Pošhdaa plačana v gotovini. Maribor, ©stek 79. aprHa 1938 s tov. Leto Xli. (XIX.) Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Hf5 W M6 uiuuuiatiu iu upiaiui tuatiuut| vnajoa* Ug • * **••• >u u|nu>u MMBa Eg Hrojjj /7 - Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemau ^ jggff v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen ua dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglu- .F tj* si-JEB eSEla jfij tAiats so sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 Šport Krepitev duha in telesa. Zdrav duh v zdravem telesu. Sporedno razvijanje ter oblikovanje duševnih in fizičnih sil. V teh geslih je osnova harmonične vzgoje, ki naj bi je bila deležna naša mladina. Marsikaj je v športu morebiti pretiranega, če ni sistemnega vodstva. Pa tudi oni nimajo prav, ki gledajo na šport kakor na nekaj vseskozi kvarnega, ničvrednega, odvečnega. Napačno ravnajo pa tudi tisti, ki naj bi vodili mladino v okviru športnega gibanja, ki pa se ne spomnijo, da bi vrgli med mladino vsaj mrvico idejne hrane, vsaj drobtino nacionalne misli. Tem prijetnejše presenečenje pa nam je prinesel predsnočnji občni zbor ISSK Maribora, prvega slovenskega športnega kluba v Mariboru. Potek poročil in debate je glasno izpričal, da so si odgovorni funkcionarji v svesti odgovornosti, ki jim pripada v sedanji dobi pri oblikovanju mladine. Zlasti mag. Maver in dr. Vauhnik sta v obširnih izvajanjih razčlenjevala pomen športa za narodno misel, pa tudi pomen, ki ga ima nacionalna vzgoja v krogu mladih športnikov. Naloge so predvsem dvojne in so tako važne, da uporabljamo priliko pomembne debate .na predsnočnjem zboru ISSK Maribora, da podčrtamo nekatere momente, ki naj ve za nje tudi širša javnost. Znano je, da so maloštevilni Finci zasloveli po svojih izbornih tekačih, Švedi in Norvežani po svojih prvovrstnih smuških skakalcih, Jugoslovani po svojih Sokolih, belih mušketirjih itd. Globoko utemeljena je bila beseda predstavnika našega tujskega prometa, ki je ob triumfalni vrnitvi naših belih mušketirjev dejal, da so ti mušketirji storili Jugoslaviji večjo reklamo, kakor če bi šlo po Evropi na milijone prospektov. Tudi šport, veljava moči in spretnosti, prinaša domovini slavo, ugled, sloves. Kar drži za bele mušketirje v splošnem za Jugoslavijo pa velja specialno glede našega Maribora naš Leon Š t-u k e 1 j, ki je s svojo sokolsko spretnostjo in zmagovito telovadno tehniko proslavil na berlinski olimpiadi naše ime, naš narod, pa tudi maš Maribor. Radi tega je bil povsem pravilen in umesten poudarek na predsnočnjem zboru, da no smemo v nacionalnem in državnem oziru podcenjevati ogromnega propagandnega pomena, ki pripada športu. Druga naloga pa je, da se v mladini, ki sc zbira v športnih organizacijah, oblikuje močna zavest nacionalne skupnosti in povezanosti. Danes moramo zbrati svoje sile na vseh toriščih našega obmejnega življenja. Smiselno in sistematično ustvarjajmo v mladini ono stopnjo značajne izklesanosti, o kateri pravijo, da sc z njo ponaša vsak zrel narod. Danes jc ob naši mepi važen vsak pocdinec, važno jc reševanje vsake duše, važno je vsako področje, kjer lahko stavimo svoje spretnosti, sposobnosti in vrline v službo narodu ter državi. Tudi športu pripada nacionalni pomen, tudi na zelenem polju lahko služimo narodni in državni celoti, zlasti v sedanji dobi, ko smo postali sosedje Velike Nemčije. V našem mariborskem športu je bilo v zadnjih letih marsikaj nezadovoljivega, neželjenega. Bili so pojavi, ob katerih bi se bili morali zamisliti. Pa se v svoji rualobrižnosti nismo. Predsnočnji občni zbor ISSK Maribora pa je prinesel poživ-Ijenje tistih tradicij, tistih idealov, v zvezi s katerimi je bil po prevratu ustanovljen v Mariboru prvi slovenski športni klub. Razširil je razglede, obnovil zavest tiste življenjske ter krvne skupnosti, ki je nas vseh usoda, razgibal optimizem, ki je temelj vsakemu delovanju, ki naj bo Daladler in Bonnet gosta kralja Jurija VI. NAČELNO SOGLASJE GLEDE ČEŠKO SLOVAŠKE. — IZREDNO PRISRČEN SPREJEM FANCOSKIH DRŽAVNIKOV. — POPOLNO SOGLASJE V VSEH VPRAŠANJIH. — IZGRADNJA ENTENTE CORDIALE. LONDON, 29. aprila. Sinoči ob 19. uri sta se podala predsednik francoske vlade Daladier in zunanji minister Bonnet v spremstvu poslanika Corbina po popoldanskih pogajanjih s Chamberlainom, Halifaxom in Vansittartom iz Londona v V/indsor, kjer sta bila sprejeta pri kralju Juriju VI. v posebni avdienci, ki je trajala poldrugo uro. Po avdienci je priredil kralj Jurij VI. na čast francoskih državnikov svečano večerjo, ki so se je udeležili tudi člani angleške vlade. Pr-vokrat po nastopu vlade kralja Jurija VI. so servirali z zlatim servisom. Sledil je koncert, na katerem se je kralj Jurij VI. med odmori razgovarjal z Daladierom in Bonnetom ter so se ob tej priliki obravnavali problemi, o katerih so bila včeraj posvetovanja. Tudi se je kralj Jurij VI. ob tej priliki pogovoril s francoskima državnikoma glede podrobnosti svojega državnega obiska v juliju t. 1. v Parizu. Po sprejemu je kralj Jurij osebno spremljal oba državnika v apartmane, ki so bili dodeljeni obema francoskima državnikoma v kraljevskem dvorci*. PARIZ, 29. aprila. Vsi današnji dopoldanski listi prinašajo velika poročila o londonskih razgovorih. Vsi listi nagla-šajo soglasje mišljenj ter ožje vojaško sodelovanje med obema zapadnima silama. »Matin« poroča, da se predvidoma že prihodnji teden sestanejo predstavniki obeh generalnih štabov, da izdelajo enotni oboroževalni načrt obeh kopnih vojsk in mornaric. Francoski listi poročajo, da je bilo v vprašanju češkoslovaške doseženo načelno soglasje, dočim se bodo glede podrobnosti tega problema razgo-varjali francoski ter angleški državniki v teku današnjega dne, nakar sledijo primerni sklepi. LONDON, 29. aprila. Tukajšnji tisk podčrtava prisrčnost, s katero sta bila sprejeta francoska državnika v Londonu in zlasti na windsorskem dvoru. Ves tisk vidi v teh izrednih počastitvah obeh francoskih ministrov viden dokaz tesnega političnega sodelovanja Anglije in Francije. Opozarjajo na izjavo Dalactierovo, ki jo je dal zastopniku Reuterjeve agencije, v kateri pravi, da ne more sicer glede podrobnosti prvega posvetovalnega dne ničesar reči, da pa lahko povdarja, da se je pri diskusiji vseh sproženih vprašanj doseglo popolno soglasje. V Londonu se bo sklenil dogovor, kakršnega doslej še ni bilo. Listi vidijo v tem znamenje okrepitve ter izgraditve enten-te cordial med Parizom in Londonom. Ob Hitlerjevem obisku v Rimu: Vojaška zveza med Berlinom in Rimom RIM, 29. aprila. Priprave za predsto-ieči državni obisk voditelja in hancelarja nemške države Adolfa Hitlerja v Italiji so končane. Jutri izide dekret v vladnem službenem listu, v katerem se 3. maj kot dan Hitlerjevega prihoda, proglaša za narodni praznik. Isto velja glede 5. maja kot državnega praznika za pokrajine Napolj, Appellino, Benavente, Littoria in Saler- ma, 9. maj pa za pokrajini Florenca in Toskana. Ker pridejo istočasno s Hitlerjem v Rim tudi številni ministri ter di-plomatični in vojaški sodelavci, pričakujejo v političnih krogih važna politična in vojaško politična posvetovanja ter se šušlja,‘da bo ob tej priliki sklenjena formalna vojaška in mornariška zveza med Rimom in Berlinom. Irska ne ho nikdar sodelovala pri navališ na &n@l§io DUBLIN, 29. aprila. Reuter poroča: Po končanem čitanju britansko irskega sporazuma je imel De Valera včeraj v ir med drugim povdaril, da ne bo Irska nikdar postala baza, preko katere bi mogel kdo napasti Veliko Britanijo. Mlada Irska skem parlamentu govor, v katerem je bo spoštovala vse svoje obveznosti. Francija postavi lahko na svoje meje osem milifonov baionetov LONDON, 29. aprila. Reuter poroča: Dočim zatrjujejo nekatere vesti iz Barcelone, da je frankovska ofenziva proti Kataloniji zaustavljena in da prevzemajo republikanske čete iniciativo na področju rek Ebra in Segre ter na pirenejskem področju, navajajo vesti iz Saragosse, da napredujejo frankovske čete navzlic ostremu in hladnemu vremenu severo-zapadno Teruela, kjer so zavzeli naselbino Jueli v dolini Alfambre. Nasprotujoče sl vesti s španskega bojišča Pa&Mu Potovanje ministrov Predsednik vlade dr, S t o j a d i n o v i e se nahaja na oddihu na Bledu, kjer se je nastanil v tamošnjem hotelu toplice-. Notranji minister dr. Korošec se mudi v Rogaški Slatini, od koder dela izlete v bližnja mesta, kjer ima sestanke s svojimi polit, prijatelji. — Gradb. minister S t o-šovič je odpotoval v Italijo, Švico in Nemčijo. — Min. za soc. politiko D. Cvetkovič je odpotoval v Ženevo. V Sarajevo sc je vrnil iz Dubrovnika žel. minister dr. S p a h o. — Minister brez listnice dr, B e h m e n je odpotoval v Gr-čijc^. — Bivši min. Gj. Jankovič se nahaja v Nemčiji, kamor je odpotoval tudi min. za telesno vzgojo naroda dr. Mile-t i e. Nevi narodni poslanec Bivši narodni poslanec dr. A. N o v č a n je bil imenovan za našega gen. konzula v Bariu v Italiji. Mesto njega prieje v narodno skupščino njegov namestnik Anton Rogina, veleposestnik iz Podgorja pri Slovenjgradcu. \ Žwpan umerjen V'Velikem Popoviču v jagodinskem srezu je bil ustreljen iz zasede tamošnji župan Vejin Vojinovič. Krogla mu je prebila glavo. Ubiti Vojinovič jc bil znan povsem Pomoravju. Preiskava še ni mogla doslej ugotoviti, kdo je Vojnoviča ustrelil in zakaj. Bunjevski narod V »Braniku« št. 11 a beremo: »Val separatizma pa se ni mogel zaustaviti pred številko tri, marveč je moral iti preko nje. In tako smo doživeli poskuse, da se ustva’ ri tudi iz naših Črnogorcev poseben črnogorski narod! V zadnjem času pa se prav veselo izživlja problem naših Bunjevcev. Hrvatje, ki so najbolj navdušeni poborniki demokracije in samoodločitve narodov, hočejo na vsak način vtakniti Bunjevce v svojo hrvatsko vrečo ter jih pobasati izpred nosa Srbom. Ti se temu upirajo. Bu-njevci pa stoje sredi obeh taborov in se vprašujejo, kaj prav za prav so: ali Hrvatje, ali Srbi ali pa samostojen narod. Gotovo je to problem, ki je ravno v današnjih prilikah skrajno aktualen in je važnejši kot vsi drugi še tako pereči gospodarski in soeijalni problemi. Ce bo šlo tako naprej, bo imela Jugoslavija kmalu več narodov, kot jih je imela »mnogona-rodna« črnožolta monarhija in bomo morali sklicati posebno konferenco naših domačih narodov, da se zmenijo, ali hočejo vsak svojo državo, ali hočejo živeti v tej državi ali pa hočejo kam drugam.« Stari dolg LONDON, 29. aprila. Havas poroča: »Daily Express«, ki je preje zastopal tendenco izolacionistov, naglasa sedaj v zvezi z londonskimi posvetovanji angleških ter francoskih državnikov, da je velik del angleškega javnega mnenja odobraval francosko angleško sodelovanje, zlasti na vojaškem področju. »Daiiy F.:.-press« navaja: Francija je zelo močna. Na svoje meje lahko postavi 8 milijonov bajonetov. Ni je vojske na svetu, ki bi mogla preko cementa in jekla utrdb Ma-ginotove črte. Prav tako je popolnoma končano utrjevanje francosko italijanske meje in na ta način Francija lahko brani svoje meje. Za temi mejami pa se nahaja najplodovitejša zemlja, vzorno marljivo obdelana po francoskem kmetu, ki bo ume! braniti vsako ped te svoje zemlje. uspešno, plodonosno ter koristno narodu in državi. V tem žarkem optimizmu naj bi visoko vzplamtelo poživljeno delovanje, zbiranje ter oblikovanje naše mladi- ne tudi v naših športnih organizacijaii, kakor že vrši to delo v svojem področju naše ponosno, nenehno čuječe in bdeče obmejno Sokolstvo. Oh uieii smo! ( »Trg. list« piše v št. 46: »Moremo zat i reči z vsem poudarkom, da ni zahteve vsej državi, ki bi bila le primeroma tak' utemeljena ko zahteva po sezidavi želez niške zveze z morjem. Zato pa tudi n gre, če se pri investicijskih delih iz sred stev 4milijardnega posojila ne bi določil zidava te železnice kot ono javno dele ki mu gre prvenstvo pred vsemi drugim Složno mora zato zahtevati vsa Slovenija da se vsaj sedaj ta njena stara zahtev, izvede in da se ji vsaj sedaj izpolni ob ljuba, ki ji je bila v obliki zakona dana ž' pred leti. Stari dolg se mora Sloveniji ži enkrat plačati.« Pri trudapoinem delu si razženeš skrbi pri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinniiiunHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiii lilll MS SS $ ■B' ,1 S "sp M *ŠP £ ® . 2354 AVTOTAKSI Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul- 34. telefon 28-82 1971 Prodam ŽIMA IN VOLNA za madrace poceni naprodaj pri A. Kočijaš-u. lapetniku, Slovenska 24, 2491 Dne 30. t. rn. zvečer bo otvoritev gostilne »Slavija« na Aleksandrovi c. 47, nasproti glavnega kolodvora Maribor. Cenjenim gostom bo na razpolago vedno prvovrstna pristna domača dalmatinska in štajarska vinska kapljica, ter sveže Tscheligijevo pivo v vrčkih. Najokusnejša topla in mrzla jedila, po naročilu vedno sveže pražene ribe, ob petkih izborna polenovka, postrežba točna in zmerne cene. Pridite! Prepričajte se! Za obilen obisk se priporoča Mate Gru&išič Kleopatra Pred svojim odhodom iz Egipta je napravil Cezar s prekrasno Kleopatro, ki je Cezarja povsem ujela v svoje mreže, četudi je imela poleg tega še nešteto drugih simpatij, izlet z razkošno egiptsko kraljevsko ladjo vzdolž Nila do prvega nilskega katarakta. Cezar je kipel v sreči in slasti ljubezni. Imel pa je navzlic temu še dovolj časa, da je opazoval lepote, krasote, bogastva ter zgodovinske znamenitosti in neizčrpne prirodne dragocenosti Egipta. Zgodilo pa se je, kakor se je moralo zgoditi. Še pred Cezarjevim odhodom .z Egipta je Kleopatra povila Cezarju krepkega, zdravega sina, ki mu je dala poleg tradicijskega Ptolomeja še ime Cezarion, to je mali Cezar. Ravno to ime Cezarion kaže, da se to ni moglo zgoditi brez Ce- zarjevega pristanka in da je moral Cezar pred vrnitvijo v Rim priznati Cezariona za svojega, četudi so sc med ljudmi širile govorice, ki so namigavale na drugega očeta... Cezar ni imel namreč iz zakona s svojo zakonito ženo nobenega otroka. Egiptska množica pa je videla v otroku živ posledek zakonitega razmerja Kleopatre z bogom Amonom, ki je privzel Cezarjevo podobo. Kleopatra pa je imela v tem detetu močno zaslombo pri izvajanju svojih načrtov ter zasledovanju ambicioznih ciljev. Njene zveze, njeni stiki so bili s tem uzakonjeni. Cezar pa ni po vrnitvi v Rim prekinil zvez s Kleopatro, ki bi bila rada deležna Cezarjeve slave v Rimu. Čim so prilike dopustile, to je po bitki pri Tapsu 1. 46 pr. Kr., se je Kleopatra, ki je videla v duhu blesk rimske vlade, podala k Cezarju v Rim. Kaj se je zgodilo v Rimu? Rimljani, ugledni meščani, senatorji in drugi, so videli v teh odnošajih velikega Cezarja s Kleopatro, tujko iz Orienta, neenakovredno rimskim ženam. Neverjetna pažnja, ki jo je Cezar poklanjal Kleopatri pri vseh prireditvah in zabavah, je bil za konservativne Rimljane pravi škandal. Cezar pa se je malo brigal za čenče in govorice, ki so krožile v njem po Rimu. Da, šel je celo tako daleč, da je stavbi, ki jo je zgradil na čast legendarnemu začetniku svojega rodu, dal. postaviti tudi Kleopatrin kip. Škandal je bil na višku. Kleopatra pa je doživela težko razočaranje 15. marca 1. 44 pr. Kr., ko je veliki Cezar postal žrtev znane zarote. V tem trenutku so bili porušeni vsi načrti, ki si jih je bila zamislila Kleopatra opirajoč se na svoje zveze s Cezarjem. Cezarjev konec pa je prišel iznenada, nepričakovano... Kleopatra ni več vzdržala v Rimu. Povsod samo sovražni pogledi, mrki obrazi. Niti mesec dni ni ostala več v Rimu, kjer sc je čutila nepopularno, zasovraženo, tu-jo. Skupno s svojim sinom sc Kleopatra vrne v Egipt, kjer nadaljuje s svojim vladanjem po starih egiptskih tradicijah: Vladstvo močne roke,»brezobzirnega, dav čnega pritiska, kakršnega ni bilo v nobeni drugi starovečni državi. Razočarana, ker so tako naglo tonili njeni načrti, je izlivala svojo trpko jezo na okolico, iz katere bi se v menjajočih se trenutkih izbirala ljubezen ter simpatije. V političnem oziru pa ostane Kleopatra zvesta Cezarijancem, ki jih na vso moč podpira. To svojo zvestobo jo dokazala dejansko na vse strani. (Dalje.) Spomnit® se CMiM izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,