod volilcev za državnega poslanca, ki bode. 20. t. m. ob 11. urido-polndne v čitalnični dvorani. (Mestni, magistrat) pu nuznanjH, du zapisnik volilcev jo gotov, ter nu zumoro vsuki pregledati do 31. oktobru. Na pozueji ugovor se ne bode več ozir jemal. („Narodni dom.'1) Na drugem mestu pri-občujemo vabilo za vdeležbo obinega zbora društva ,,Narodni dom." Tegu občnega zbora, ki bode 5. nov., smejo so vdeležiti /o deležniki, to jo tisti družbeniki, ki so po jedcu ali več deležev vpisali ter prvi obrok žo tudi vplačali. Ujiruvni odbor pa bode naBvetoval tuko premembo pravil, da bodo v prihodnje imeli pruvicu vdeleževuii se občnih zborov glasovati, voliti in voljeni biti tu li oni pospe-ševatelji podjetja, k. po veče svote darujejo m pa taki drušcveuiki, ki bo obvežejo tuko dolg', dokler se „Narodui dom" ue tseiida, plačevati vsako leto po 10 gl. (Gosp. Fr. Lampo), ki so je podal prva dni oktobra na vseučilišče v Gradec, napravil je 18. t. m. prvi tigorozni izpit iz cerkvenega prava in cerkvene zgodovine. Čestitamo marljivemu, mlademu gospodu 1 (Predavanja na korist „Nar. šoli") bodo imeli letos profesorji gg.: Senekovič, Šuklje in Wiesthaler. (Predavanje o kmetijstvu v ljubljanskem bogoslovskem semenišču) pričelo Be bode z mesecem novembrom, ter bodo trajalo vsako leto veB zimski tečaj in po dve uri na teden, to je v Bredo od 6—7 ure zvečer in v četrtek od 11—12 ure dopoludne. LetoB bo bode začelo občno in posebno r as tlinorej o s posebnim ozirom na kmetijske razmere kranjske dežele; drugo leto pa živinoreja itd. — Predavanja bo bodo vdele-ževali lahko bogoslovci vseh štirih let. Da ima duhovski Btan največ občevanja b kmetovalci, je vsakemu znano; enako je znano, da zamore Btoriti in stori duhovščina naj več za napredek kmetijstva, ki je glavui steber blagostanja naše dežele. Zato k predavanju o kmetijstvu vljudno vabi E. Kramar. (Novi vojaški poveljnik) 28. divizije v Ljubljani, teldmaršallajt. Evgen Miiller, je pričel te dni iz Gradca ter bode na Turjaškem trgu stanoval. (O branji in podpiranji liberalnih časnikov.) „NeiBser Zeitung" ima z Dunaja ta-le dopia: „NadŠkolijski vradniki bero „Ncue fr. PreBse". To je sicer žaloBtno, pa še veliko hujšo je, če katoliški duhovniki ali drugi tak list bero, ali ga še celo z naročevanjem podpirajo, kar se zdaj na Dunaji vidi. Velikrat sem videl — piše katolišk pisatelj z Nemškega — kako bo šli katoliški duhovniki do vredništev liberalnih listov, da bi svoj list tam kupili. Skoro v vseh dunajskih Bamostanih se bero liberalni listi; le redko tiči v kakem kotu kak katolišk list. Duhovniki dopisujejo tudi liberalnim listom, za katoliške pa, ki so potrebni podpore, nič ne atord. Duhovnik B .... v Kaloči na Ogerskem dopiHuje judovskemu „Peater Lloydu". Benediktini pri Šotih na Dunaji imajo klet, kjer prodajajo vino iz samostanskih vinogradov. Na atolih ležč „Fremdenblatt", ,,Pre8se", in enaka aodrga, a katoliškega lista ni nobenega. To velja tudi o samostanu av, Križa. Z kratka: liberalne liate najdeš akoro v vaeh velikih samostanih in farovžih, kjer katoliških še ne poznajo ali Baj prav malo. To velja tudi o katoliškem, konservativnem plemstvu. Pač bi oni imel dosti dela, ki bi hotel vso časnikarsko nesnago pomGsti iz gradov, samostanov in fa-rovžev. No da se tajiti, da najvažnejše OBebe in društva za katoliški tisk nič no Btorč. To velja posebno za Dunaj. Ti ljudje drže roke križem in podpirajo liberalne liBte, katoliške naj pa liberalci I Meni ao zdi, da niao tukajšni katoliški liati z naš mi v Nemčiji na enaki stopnji. Katoliška društva na Dunaji no obstoje dolgo časa. Katoliški „Volkaveroin" tukaj obiskuje le kakih 50—GO oaeb. V katoliški kazini govori malo kedaj pravi govornik. Scuio tukajšni antiBemitje bo živahno gibajo. Kaj ao vbb mojBterska rokodelska, dijaška društva, ono av. Vincencija, kaj vse bratovščin? nasproti našim v Nemčiji, posebno na Pruskem I Dunajake ao prave rove proti onim 1 Da imajo imo ,,katoliško", je pa dosti ( Kaki shodi in kake alavuoati ao pri naa v Nemčiji! Tu m je Človek veBel, da moro biti ud kacega katoliškega društva. Komu niao znana ona cvetoč « društva rokodelskih pomočnikov ob Renu v \Vestfalakem Ilanovru in drugod I A tu na Dunaji ae o katoliških društvih nič ne v<5. V začetku arpana je tukajšno katoliško dijaško društvo obhajalo avojo 25letnico. Še le čez šest dni poročal je ,,Vaterland" o tem. In to se večkrat zgodi, da katoliški liati še ne omenijo enakih katoliških slavnoBti. Obaodba ta sicer ojstra iu huda, vendar ni neresniča, ža libog, da moramo dostaviti: „Vae, kakor pri naa". Sicer se vidi, da, kakor vsak najraje svojo mavho hvali, tudi uemški dopisnik vidi drugod le zaspanost, doma pa delavno življenje. Vendar moramo dopisniku pritrditi, da katoličani na Nemškem se vsled kulturnega boja res čutijo katoličune, ter tudi mnogo z veseljem žrtvujejo za Bvoje verBko prepričauje, kajti „v ognji so čisti zlato". Pri nas pa ae razmeram pristojno vedno bolj množe tako imenovani liberalni katoličani, in takih bo ža-libog tudi med duhovniki ne manjka. Toda kedaj se je šo ogenj družil z vodo, kedaj bi ae mogel pajdašiti vernik z brezvercem; dvema gospodarjema je nemogočo služiti. Proč toraj z brezzuačajnim polovičarstvom , ali za Boga ali proti Bogu! Razne reči. — DuhovBke spremembe v ljubljanski škofiji. Dosedanji oskrbnik v Osil-nici g. Matija Videmšek postane ondi župnik. C. g. Jernej Primožič gre za kurata v Vrabče. Para Brdaka pri Podpeči je 24. t. m. razpisana in prošnje ao obračati na prečaai;. stolni kapitelj. — f Pesnik Karol E g o n E b e r t je umrl v Pragi 24. t. m. v 82. letu avoje ata-roati. — V Petrogradu ae je vnelo v Gro-moljevem akladišci za drva 23. t. m. zjutraj ob 3. uri, kljubu vsemu gašenju je ob 7. uri zvečer So gorelo. — Iz So In ograda ae naznanja. V predoru Selzlha! se jo odklenilo 20 vagonov, ki ao z ueznano silo drli skoz postajo Bischofa-hofen proti av. Janezu, kjer jo več vozov skočilo v Salco. Eden spremljevalec je ranjen, zveza je pretrgana. — 1 z II o n g k o n g - a ao poroča, da je največ del Manile ailni vihar popolnoma pokončal. —• Sreča je opoteča. Skoraj po vseh delih sveta znan posestnik zverinjaka Kreutz-berg, ki je lansko leto tudi v Ljubljani ptuje zverine razkazoval, je zdaj v ubožnici (siro-jj mašnici) v Landahutu na Bavarskem. O vožnji I na morji vračevaje ao iz Amerike, ao jo z njim barna razbila in vso blago z njo, tedaj tudi vse njegovo obilno premoženje. Jnvnc dnužlKN 27. oktobra. Zopet držb. jios. Marija Kom iz Miheljo vasi, Cornemolj. 3. oks. držb. pos. Ant. Malico iz Postouj. Bistrica, 1. okH. držb. poa. Jožefa in Neže Križ ix Stclianjo vasi 20!) gld. Cornomolj. 28. oktobra. 1. oks, držb, poa. Martin Al breht iz Orolilca 341 gld. 50 kr. Poatojna. 3. eks. držb. po«. Jr-iojs Ifabiun i z Metliko 3772 gld. 88 kr. Metlika. I. oks. držb. pos. And Frank Nadunje-solo 15!) I gld, Postojna. 3. oks. držb. pos. .ložofa llrehorič i". Motliko. Metlika. 1. oks. držb. jios. Andreja Frank r/. NadnnjoBola 1591 gld. Postojna. 2. elts, držb. jiob. France Hočevar iz Pijavo gorico. Ljubljana« Povzeta držb. pos. Milm 1'ožlop iz PloSivco 82(> gld. Ljub\jnnu. Umrli ho t 22. oktobru, Terezija Sproitzer, 6 dni. V bolnišnici: 22. oktobru. Katarina Podvia, delavka, črovee, katar. Vabilo k izrednemu občnemu zboru društva „Nar. dom", ki bodo v nedeljo dne 5. nov. t. 1. oh 11. uri dopoludne v dvorani Čitalnice ljubljansko PROGRAM: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagujnikovo. 4. Predlogi upravnega odbora o spremembi pravil, 5. Nasveti posameznih družbenikov. V Ljubljani, dno 13. oktobra 1882. I)r. Alfonz Mosclič, predsednik. Javna zahvala. Podpisani potrjujem, da FrailCCVO eSCUCO, ki jo pripravlja g. lokarničur Piccoli v Ljubljani, zarad čudovito njeno moči rabi več bolnih ljudi v moji fari v rasnih boleznih in s posebno dobilm vspehom. Zato omenjenemu gospodu lekar-ničarju javno izrekamo svojo zalivalo. Pristavljam So, du 110 proido dan, ko bi no prišel kdo k moni po to Čudovito tinkturo, ki jo imam vedno pri-pravljono za ao in za svojo domačo, V Ploiiiiilll (Fianona) v Istri, meseca oktobra 1881. (3) Anton Vlašio, fajmoštor in kanonik, ~ Gospodinja kuharica in v vsili delih izurjena, zvesta, poštena in dobro priporočena ne premlada ženska dobi utaluo službo za celo življenje. Za dela jo dekla. Družina obstoji samo iz 3 Ida lirlNlan v Kopru. Lg še malo časa ao dobivajo srečke Tržaške razstave po 50 kr. na prodaj. Kdor jih želi neposredno iz Trstu dobiti, naj ho obrne ua loterijski oddelk Tržaške razstave, tiazza granite, št. 2. Pridejati mora 15 kr. za poštnino. — Kdor ravno hoče, jih dobi tudi pri opravništvu ,,Slovencu." Glavni dobitki ho sledeči: t. V gotovini...... 50.000 gld. 2. „ ....... 20.000 „ 8. „ ,,..., 10.000 >> i; Stirji dobitki so niist.avlji .mi po 5000 Pet dobitkov jo nastavljc snih po 8000 i, Petnajst dobit,, jo „ n 1000 1» Trideset „ „ „ n 500 » Petdeset „ „ „ m 800 ii Petdeset „ „ ii 200 )> Sto dobitkov pa po . . . 100 l> Zraven toh jo šo mnogo manjših dobitkov po 50 gld., 25 gld. Vaeh vkuji jo 1000 dobitkov; mnogo tudi rečnih, ki so jih razstavljavci v to darovali. Naznanilo. PoHročilo ao nam jo, da amo dobili nekaj iztisov ..Cerkvenega govornika" " O S—> tor jili ponudimo čč. gg. duhovnikom v prodaj, dokler jih bodo kaj. Hvaliti ,,('erkv. govornika" menda ni trobil, ker knjiga jo zarad tehtnih govorov znana. Velja nevoziin 2 gld. 20 kr.; po pošti pu 2 gl. 80 kr. v liatoliAkl hiikvarid. 1'olonrnlieiim iifiiarnr rinit HO. oktrobra, fniiirii/, rmitn 7(1 (5(1 Hrebernn rcnU 77-115 — /ilutu rent,h 90 45 ..... lSfiOlotoo dr*»vno posojilo 180,— if»Miline »h<».ijn »lft.— — Lnmi->,. 119.20 — Cen, ta, nnkini 6 0(1 . iO-tntilta" M'4(I'/,.