PoStnlna plačana t gotovini.
Leto XVm., št. 240
Ljubljana, četrtek 14. oktobra 1937
Cena 2 Din
UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
NEMČIJA BO SPOŠTOVALA
NEDOTAKLJIVOST BELGIJE
Nemška vlada izjavlja, da ne bo kršila teritorialne nedotakljivosti Belgije, če Belgija ne bo sodelovala v obkroženem spopadu, v katerega
bi bila morda Nemčija zapletena
Obnova zvezne pogodbe s Francijo
V Parizu je ministrski predsednik dr. Stojadinovič v funkciji zunanjega ministra Jugoslavije podpisal podaljšanje prijateljskega pakta s Francijo. Obe državi sta si s tem za nadaljnjih pet let podaljšali pogodbo, ki se je sklenila leta 1927. z veljavnostjo za pet let m se je nato prvič podaljšala leta 1932.
Podaljšanje pogodbe med Jugoslavijo in Francijo potemtakem ni prav nič izrednega in nič nenavadnega, marveč obratno povsem enostaven akt, ki je potrdil dosedaj obstoječe stanje za nadaljnjih normalnih pet let. Tako je s formalno stranjo tega diplomatskega
dogodka.	..
Dejansko pa je seveda podpis podaljšane pogodbe mnogo pomembnejše dejanje, prav tako kakor ima svoje krepke znake z vidika manifestantne deklaracije velikega mednarodnega značaja. Zakaj danes so vode motne, obzorje mednarodnih političnih odnošajev nikakor ne jasno, domala na vseh straneh se dvigajo sence opasnih napetosti in pretenj negotovega. V takih odnošajih je tako določen akt, kakor je podpis pogodbene obnove, odločna gesta m pomembna, čeprav ne prinaša v formalnem pogledu nič novega.
Zadnja leta evropske politike so prinesla med svojimi poglavitnimi značilnostmi pred vsem ta pojav, da so se v mednarodnih odnošajih izvršile mnoge prav važne spremembe. Sistem političnih prijateljstev in zvez, ki je trajal malodane poldrugo desetletje, od svetovne vojne dalje, se je jel preurejati in uvajati so se začele nove zveze, nove oblike in smeri sodelovanja, nova prijateljstva. Da so se te predrugačitve nujno morale vezati tudi z medsebojnimi odtujitvami, je povsem preprosta posledica navedenega pojava. Posebno globoko segajoče so te spremembe zato, ker se tičejo tudi, odnosno predvsem razmerja med velesilami.
Nekdanja zveza med Nemčijo in sovjetsko Rusijo se je prevrgla v najhujše nasprotstvo, če že ne sovraštvo, ki se hoče še stopnjevati. Nasprotstvo med Rusijo in zapaanimi silami je domala povsem izginilo in Sovjetska unija se je vpisala celo v Društvo narodov. Italija je opustila svoje tradicionalno prijateljstvo z Anglijo, ki je spadalo ves čas med osnovne črte italijanske zunanje politike. Podobno je rimska politika prekinila s svojo tradicionalno politiko dobrih odnošajev z Rusijo, saj je bila Italija ena prvih evropskih držav, ki je po vojni priznala sovjetsko vlado. Prenovljena Nemčija je opustila svoje tradicionalno nasprotstvo do Poljske ter stopila z njo v prav dobre odnošaje, ki se je v neki dobi zdelo, da se bodo povzpeli do prave zveze. Nova Nemčija pa je želela zavzeti odločilno mesto po svojem vplivu tudi v srednji Evropi ter je hotela preko tega še dalje na Balkanski polotok.
Vse te spremembe so povzročile nova trenja in prizadevanja, hkrati pa tudi smiselne reakcije tako pri velikih kakor pri malih državah. Ako imenujemo izmed njih samo nekatere, ne smemo prezreti, da se je Rumunija odtujila od Poljske, a se ji v teku zadnjega leta zopet približala. Prav posebno pa so se opazili poskusi za zbližanje med Češkoslovaško in Avstrijo. A še mnogo večjo pozornost je vzbudilo, da so se odnošaji naše države izboljšali v onih smereh, kjer poprej nikakor n;so bili najboljši. Sklenili smo po iniciativi pokojnega kralja Aleksandra prijateljsko pogodbo z Bolgarijo. Izdatno se je spremenilo razmerje med Italijo in Jugoslavijo ter se končno uredilo v novo prijateljstvo. Od nemške strani so prihajale pobude za novo razmerje, za razmerje prijateljstva in sodelovanja, ki si je moglo najuspešneje poiskati konkretnih oblik v območju trgovine in gospodarskih stikov V celoti se je sredi teh velikih in daleč segajočih sprememb v diplomatski karti Evrope položaj Jugoslavije zelo oredrugačil ter se utrdil.
Nikakor ni odveč ako si o priliki obnove prijateljskega pakta s Francijo prikličemo vse to v spomin. Zakaj na prvi pogled je očitno, da so te velike in pomembne spremembe ono ozadje, ki se na niem najbolj plastično pokaže prava vrednost podaljšanega francn^ko-jugoslovenskega pakta. V teku zadnjega leta, osobito po predrugačitvi razmerja do Sofije in Rima, so se mogli čuti od raznih strani glasovi, ki so vedeli povedati o zrahl^nju odnošajev do Francije, pa o ohladitvi tesnega razmerja v Mali antanti, kakor da gre za celotno preorientacijo jugoslovenske zunanje politike, kakor da gre zares za prestop Jugoslavije v drug tabor.
Podpis prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Francijo je, lahko rečemo, zunanji, formalni demanti teh zlohotnih tolmačenj. Vsemu svetu naj se dokumentira, da je jugoslovensko razm^rie do Francije ostalo isto. kakor je bilo ves čas. pa da je samo ob sebi umlfvo da se prijateljstvo podaljša za bodočnost. Brez pretiravanja moremo reči, da je prijateljstvo do Francije ona os naše politike, ki so je postavila v naj-
Berlin, 13 okt. a. Opoldne sta v zunanjem ministrstvu zunanji minister Neu-rath in belgijski poslanik Davignon izmenjala noti o nedotakljivosti belgijskih mej.
Nemška nota
ki jo je Neurath izročil belgijskemu poslaniku, pravi:
Nemška vlada je s posebnim zanimanjem sprejela na znanje izjave belgijske vlade o preciziranju mednarodnega položaja Belgije. Nemška vlada je že večkrat, posebno pa z izjavo, ki jo je podal nemški državni kancelar v svojem govoru 30. januarja, obrazložila svoje stališče v tem pogledu. Na drugi strani je nemška vlada sprejela na znanje izjavo britanske in francoske vlade z dne 24. aprila. Glede na to, da bi zaključitev pogodbe, ki naj nadomesti lokarnski pakt, mogla zahtevati še precej časa in da ustreže miroljubnim željam obeh držav, misli nemška vlada, da je prav, če že sedaj precizira svoje stališče do Belgije.
1.	Nemška vlada je sprejela na znanje nazore, ki jih je belgijska vlada izrazila v svojem lastnem območju, da namreč misli popolnoma obvarovati svojo državno suverenost in voditi neodvisno politika, da je odločena braniti z vsemi silami belgijske meje pred vsakim vpadom ter da belgijska tla ne morejo služiti za tranzit ali za operacijsko oporišče za napad na katero-kolidrugo državo niti na kopnem niti na morju niti v zraku in da hoče v ta namen čim bolje urediti belgijsko državno cOra.mto.
2.	Nemška vlada ugotavlja, da pomeni nedotakljivost Belgije skupen interes za zapadne velesile. Nemška vlada potrjuje svojo odločnost, da v nobenih okoliščinah ne bo kršila te nedotakljivosti in da bo vsak trenutek spoštovala belgijsko državno ozemlje, razen seveda, če bi Belgija sodelovala v oboroženem sporu, v katerega bi bila zapletena Nemčija, in sicer z vojaškimi operacijami proti njej.
3.	Nemška vlada je pripravljena prav tako kakor britanska in francoska vlada
Šanghaj, 13. oktobra, g. Kljub neugodnemu vremenu in neprehodnim cestam se je včeraj z veliko ogorčenostjo nadaljevala borba za šanghaj. Ves včerajšnji dan so se ponavljale borbe na nož na posameznih frontah. Na obeh straneh so izgube zelo velike. Vsaka ped zemlje, za katero so se borili, je veljala v pravem smislu besede cele potoke krvi.
Glede strateškega položaja pri šanghaju je treba reči, da postaja odpor Kitajcev vedno večji. Kljub močnemu obstreljevanju s topovi v zadnjih dneh Japoncem ni uspelo doseči nobenih uspehov. Nevtralni stro-kovnjaki-opazovalci menijo, da se skoraj ne more več računati s hitrim in odločilnim uspehom Japoncev na fronti pri šanghaju.
Posamezni okraji mesta, ki so posebno trpeli zaradi dosedanjih operacij, kažejo strahovito sliko. Okraj, kjer stoji občinska palača in kjer je bilo prej največje sprehajališče, je popolnoma v japonski posesti, žalostno sliko kažejo deli mesta okoli šanghajskega Broadwaya, ki so v miru najbolj prometni. Tu so skoraj vsa poslopja porušena ali požgana. Tcd se celo še zdaj pogosto vrše poulični boji. Japonske čete varujejo trgovine, v kolikor so v boini črti in kolikor jih še niso razdejale granate ali požgale letalske bombe. Mesteca Vusunga tako rekoč ni več. Vse je porušeno in požgano, delno z ladijskimi topovi, delno z bombami iz letal. V odseku pri Kienvanu so še vedno srditi bo i. V tem odseku se Kitajci že mesec dni sr-
usodnejši v najodločilnejši dobi naše zgodovine pa da ie v tem prijateljstvu temelj naših odnošajev do inozemstva. Za nas prijateljstvo do Francije ni morda računski zaključek, marveč je kar že čustvena zadeva. Če smo si le v kateri stvari v Jugoslaviji sredi notranjih razprtij edini, je stvar, o kateri smo si edini, zavest, da nas veže nespremenljivo prijateljstvo do velike Francije, pa da smo si edini v volji, da nam to prijateljstvo ostane zvezda vodnica tudi v naiburnejši dobi zunanjepolitičnih zapletijajev. Naše nove zunanjepolitične zveze, novo sklenjena ali obnovljena prijateljstva nikakor niso in ne smeio priti v antitezo z našo mednarodno politično osnovnico, marveč imajo značaj in pomen naše ojačitve, izraz akcije, ki naj ostane konstruktivno ob strani dosedanjim našim mednarodnim vezavam.
S podpisom podaljšane orijateliske nogodbe v Parim se ie mopi? rr?d Evropo in nred v«em "vrtom d^kum^n- I tirati in man;^p?+,rati na?a "olia k' i? v popolnem skladu z našim razpoloženjem in čustvovanjem. A na takih temeljih so prijateljstva pač najboljše zasnovana, najtrdneje postavljena.
podpreti Belgijo, če bi postala žrtev kakšnega napada ali vpada.
Bslgijs&a sicta
se glasi:
Belgijska vlada je z velikim zadovoljstvom sprejela r.a znanje izjavo, ki ji jc je danes izročila nemška vlada in izreka nemški vladi svojo največjo zahvalo za tc.
Nemški glasovi o namenu nemške note
V zvezi z današnjo izmenjavo not med nemško in belgijsko vlado izjavljajo v poučenih nemških krogih, da je namen nem ške note, da se čim prej razčistijo nemški odnošaji do Belgije, dokler <?e ne sklene nov zahodni pakt. Priix>ui:niaio, da so v prejšnjem lokarnskem paktu vsi podpisniki jamčili nedotakljivosl Belgije, toda ta pakt j3 obenem nalagal Belgiji dolžnost- da ee za primer kakšnega nem.ško-franco-ikega spora prav tako kakor Anglija in Italija pridruži eni ali drugi stranki. Po preklicu lokarnskega pakta je belgijska vlada večkrat v javnih izjavah poudarila, da se od Belgije spričo njenega posebnega položaja ne mori in ne sme zahtevati, da bi tudi ona prevzela obveznosti, s katerimi bi jamčila varnost dmgim. Na podlagi tega svojega stališča je belgij~ki vladi uspelo izposlova-ti izjavo Anglije in Francije, da zanju v razmerju do Belgija še vedno veljajo obveznosti lokarnskega pakta, da se pa odpovedujeta vsem obveznostim, ki jih je Belgija prevzela s tem paktom do teh dveh držav (izmenjava not Ci. aprila t. 1.). Nemška vlada je že od vsega začetka kazala največja simpatije do belgijske težnje po neodvisni politiki ravnotežja. To je posebno poudaril kancelar Adolf Hitler v svojem govoru 30. januarja, ko je izjavil, da je Nemčija pripravljena priznati in jamčiti nedotakljivo«! Belgije. Ker za sedaj ni mogoče napovedati, kako bi se mogla končati pogajanja za sklenitev novega zahodnega pakta, ki bi uredil tudi mednarodni položaj Belgije, misli nemška vlada, da je dobro in koristno, da že sedaj z uradnim diplo-
matskim aktom belgijski vladi dejansko precizira pripravljenost nemške vlade, ki jo je poudaril državni kancelar Adolf Hitler zastran nedotakljivosti Belgije. Nemška no'a posebno poudarja, da je kraljevina Belgija iz docela lastnih pohud poudarila -vojo odločnost za popolnoma neodvisno politiko, temelječo na popolni suverenosti te države, in da je na podlagi tega iz popolnoma 'astnih pobud izjavila, da želi z vsemi silami preprečiti, da bi kak napadalec kdajkoli porabil belgijska tla za operacijsko oporišče.
Nemška vlada je sprejela obveznost, da bo spoštovala nedotakljivost Belgije na podlagi ugotovitve, da predstavlja ta nedotakljivost skupen interes tudi obeh zahodnih velesil.
Kakor se iz note vidi, je ta nemška pripravljenost vezana le na en sam pogoj, ki se ram po sebi razume. Nemčija bi avtomatsko ponovno dobila popolnoma proste roke nasproti Belgiji, če bi Belgija v vojni, v katero bi bila zapletena Nemčija, 6topila z orožjem na stran nemškega nasprotnika. Seveda bi po pojmovanju nemške vlade nastopil la primer ne samo tedaj, če bi belgijske čete stopile v oborožen spopad z Nemčijo, temiveč tudi tedaj, če bi Belgija bodisi na podlagi obveznosti po paktu DN dovolila kaki državi, da si na belgijskih tleh ustvari operacijsko oporišče ali pa tranzitno področje.
Belgija zvesta DN
Bruselj, 13. oktobra, br. Zunanji minister Spaak je danes sprejel nemškega poslanika Richthoffna in imel z njim daljši razgovor o obeh notah, ki 6ta bili danes izmenjani v Berlinu. Opoldne je bil objavljen uradni belgijski komentar, ki pravi, da je belgijska vlada sprejela izjavo Nemčije na znanje in jo odobrila, s tem pa se ni niti najmanj odpovedala obveznostim, ki jih je sprejela s podpisom pakta Društva narodov.
List »Standard« pripisuje današnji izmenjavi not med Belgijo in Nemčijo zgodovinski pomen ne samo s stališča belgijske koristi, temveč tudi s stališča medna-
rodne politike »ploh. List poudarja razliko me>d tem aktom in lokarnsko pogodbo, ki je vsilila Belgiji celo vrsto zelo resnih obveznosti, dočim prevzema Belgija sedaj le obveznost, da se bo z vstmi silami branila pred državo, ki bi hotela kršiti njeno nedotakljivost Razen tega akta ima Belgija danes le še mednarodne obveznosti iz pakta DN. Te obveznosti imata tudi Švica in Nizozemska, kar ju pa ne ovira, da ne bi vodili popolnoma nevtralne zunanje politike.
Spaak o pomenu nemške note
Zunanji minister Spaak je novinarjem izjavil, da je izredno zadovoljen z noto nemške vlade, ker misli, da bo ta berlinski akt znatno pripomogel k ureditvi miru v Evropi. Belgijska vlada vidi v njem konkreten rezultat svoje neodvisne zunanie politike, s katerim sme biti zelo zadovoljna. Berlinski akt ima značaj začasnosti le za primer, če se sklene nov zahodni pakt. Belgijska vlada bo vsekakor storila vse, da se bo ta pakt sklenil. Nadalje je minister podčrtal, da ta akt ni prav nič izpremenil obveznosti, ki jih je Belgija prevzela s paktom DN. Belgijski narod bo pravilno ocenil prizadevanja belgijske vlade, da zagotovi državi v pravem pomenu besede neodvisen mednarodni položaj. Sedanji pravni položaj Belgiie ni prav nič podoben pravnim osnovam, na katerih je pred vojno temeljila belgrska nevtralnost. Sedanji mednarodni položaj nalaga Belgiji dolžnost, da se z vsemi močmi trudi za svojo državno obrambo.
V Parizu so zadovoljni
Pariz, 13. okt. w. Nemška izjava o ne>-dotakljivosti belgijskega ozemlja je bila sprejeta v Parizu z velikim zadovoljstvom. V Parizu izjavljajo, da je francoska vlada z iskrenim veseljem sprejela to noto na znanje. Po njenem mnenju so taki koraki primerni, da ustvarijo boljšo atmosfero v Evropi za prijateljsko sodelovanje med narodi.
Angleško mnenje
London, 13. okt. AA. Izjava nemške vlade o nedotakljivosti Beigije britanskih uradnih krogov ni presenetila, ker je Hitler že 30. januarja namignil nanjo. Razen tega sta v tej smeri podali letos izjavo tudi Francija in Velika Britanija. Velika Britanija je med belgijsko-nemškimi pogajanji dobila potrebna zagotovila, da bo Belgija tudi nadalje ostala zvesta svojim obveznostim v duhu pakta DN.
loj za vsako pes! zemlje j Zadnji poizkus za rešitev
politike nevtralnosti
Borba za šanghaj postaja od dne do dne bolj srdita, kitajski od^or vedno hujši
i dito upirajo. Opaža se, da Japonci mrzlično pripravljajo novo veliko ofenzivo na vsej šanghajski fronti, ker dobivajo vsak dan znatna ojačenja.
Japonsko prodiranje v šansiju
Tokio, 13. okt. g. Po poročilih s severne fronte se v kratkem pričakuje popolna zasedba pokrajine Šansi. Japonci na^lo prodirajo vzdolž železniške proge Peking -Hankov. Kitajci pripravljajo močne o-brambne postojanke na severu province Honan, kjer zbirajo močne čete.
Sklicanje konference devetih držav
Washington, 13. oktobra. AA. Uvoini razgovori za sklicanje konference podp;snic pogodbe devetih držav se bližajo koncu. Potrjujejo, da bo ameriški delegaciji v Brus'ju načeloval No man Daviš. Edino vprašanje, kj v Peli hiši še ni popolnoma razčiščeno, je uleležba Rusije na bruseljski konferenci. Mnenja ameriških delegatov v tej stvari so deljena.
Francija pristaja na sklicanje londonskega odbora, ki pa mora sprejeti končne sklepe najkasneje v 14 dneh
London, 13. oktofira. o. Razgovori med zastopniki angleške in francoske viade glede na noto, 6 katero je italijanska vlada odklonila angiesko-franeeski predlog za konferenco v treb. so bili davi zaključeni. Včeraj popoldne je imel zunanja minister Eden daljši razgovor s francoskim poslanikom Corbinom, ki mu je sporočil, da je francoska vlada pripravljena pristati na t\ da za sedaj še ne o-tvori meje na Pirenejih, da zahteva pa umik tnjih p-ostovo!jcev iz Španije v določenem kratkem roku in prlst ja na to, da se bavi s tem probkmom londonski odbor za nevmešavanje. ki mora najkasneje v 14 dneh sprejeti definitivne s lepe o tej zadevi. Corbin j« Edena tn'i obvestil, da smatra francoska vlada to za poslednji poizkus, da bi se rešila nevtradostna politika.
V takem smislu anrleški listi danes tudi komentirajo dosedanje razgovore. »Dailv Telegraph and Morningpost« pravi, da bo treba Mussolini ju dati priliko, da dokaže
streljevani angleški diplomatski avtomobili
Nov a^te^ko-japonski incident pri šanghaju — Oster
protest v Tokiju
Sanghaj, 13. oktobra, br. Blizu Miuchon-ga, 16 milj južno od Šanghaja, se je včeraj dopoldne pripetil nov mednarodni incident. Jaoonsika letala so napadla tri angleške diplomatske avtomobile, ki so bili na poti iz Nanknga v Š-.uighaj. Angleške diplomatske oblasti so Japonce obvestile, da bodo trije avtomobili angleškega poslaništva v Nankingu krenili proti Šanghaju z angleškim letalskem podporočnikom Mer-reyem ter tremi drugimi angleškimi državljani. Ko so bili avtomobili že v bližini Š-anghaja so dohiteli avto sovjetskega poslaništva, ki se je zaradi defekta v motorju ustavil. Podporočnik Merrev je zato tajnika ruskega poslaništva v Nankingu povabil, naj prisede v njegov voz. Avtomobili so že krenili dalje proti Šanghaiu, ko so se nad njimi nenadoma pojavila japonska letala, ki so se spustila nizko nad nje. Prvo letalo ni streljalo, drugi dve pa sta pričeli s strojnicami obstreljevat! vozove Anglež' so se ustavili vn podporočnik Mer rey je skoč'1 iz avtomobila, da bi Japonci po njegovi unifoimi spo/nali da nri^ada jo avtomobili tuji sili Na avtomobdih s> plapolale tudi angleške zastave. K sreči človeških žrtev m bilo, pač pa so bili vozovi nekoliko poškodovani.
Vest o tem incidentu je izzvala v medna-
rodnih krogih veliko razburjenje in je angleški generalni konzul v Šanghaju pri japonskem generalnem konzulu takoj protestiral zaradi tega incidenta 2e snoči ;e tudi angleški poslanik v Tokiju energično protestiral pri japonskem zunanjem ministru Hiroti Danes je bilo v Tokiju objavljeno poročilo ki pravi, da so japonska letala pomotoma res napadla angleške avtomobile, toda le zato. ker niso mogla spoznati, da so last angleškega poslaništva v Nankingu Poročilo pravi, da na avtomobilih ni bilo angleških zastavic in da so avtomobili krenili tudi po drugi poti, kakor pa je bilo prvotno sporočeno japonskim vojaškim oblastem v smislu dogovora, ki je bil siklenjen po prvem incidentu, pri katerem je bil angleški poslanik hudo ranjen. Končno pravi jaoonski komunike, da je zunanji minister Hirota v razgovoru z angleškim poslanikom v Tokiju v 'menu japonske vlade obžabiva' ta incident.
Angleški kro?: v Šanghaju zatrjujejo, da avodbe v jap<>: kem komunikeju niso toč-e Janonskc '.'oiašrke oblasti so bile točno ibvcščene o potovanju nameščencev angleškega poslaništva iz Nankinga v šanghaj in poleg tega je na vsakem izmed vozov plapolala angleška zastava.
iskrenost izjav, ki si Italija ne namerava prisvojiti nobenega španskega ozemlja, Cim bi se izkazalo, da ima Italija druaačne namene. lxis'ta morali Anglija in Francija soglasno ukreniti takoj vse potrebno, da se zavarujejo njuni interesi. Italiji naj bi se sedaj napravila poslednja usluga, da bi se morda vendarle rešila nevtralnostna politika, za katero se je izrekla večina evropskih držav, če tudi to ne bo pomagalo, pravi »Dailv Exprc6s«, bo francoska vlada po svojem poslaniku pozvala angleško, naj skupno odredita otvoritev francoske meje na Pirenejih, ukinitev angleškega embar^a nasproti Španiji in zasedbo Minorce, na kateri naj bi se nemudoma uredilo skupno pomorsko oporišče.
Važna seja angleške vlade
Prav izredno je bilo zaradi vsega tera zanimanje za današnjo redno sejo angleške vlade, na kateri so po trditvah dobro poučenih krogov sprejeli že prve odločitve. Pred palačo ministrskega predsedništva se je zbrala velika množica ljudi, ki je posameznim ministrom, zlasti pa zunanjemu ministru Edemu ob njiuovem prihodu priredila navdušene manifestacije. Seja &e je pričela ob 11. pod vodstvom min. predsednika Chamberlaina. Na seji so razpravljiH o splošnem zunanjepolitičnem položaju, zlasti o italijanskem odgovoru na angleSko-franooski predlog glede konference v treh. Zunanji minister Eden je poda] daljše poročilo o razgovorih s francosko vlado in še posebej o sporočilu poslanika Corbina. Po Edenovem ekspozeju se je razvila dolga debata o španskem vprašanju. Do večera o seji ni bilo objavljeno nikako uradno poročilo. Ko je Eden olba3al iz ministrskega predsedništva, mu je množica ponovno pri-rerila viharne ovacije. Politični kroži sodijo. da je treba te izredne manifestacije ljudskih množic smatrata za izraz nji'.ove-ga zaupanja v vlado in predvsem v njeno zunanjo politiko siede Španije.
Popoldne se je Chamberlain sestal z voditelji parlamentarne opozicije. Sestanka se je udeležil tudi volja delavske stranke Attlee in je na njeni Ohami erlain podrobno poročal o stališču angleške vlade glede španskega vpraTinja in sklepih, ki 60 bili sprejeti na današnji seji vlade.
Angleži se nočejo prenagliti
Kakoi vse kaže. odločilni angleški krogi niso pripravljeni v celoti sprejeti francoski predlogov, ker se ne bi radi odločili za kako določeno smer in si tako o*ežili bodoča pogajanja. Po augle&kih nazorih se nobena pogajanja ne morejo prejudicirati e kakšnimi grožnjami kakor n. pr. z napoved jo otvoritve pirenejske meje. z:-6edho Minorce itd. Popoldne se je zunanji minister Eden ponovno sestal s francoskim poslanikom Corbinom in mu sporočil sklepe angleška vladi.
»JUTRO« št. 240
Konference predsednika Stojadlnovlča v Parizu
Posvetovanja z vodilnimi državniki zavezniške Francije — Kosilo pri predsedniku republike Lebrunu
Paril, 13. oktobra, br. Jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič ie bij danss pri francoskem ministrskem predsedniku Chautempsu. Imela sta zelo dolg razgovor. Nato je dr. Stojadinoviča sprejel v privatni avdienci predsednik republike Albert Lebrun. Tudi razgovori z zunanjim ministrom Delbosom so se nadaljevali. Razpravljala sta o mednarodno političnih vprašanjih. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, so se vršili razgovori v zelo prijateljski atmosferi. Jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovičč je ob priliki svojega obiska v Parizu ponovno javno manifestiral prijateljstvo Jugoslavije do Francije.
Pariz. 13. oktobra. AA. Predsednik francoske republike Albert Lebrun je sprejel
danes v avdienci predsednika jugoslovenske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Po avdienci je predsednik republike priredil s svojo gospo v Elizej6ki palači kosilo dr. Stojadinoviču. Na kosilu so bili tudi predsednik vlade Chautemps, podpredsednik Leon Blum, zunanji minister Del-t>os juaoslovenski poslanik dr. Purič, vojaški ataše general Glišič, maršal Franchet d'Esperay, častni vojvoda jugoslovenske vojske, novi francoski poslanik v Beogradu Brigu^t in drugi.
Zvečer se je dr. Stojadinovič odpeljal v London. Na postaji so se poslovili od njega gg. Delbos, Purič, Glišič in člani jugoslovenske kolonije in druge ugledne osebnosti.
Nov Eooseveltov
velik politični govor
Zedinjene države za mir, ki sloni na skupnem delu vseh narodov ter za mednarodno sodelovanje na gospodarskem in političnem področju
Četrtek 11 X-. 1937,
BABTMIRA krema
se uspešno uporablja zoper spuščajo, rane, praske, ope* kline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno in
odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah po ceni din 10.—-
za škatlico.
Glasila JRZ v obrambi narodnega edinstva
Washington, 13. oktobra, a. Predsednik Roosevelt je snoči zopet govoril po radiu in izjavil, da je sklical kongres na izredno zasedanje za 15. november, da se ne bi januarsko zasedanje preveč zavleklo. Nato je nadaljeval:
Mnogi sovražniki demokracije pravijo, da moti notranji mir v državi, če se parlament sklicuje na izredno zasedanje, toda mi, ki ljubimo demokracijo, vemo, da je parlament brezpogojno potreben vsaki demokratski obliki vladavine. Kongresu bom takoj predložil več važnih odredb. Moja dolžnost, je, da gledam v bodočnost in da ne mislim samo na sedanje nevarnosti. Skrbeti moramo namreč tudi za rodove, ki prihajajo za nami.
Priznam, da so demokratske metode bolj počasne kakor metode diktature, toda ne morem verjeti, da bi bile metode demokracije škodljive. Trgovina pa zahteva, da se odstranijo ali manjšajo carinske meje, da bi se zboljšal mednarodni trg. V Zedinje-nih državah samih sta boljša razdelitev zaposlenosti in zvišanje mezd povzročila, da so milijoni delavcev, ki so bili doslej slabi kupci, postali sedaj dobri kupci.
„Vojno je treba pobijati z aktivnim sodelovanjem"
Ameriška vlada si iskreno želi blagostanja vseh plasti in ne samo bogastva nekaterih stanov, Ameriški narod pa si tudi želi miru, ki sloni na skupnem delu vseh narodov. Zato ne moremo ostati hladni spričo strašnega pustošenja moralnih in materialnih vrednot sodobne človeške pro-svetljenosti. Ohranitve ameriškega napredka si ne moremo misliti brez stika z napredkom prosvetljenosti v ostalih delih sveta. Hočemo zaščititi mir ne samo zase, ampak tudi za svoje vnuke. Zanje želimo, da se ohrani sedanja prosvetljenost. Danes, ko se povsod toliko sumniči in splet-kari, ni dovolj pobijati vojno samo z negativnimi sredstvi, ampak je treba tudi aktivneje sodelovati. Ni dovolj samo čakati na mir in si ga želeti.
Proti trustom
V gospodarskem delu govora je dejal Roosevelt, naj senat sprejme predlog, ki naj prepreči zbiranje kmetijskih pridelkov v spekulativne namene. Izdali se bodo zakoni o delu otrok v industriji, vlada pa bo posebno podpirala poljedelce. Vedno moramo imeti v domovini dovolj živil, ki naj bodo po cenah pristopna tudi revnim slojem. Sicer pravijo, da je taka gospodarska politika kaotična, toda kaos ne more na-
Mednarodni rotarski i sestanek v Zagrebu '
Zagreb, 13. oktobra, o. Evropski posvetovalni odbor mednarodne rotarske zveze se je danes zb~al v Zagrebu. Opoldne je posebno odposlanstvo obiskalo župana dr. Peičiča. Jutri bodo zastopniki rotarcev obiskali bana dr. P.užiča.
Popoldne so se sestali posamezni odseki odbora, ki so svoje posle zaključili že do večera. Zvečer je bila skupna tovari-ška večerja.
Jutri dopoldne se prične redno letno zasedanje odbo.-a. Vršilo se bo v prostorih upravne palače mestnih podjetij, župan dr. Peičič jim jutri priredi kosilo. Popoldne se bo zasedanje nadaljevalo. Zvečer bodo posebej za člane odbora predvajali film o Jugoslaviji v Narodnem gledališču oa bo njim v čast prirejena posebna predstava. Večerjali bodo pri banu Ružiču.
Inženjerski zakon je stopil v veljavo
Beograd. 13. oktobra, p. Danes je bil uve-lavljen novi zakon o pooblaščenih inže-njerjih.
Iz državne službe
Beograd, 13. okt. p. Napredovali so v državni vseučiliški knjižnici knjižničarja dr. Jože Rus in dr. Melita Stele-Pivec v 5. položajno skupino; v ljubljanskem narodnem muzeju kustos dr. Rajko Ložar v 7. položajno skupino; pri narodnem gledališču v Ljubljani režiser Osip Šest v 5. in člani gledališča Mihael Gvardijan, Ivan Cesar, Ivan Levar in Štefan Marčec v 6. položajno skupino; na državnem konser-vatoriju v Ljubljani pa prof. Janko Osterc v 5. položajno skupino.
Upokojen je glavni arlrvar ljubljanske finančne direkcije Alojzij Megla.
Voditeljica lekarne splošne državne bolnišnice v Ljubljani Ida Finkova je napredovala v 5. položajno skupino,
Upokojen je vlakovodja Jernej Cerar. Premeščen je za višjega kontrolorja v 6. skupini k železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani Jakob Gerčar doslej pri komercialnem oddeiku glavnega ravnateljstva državnih železnic.
stati, če si želimo sodelovanja industrije in poljedelstva. Preprečili bomo tudi ustvarjanje monopolov na notranjem ameriškem trgu in to tudi proti volji finančne oligarhije. Zato je sedanja zakonodaja proti trustom nezadostna. Mi se trudimo, da bi nudili ljudskim množicam čim ugodnejši življenski standard, toda vedno smo bili prepričani, da zunanji dogodki lahko preprečijo to naše stremljenje.
Vlada Zedinjenih držav si je vedno želela sodelovanja z drugimi državami, da bi oživela splošna svetovna trgovina, ker si brez tega ni mogoče misliti zboljšanja gospodarskega nivoja Zedinjenih držav. Zavedamo se, da bo svetovni trgovini v današnjem pomenu besede napočil definiti-ven konec, če bo svet ponovno zašel v kaos in strahote vojne.
Amerika bo sodelovala na konferenci devetih
Vlada Zedinjenih držav je že sporočila, da se bo udeležila konference podpisnic pogodbe devetih držav. Namen te konference bo sporazum med vsemi prizadetimi državami, ki naj napravi konec sedanjim za-pletljajem na Kitajskem. V ta namen želimo sodelovati z ostalimi podpisniki te pogodbe, ne izvzemši niti Japonske niti Kitajske. Kakor je sedanja človeška civilizacija sad prostovoljnih koncesij, ki jih vsak posameznik odstopa na račun svoje osebne svobode, tako morajo tudi narodi prilagoditi svoje medsebojno razmerje raznim osnovnim pravilom, brez katerih ne more biti miru na svetu. Upam, da bodo ob koncu koncev vse države uvidele, da vodi preziranje teh osnovnih pravil vse narode v pogin. Morda se spomnite, da sem bil v času od 1913 do 1921 na mestih, kjer sem imel možnost iz neposredne bližine spremljati razvoj in vir usodnih dogodkov na svetu. Če ne morem reči, da sem se v tem času mnogo naučil, kaj je treba storiti, lahko vsaj rečem, da so me izkušnje naučile, česa človek ne sme storiti. Mislim, da bodo vsi, ki se v Ameriki lahko hvalijo z zdravim razumom, z menoj, če jasno in glasno povem:
Amerika sovraži vojno ln upa v mir. Amerika vneto dela v duhu tega svojega razpoloženja.
Rooseveltov govor, ki ga je imel snoči, tolmačijo kot jasen odgovor vsem njegovim kritikom socialnih in gospodarskih načrtov, kakor tudi odgovor tistim, ki so za brezpogojno osamljenost Zedinjenih držav v zunanji politiki.
Volitve v Rusiji
Moskva, 13. oktobra, d. Osrednji izvršni odbor Sovjetske unije je na podlagi sklepa 8. izrednega kongresa sovjetov razpisal volitve v vrhovni sovjet SSSR za 12. december.
Kulturna konvencija med Estonsko in Madžarsko
Budimpešta, 13. oktobra. AA. Danes sta estonski in madžarski prosvetni ministsr podpisala kulturno konvencijo med obema državama.
Zasedanje italijanskega korporacijskega sveta
Rim, 13. oktobra, br. Dopoldne se je pod vodstvom min. predsednika Mussolinija zopet sesital korporacijski odbor, ki je nadaljeval razpravo o osamosvojitvi Italije na posameznih gospodarskih področjih.
Eksplozija na italijanski bencinski ladji
Neapelj, 13. okt. br. V pretekli noči sta nastali na cisternski ladji »Padua« dve veliki eksploziji. Ladja je popolnoma razdejana. Njeni ostanki so zgoreli. Za sedaj še ni znano, koliko je človeških žrtev. Eksplozija je nastala, ko so cisterne na parniku polnili z bencinom. Parnik bi moral jutri odpluti v Libijo.
Bogato darilo oxfordski univerzi
London, 13. oktobra. AA. Lord Newfield j3 daroval oxfordski univerzi milijon funtov za gradnjo instituta za socialne znanosti. Že prej - je podaril potrebno zemljišče in 300.000 funtov. Doslej je lord daroval temu vseučilišču že 10 milijonov funtov (dve in pol milijardi din).
Leveniiš: Botvinik
Moskva, 13. oktobra, n. Četrta partija v matehu med Levenfišem in Botvinškom za naslov šahovskega prvaka Sovjetske unije ee je končala neodločeno. Leveniiš vodi v razmerju 2.5 i 1.5.
-2——
Beležke
Prva seja banovinskega ' odbora O JNS
V	nedeljo, 24. t m. dopoldne bo v LJubljani (Kazina II. nadstropje) prva seja banovinskega odbora omladine Jugoslovenske nacionalne stranke. Ker bo seja izredne važnosti, prosimo, da rezervirajo vsi odborniki ta dan v ta namen. Na dnevnem redu bodo važne organizacijske zadeve, zlasti pa razprava o enotnem sistematičnem delovnem programu. — Predsedstvo.
Resolucije mestnih svetov
V	ponedeljek zvečer so imeli seje imenovani mestni sveti v Banjaluki, v Nišu in Skoplju. Na vseh treh sejah so bile sprejete resolucije, ki protestirajo proti sporazumu, sklenjenemu med beograjsko združeno opozicijo m dr. MaSkom. Banjaluška resolucija pravi, da »predstavlja objavljeni sporazum opasen eksperiment za uničenje sedanjega državnopravnega reda ter bi, ako bi se začel izvajati, vrgel državo v kaos in anarhijo ravno v času, ko se je začela resno konsolidirati.«
Niška resolucija pravi, da predlaga sporazum državni udar, ki bi porušil temelje našega državnega življenja ter pahnil državo v mrak in negotovost.
Slična je resolucija mestnega »veta v Skoplju, ki še pristavlja, da pomenja sporazum »likvidacijo vsega, kar je sveto slehernemu Jugoslovenu. Skoplje in z njim vsa južna Srbija energično obsojata katastrofalni akt zagrebškega sporazuma, ki hoče omajati vse plodove vztrajnega dela dveh decenijev.«
Vse tri resolucije končno pozivajo »me-rodajne čimitelje, naj zaščitijo ljudstvo pred vsemi, posebno pa pred tako nevarnimi eksperimenti.« V prihodnjih dneh se bodo sestali tudi mestni sveti v Ljubljani, Mariboru in Celju ter v ostalih avtonomnih mestih raznih banovin, da bodo sprejeli potestne resolucije proti zagrebškemu sporazumu.
Poslanec JRZ o jugoslovenskem narodu
V	Virginmostu ja na sestanku JRZ govoril uglednen član vodstva JRZ posl. Milo-van Grba o zagrebškem sporazumu. Med drugim je naglasil, da pozna Jugoslavija samo jugoslovenske državljane, pripadnike jugoslovenskega naroda. Zato ni mogoče vpraševati, kdo je Srb, Hrvat ali Slovenec. Nemogoča j 3 konstituanta, v kateri bi vpraševali, kdo je Srb, Hrvat ali Slovenec. Odločevati mora večina brez ozira na plemensko pripadnost. Edina dobra stran sporazuma je ta, da bo geslo pri prihodnjih volitvah: kdor je za rušenje države, ta naj gre v tabor sporazumašev. Kdor je za nedeljivo državo, ta bo vstopil v vrste JRZ, ki hoče tudi v naprej čuvati kraljevo oporoko.
„Domoljubovau
modrovanja
Dočim se slovenski dnevni organ JRZ »Slovenec« počasi že spušča v boj za narodno in državno edinstvo, ki ju hoče likvidirati zagrebški sporazum, prehaja podeželsko tedensko glasilo JRZ »Domoljub« molče preko tega dogodka. Pač pa še vedno greši na račun nerazsodnosti svojih čitateljev ter nadaljuje famozna razmišljanja o politični načelnosti in političnih strankah. Najprej pravi, da je politična stranka skupina ljudi, ki imajo enake poglede na razna važna vprašanja. Potemtakem je slovenski del JRZ tudi v vprašanju narodnega edinstva istih pogledov kakor vsa stranka, ki ravno te dni najbolj odločno brani načelo, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod...
Dalje modruje oae »Domoljub«, da so osebe v načelnih strankah postranska stvar. »Od politične sposobnosti voditelja«, pravi med drugim »Domoljub«, »je silno mnogo odvisno. Toda gorje stranki, kjer obledijo načela in postane voditelj stranke vse. Slovenski narod se v zadnjih 40 letih ni boril za to, da bi bil na vrhu dr. Šušter-šič, dr. Krek, dr. Korošec ali kdorkoli, temveč da bi zmagala načela bivše SLS, ki jih je smatral za odrešilna za naš narod. V vsaki veliki stranki se lahko dogodi, da priplava na površje oseba, ki ni vredna ljudskega zaupanja. V takem slučaju je edino dosledno, da se taka oseba čim prej nažene. Ako sem z vso dušo za čim najširšo samostojnost slovenskega naroda, potem se ne morem priključiti JNS, pa če bi bili vsi voditelji načela SLS sami tatovi in sleparji, kajti načela SLS bi ostala še vedno pravilna in edino rešilna, le trenutne izvrševalce teh načel bi bilo treba pognati.«
Kako se ta del članka strinja z onim prvim, ki pravi, da imajo slovenčevci in domoljubovci enake poglede na vse važne probleme kakor ostali deli JRZ, s tem si pošteni »Domoljubov« modrijan ne beli las. Tudi ne s problemi morale in značaj-nosti. Gotovo pa se vara, ako računa, da si jih tudi njegovi čitatelji ne.
In še ena iz »Domoljuba"
Tudi o »povišanju plač državnim uradnikom« razpravlja »Domoljub« in pravi, da »nima zadnje povišanje posebnega pomena, kar se tiče otrok. Saj gre samo za par kovačev mesečne razlike. Vrnjena je osebna doklada uslužbencem, kar znaša nekaj manj kakor sto dinarjev mesečno. Zato so pa nevoljne boljše polovice, na katerih ramah sloni vse. One, ki rode deco za državo in vojsko, so ostale pri zvišanju
—	ali pravilneje pri vrnitvi vzetih doklad
—	praznih rok, zakaj pred dvema letoma se jim je vzelo 140 dinarjev mesečno, ki jih bo sedaj, ko je draginja tako narasti a, marsikatera družina zelo težko pogrešala«.
Kljub temu »Domoljub« meni, da moramo biti »hvaležni vladi, da smo dobili vsaj to, kar smo. Z zaupanjem pa pričakujejo državni nameščenci novega poviška. zlasti pa čim prejšnje stalne ureditve svojih prejemkov.«
Kasna lekcija
Glavni organ JRZ »Samouprava«, ki je že ves čas udrihal na vse strani po jugoslovenskih nacionalistih, demokratih, starih radikalih, zemljoradnlkih, socialistih, samostojnih demokratih, ljotičevcih, borba-ših i. t. d., že nekaj časa sem tudi dr. Mačku ne prizanaša več. Tako ugotavlja v zadnji številki z debelimi črkami, da dr. Mačkov list »Hrvatski dnevnik« ni objavil niti ene črke ob kraljevem rojstnem dnevu. Nato »Samouprava« nadaljuje: »Ob priliki tretje obletnice smrti kralja Zedinite-lja »Hrvatski dnevnik« zopet ni objavil o
Tisk JRZ nadaljuje z ostro kampanjo proti vsebini sporazuma med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo. »Vreme«, ki je pač najmerodajnejše glasilo JRZ, objavlja kar dva članka, v katerih vehe-mentno napada zagrebški sporazum. V članku »Na Brankovičevih potih« primerja šefe beograjske združene opozicije Vuku Brankoviču, ki ga dolži narodna pesem, da je zakrivil poraz srbske vojske na Koso-vem polju in z njtm vse tragične posledice tega poraza. V članku pravi med drugim: »Prepričani smo, da ve od vseh naših sporazumašev edino dr. Maček, kaj hoče in kaj je njegov skrajni cilj. On je danes tisti, ki odreja pot Njemu je njegov cilj glavno, malo pa ga briga, kaj bi bilo v tem slučaju z Jugoslavijo in njenim državnim edinstvom. Zal pa ni tako z voditelji združene opozicije. Skoraj si ni mogoče misliti, da se docela zavedajo, kakšni strahoviti eventualnosti in negotovosti izpostavljajo svojo lastno državo. In to vse samo zaradi vlade in oblasti. Izak je prodal svoje prvorojenstvo za skledo leče. Težko je verovati, da bi mogel kdo izpostaviti svojo rodno grudo tako strahovitim nevarnostim za perišče oblasti. Ako pa gre za premišljeno dejanje, potem bi pomenilo to prekositev samega Vuka Brankoviča.«
V drugem članku zamer j a »Vreme« združeni opoziciji in dr. Mačku, da so se pogajali preko delegatov in ne neposredno, tako da ima javnost vtis, kakor da se je sklepala kaka mednarodna pogodba. Nato nadaljuje: »Nihče pa ni mislil, da bi se mogli podpisati pod tak sporazum možje kakor Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Adam Pribičevič. Sporazum predstavlja rušenje vseh temeljev naše nacionalne in državne politike. Namesto tega temelji na zanikavanju vseh velikih načel, ki so omogočila osvoboditev celokupnega našega naroda in njegovo zedi-njenje. Sporazum je zavrgel ono veliko misel in resnico o srbsko-hrvatsko-sloven-
Veliko posojilo zagrebške občine
Zagreb, 13. oktobra, o. Zagrebško mestno načelstvo je prejelo odredbo finančnega ministrstva, s katero je to odobrilo najem investicijskega posojila v znesku 30 milijonov dinarjev pri DHB ter 20 milijonov v petodstotnih blagajniških zapisih. Po sklepu mestnega sveta bo od investicijskega posojila odpadlo 16 milijonov na gradnjo šol, 2 milijona na gradnjo zdravstvenih ustanov, skoraj prav toliko za gradnjo poslopja socialnih ustanov, 4 milijone na regufecijsM fond, en milijon, na trošarinske ustanove, 2 in pol milijona na gradnjo poslopja za upravo policije, 20 milijonsko posojilo pa se bo skupno s 6 milijoni blagajniških prihrankov porabilo za amortizacijo dolga pri sindik3-tu denarnih zavodov, ki znaša sedaj nekaj preko 28 milijonov Din. Mestna občina bo pri tem prištedila 2 odstotka na obrestih, ker se njen dolg pri sindikatu denarnih zavodov obrestuje po 7 odstotkov.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
tem niti ene besedice. Smatral ni niti potrebno, da kot kronist zabeleži velike spominske svečanosti v Zagrebu in Splitu. To je tem bolj značilno, ker se je zgodilo po podpisu sporazuma z beograjsko združeno opozicijo. Kako se strinja ta s tako gesto svojih zaveznikov.«	*
»Hrvatski dnevnik« dela tako že vsa leta, kar izhaja. Tako n. pr. tudi letošnjih manevrov, doslej največjih v Jugoslaviji in sploh na Balkanu, ni niti z besedico omenil. Kljub temu pa se ne spominjamo, da bi ga bila »Samouprava« zaradi tega kdaj prijela za ušesa, dokler dr. Maček ni podpisal sporazuma z združeno opozicijo.
Demokracija v praksi
Zabeležili smo že pisanje zagrebškega tednika »Danica«, ki ostro napada politiko dr. Mačka in vodstva hrvatskega narodnega pokreta. To pisanje je izzvalo med pristaši dr. Mačka veliko nezadovoljstvo. Na raznih krajih so napadli razna-šalce in prodajalce »Danice«, jim odvzeli neprodane izvode in jih zažgali. Včeraj zopet javlja »Hrvatski dnevnik«, da je skupina hrvatskih omladincev ustavila dva prodajalca »Danice« v Karlovcu in jima odvzela neprodane izvode. Odvzete »Danice« so potem kratkomalo vrgli v Kolpo. »Hrvatski dnevnik« dostavlja, da je to opomin za vse tiste, ki bodo v bodoče poskušali razpečavati v Karlovcu tako prof-nirani tisk, kakor je zagrebška »Danica«.
Protest disidentov SDS
Poročali smo že o disidentih bivše SDS, ki so organizirali v Beogradu nekak »začasni državni odbor SDS«. Te dni so izdali ti gospodje nov proglas, v katerem izražajo svoje nezadovoljstvo z zagrebškim sporazumom. Po njihovem mnenju predstavlja zagrebški protokol samo sporazum med Hrvati in prečanskimi Srbi na eni ter Sr-bijanci na drugi strani. Sporazum pa bi moral biti zaključen med Hrvati in vsemi Srbi na drugi strani. Sporazum ima peklenski namen razdeliti Srbe v dve skupini: Srbijance in prečanske Srbe. Dalje obsojajo zahtevo po državnem udaru, ki jo vsebuje sporazum in se s tem postavlja v ostro nasprotje z demokracijo. Proglas zavrača tudi načelo o treh narodih in treh narodnih suverenostih, kar praktično pomenja razbijanje državne celote in podporo našim zamejnim sovražnikom, ki se že desetletja bore proti našemu narodnemu in državnemu edinstvu. Disidenti smatrajo zagrebški sporazum za največjo napako, kar jih je bilo storjenih od leta 1918. sem. Protest se zaključuje z zagotovilom. da bodo ostali disidenti SDS tudi v bodoče zvesti načelu narodnega in državnem? *:dinstv»
skem narodnem edinstvu, ki Je prežela srbsko vojsko in jugoslovenske dobrovoljce z brezprimernim junaštvom in zainteresirala naše velike zaveznike za jugoslovensko stvar. S pomočjo tega načela sla bila tudi porušena dvojna monarhija ln londonski pakt. Udariti na načelo narodnega edinstva pomeni rušiti temelje naše nacionalne in državne zgradbe in postavljati v vprašanje vso našo bodočnost.«
»Po mišljenju sporazumašev«, nadaljuje nato »Vreme«, »narodno edinstvo Srbov«, Hrvatov in Slovencev ni zgodovinsko in etnično dejstvo. Za sporazumaše narodno edinstvo ni od Boga dana stvarnost in zgodovinska resnica, ki jo morejo normalni ljudje samo ugotoviti včeraj, danes in jutri. Po mišljenju sporazumašev je narodno edinstvo stvar, o kateri se je mogoče še pogajati, razgovarjati, popuščati, trgovati in sporazumevati ... Kljub očividnemu in otipljivemu dejstvu, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, proglašajo podpisniki sporazuma, da so trije narodi.«
»Slovenec« kot slovensko glasilo JRZ v obrambi narodnega edinstva še ni tako borben in odločen kakor njegovi beograjski pobratim!. Ponatiskuje pa njihova izvajanja, čeprav kako stvar tudi izpusti, kakor n. pr. ugotovitev »Samouprave«, da Je mladina Jugoslavije unitaristična.
V svojem Izvirnem poročilu v včerajšnji številki pravi »Slovenec«, da je »sporazum sprožil v srbski javnosti plaz ogorčenja, ki druži ljudi v močen pokret v obrambo državnih in narodnih interesov. Pod vtisom silnega ogorčenja radi tega sporazuma, ki bi državo 'vrgel v popoln kaos, če bi se uresničil, sklicujejo razne narodno organizacije protestne sestanke, na katerih sprejemajo resolucije, v katerih naprošajo najvišje državne funkcionarje, naj zaščitijo ljudstvo in državo pred tako nevarnimi eksperimenti, kakor so si jih zamislili oblastiželjni opozicijski krogi.«
Zopet zadoščenje razrešenemu žnuanii
s
Banska uprava je 16. novembra 1936 razrešite g. Franca Kolenca, veleposestnika v Juvanjem, občina Ljubno, dolžno« sti predsednika občine in občinskega odbornika z utemeljitvijo, da je občna dobavil les za most in za to prejel 72 din. Ta razrešitev je bila izvršena tik pred občinskimi volitvami.
G. Franc Koj:mc se je po advokatu dr. Ermestu Kalanu v Celju pritožil na upravno sodišče v Celju. V pritožbi je g. Ko-lenc dokazal, da občini ni ničesar prodal) temveč da ji je odstopil brezplačno dva voza lesa, ki ga je občima rabila za za-gradnjo hudournikov; tega dela povrh niti ni vodila, občina, temveč banska uprava. Le3 je bil vreden okoli 400 Din. Za razžoganje lesa Žagarju in hlapcu, ki je les zapeljal na določani kraj, je bilo treba plačati 72 Din. Predsednik občin« je kot darovalec pobotnico za ta znesek podpisal le radi enostavnosti poslovanja, ker je vedel, da sta Žagar in hlapec najvedend znesek res prejela.
Upravno sodišče je tožbi ugodilo in odločbo banske uprave raizveljatvito racll nezakonitosti V razlogih ugotavlja upravno sodišče, da pojna občinskega dobavitelja v zakonu o občinah ni podrobno označen. Z gospodarskega in pravnega vidika je treba smatrati za občinskega dobavitelja vsakogar, ki v pridobitnem namenu ali radi svojega dobička izvrši za občino dobstvo ali delo. Kdaj opravila nd smatrati za pridobitni posel n. pr. radi malenkostnega zneska ali drugih oikolno-sti, ki dokazujejo, da korist očividno ni na strani dobavitelja, temveč na strani občine, je treba presoditi v vsakem konkretnem primeniu. V našem primeru je ugotovljeno le, dia je predsedniku občina, to je pritožitelju, dne 18. 12. 1934 pod št. 161 bil izplačan znesek 72 Din za dobavljeni les za most. že radi malenkostnega zneska ne bi bilo tega opravila smatrati za dobaviteljstvo. Pa tudi sicer ja verjetna pritožiteljeva. trditev, da je v tem znesku zaračunano le plačilo Žagarju in hlapcu za njihovo dlelo in da tedaj pri-tožitelj tega posla ni opravil v pridobitnem namenu.
Ta razsodba uprrivnega sodišča zelo pravilno rešuje pojem dobavitelja in tudi sicer kaže, da ne odgovarja namenu zakonodajalca, ako ae pri razlaganju določb o razrešitvah občinskih funkcionarjev postopa malopotezno in površno ter da je treba vsak. slučaj posebej točno proučiti in dati prizadetim priliko vsestranske poj!;snitve, preden se izrečejo tako dalekossžni uikrepi, kakor je odstranitev občinskega predsednika ali občinskih odbornikov.
Vremenska napoved
Zeinunsko vremensko poročilo; Nad
večjo zahodno polovico evropske celine je val hladnega zraka. Zjasnilo se ja v južni polovici Evrope, oblačno pa je še nad Severnim morjem in v vzhodni Evropi. Topli val nad Grčijo ustvarja oblačno in deževno vreme okoli Egejskega morja in v južni polovici Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji je hladno. Zjasnilo se je v Primoiiju in v severnih krajih, drugod pa prevladuje oblačnost. Na skrajnem jugu d?ž. Najnižja toplota Mrzle Vodice 1, najvišja Mostar 16 C.
Zomunska vremenska napoved; Jasno in hladno z večjo oblačnostjo v jiržno-vzhodnih in južnih krajih, kjer utegne biti še nekaj dežja. Jutranja megla v kotlinah in dolinah. Ponoči bo ponekod nekoliko pritisnil miaz.
Zagrebška; Vedro in hladno.
Dunajska. Najbrže po večini jasno, jutranja megla, ponekod še slana, temperatura ee bo polagoma dvignila*
5»JUTRO« SI 240
:CetrteJE. Ti X. .
kraji in Ifudje
Najmlajši komita Iz naših krajev
Kako je Fmacs Goreč odrinil v balkansko vojno
Leta 1908. je pomenilo velik prelom v nacionalnem življenju in v čustvovanju vseh južnih Slovanov, zlasti tudi Slovencev. Aneksija Bosne in Hercegovine po pokojni habsburški monarhiji je bila udarec v oči vsem stremljenjem po večji narodni svobodi balkanskih narodov, posebej še Jugoslovenov. Na drugi strani je avstrijske Nemce vzpodbodla še k hujšemu zatiranju. Tako je v Sloveniji prišlo do dogodkov v Ptuju in nato do septembrske tragedije v Ljubljani. Vse to je v srcih mladine vzbudilo odpor, ki se ni več polegel, temveč je naslednja leta zavzemal bolj in bolj revolucionarne oblike. Svoje potrdilo in posvetilo je doseglo to razpoloženje z izbruhom osvobodilne balkanske vojne. Mnogi, ki so do takrat še omahovali, so zdaj prepodili zadnje dvome in se odločno pridružili jugoslovenski revoluciji.
V	lepi dolenjski vasici je živel sin posestnika in trgovca, po telesu majhen, po duhu energičen dečko. Ob neki priliki je bil videl sokolski nastop, ki ga je tako navdušil, da je začel kot učenec mestne šole zbirati svoje sošolce v »sokolske« čete. Uniformiral jih je s papirnatimi ča-kami in je izvajal z niimi primitivne telovadne vaje, po gozdovih pa bojne igre. Oče ga je iztrgal iz tega romantičnega življenja, ko ga je poslal v Ljubljano učit v neko trgovino.
Tako je prišel mali 14-letni fantiček v Ljubljano. Stanoval je pri sorodnikih, kjer je spoznal mišljenje slovenske mladine in bil kmalu eden glavnih »zarotnikov«. Tako resno je vzel borbo za svobodo, da mu kar ni bilo več obstanka, ko je leto dni po njegovem prihodu zagrmelo na Balkanu. Začel nam je razlagati svoj načrt, kako bo odšel v Srbijo in se tudi sam boril proti Turkom. Vsi smo bili navdušeni, noč in dan smo snovali naklepe, kako priti preko meje. Kakor mladina nikdar, tako tudi mi nismo hoteli priznati nikakih ovir in pomislekov. Trgovski vajenček je bil star 15 let, med svojimi vrstniki najmanjši, a po volji in pogumu največji. Ponudil se je sam, da bo prvi poskusil srečo. Na tihem smo zbrali nekaj denarja in najnujnejših stvari in deček se je — ravno četrt stoletja je od tega — korajžno odpeljal v Zemun. Prava ironija usode je bila, da so se kovali vsi »veleizdajalski« načrti in delale za nje priprave v c. k. justi-čni palači v Ljubljani, k-'er je fant stanoval pri svojih sorodnikih.
V	Zemunu stvar ni bila lahka. Meja je bila. skrbno zastražena in preko Save je mogel le, kdor je imel v redu prav vse dokumente. Mlndi četaš ni dolgo okleval, tudi ne smel in mogel, kajti v Zemunu so postali nanj pozorni in denar je hitro kopnel. Tako se je kmalu odločil, pa se je
nekega jesenskega večera korajžno vrgel v že hladno Savo. Komaj je v plavanju parkrat zamahnil z rokami, so ga opazile straže in pričele nanj streljati. Bil pa je izboren plavalec, da je lahko plaval precej časa pod vodo. Tako je stražam izginil izpred oči, morda so tudi mislile, da je zadet in je utonil. On pa je srečno priplaval na beograjsko stran.
V Beogradu ga je seveda čakalo novo razočaranje. V svojem navdušenju je bil prepričan, da ga bodo sprejeli kar v redno vojsko. Toda ko se je prijavil brez dokumentov, majhen in navidezno slaboten dečko, povrhu še Avstrijec, so ga povsod pomilovalno odklanjali. Vendar se ni dal preplašiti. Uporno je ostal in povpraševal po Beogradu, pa naposled našel zvezo do komatov. Ti so ga res sprejeli med sebe in ga vzeli s seboj v vojno ozemlje. Bil je ponosen in zadovoljen in kmalu smo čitali o njem tudi v Ljubljani, ko je pokojni novinar Milan Plut v takratnem »Jutru« poročal, kako se je tam doli nekje na fronti sestal z »najmanjšim četašem«, mladim slovenskim fantom.
Prva balkanska vojna ga je krstila v ogniu. Sreča pa mu je bila mila in brez težjih ran je končal vojne pohode. Tudi žalostna srbsko-bolgarska vojna mu je prizanesla, čeprav se je ves čas boril med komiti. Vrnil se je v Beograd in bil sprejet v službo pri srbskih železnicah. Ali le par mesecev mu ie bilo usojeno redno življenje. čim je izbruhnila svetovna voina, le odšel že zopet med svoje vojne pobra-time in se v četaških oddelkih boril na najnevarnejših postojankah. Sreča mu je bila naklonjena in iz najhujših spopadov je odnesel ie manjše praske, ki jih je že v par dneh ali vsaj v par tednih prebolel, pa se takoj zopet vrnil na fronto, šele tragični umik preko Albanije ie končno iz-podkopal tudi njegovo zdravje. Pritisnila je še malarija in odšel je z neko ekspedicijo na zdravljenje v Francijo. Res si je opomogel in čez dobrega pol leta je bil že zopet na solunski fronti. Z zmagovitimi oddelki srbske vojske in jugoslovenskih dobrovoljcev je tokrat z južne smeri vkorakal v srbsko ozemlje, v katero je bil šest let poprej od severa »priplaval«.
Po vojni se je vrnil k železnici. Malarija pa mu ni dala miru. Zaprosil je zato za j upokojitev in sedaj živi s svojo družino na J Cukarici pri Beogradu, zadovoljen in skromen. kakršen je vedno bil. Vsako leto pa prihaja v svojo rojstno vas Veliko Loko.
Naj bo teh par vrstic ob 25-letnici njegovega odhoda med komite in borce za svobodo v spomin in priznanje temu najmanjšemu in najmlajšemu komiti iz naših kraiev, Francetu Gorcu. Na dolga leta! — J. G.
te je bil za svoje neumorno gasilsko dck> tudi večkrat odlikovan. L. 1930. je dobil red sv. Save IV. stopnje. Ima tudi češkoslovaška odlikovanja.
G. Steudte je bil skozi 25 let starešina ptujske župe, v katere območje so spadale takrat gasilske čete v Ormožu, pri Sv. Lenartu, pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Veliki Nedelji, Sv. Janžu, Bukovcih, Cirkov-cah. Središču in Ljutomeru. Do prevrata je bil član ožjega odbora Štajerske deželne gasilske zveze.
Trije ptujski gasilski veterani
Najstarejši mesi njimi, g. Ivan Steudte, je gasil pri 250
požarih
brnest Dasch
Drug zaslužen ptujski gasilec je g. Dasch Ernest, rojen 1. 1860.. ki je pristopil k gasilski četi leta 1887. Pri četi je zavzemal razne častne funkcije. Gasiti je pomagal pri 202 požarih Pri raznih vetepožarih (leta 1890.. 1894. in 1896.) je bil za požrtvovalno delo deležen posebnih pohval. T -di g. Dasch ima razna odlikovanja. Njegovo zdravstveno stanje je v zadnjih letih zahtevalo, da je gasilsko delo pustil.
Tretji je g. Kodba Andrej, rojen 1. 1858., ki je stopil h gasilski četi 1. 1884. in je gasi! skupno pri 108 požarih. Tudi on je bil za svoje 25-letno požrtvovalno gasilsko delo odlikovan.
| Andraž Jeglič |
Podnart, 13. oktobra.
V lepi starosti 72 let je davi umrl v Pod-brezju pri Podnartu upokojeni višji državni pravdnik g. Andraž Jeglič. Izgubili smo z njim enega naših najodličnejših juristov. Jeseni je prišel na svet in jeseni se je spet tiho ločil od življenja, ki )e bik) lepo in bogata
Ivan Steudte
Ptuj, ti. oktobra.
Ptujska gasilska četa, ki je predlanskim tfbhajala 65-letnico obstoja, ima v svoji vrsti tudi tri požrtvovalne stare gasilce. Med temi omenjamo zlasti častnega poveljnika g. Ivana Steudte ja, ki je kljub visoki starosti, rodil se je L 1853. še zmerom agilen delavec. Iz arhiva je razvidno, da je g. Stetni-te pristopil kot izvršujoči član k ptujski gasilski četi L 1870. Leta 1889. je bil izvoljen za poveljnika, katero mesto je aktivno zavzemal do leta 1930. Gasiti je pomagal pri neštetih požarih. Omenjamo samo velepo-žar vojaškega skladišča za poittone v aprilu 1875., ko je tudi zgorela velika količina sena in raznih življenjskih potrebščin, požar v žveplarni tvrdke Schwab v aprilu L 1876, ve lepo žar v Spuhijah marca 1. 1877., požar petih posestnikov na Bregu aprila L 1878., požarna katastrofa v Dornavi julija L 1879., požar tvrdke Hešič v predmestja Ptuja decembra 1885., požar Jurčevega mlina maja
Iferfr* Jfodb*
L 1886. Eden izmed najnevarnejših požarov pa je bil 12. maja 1. 1890. v trgovski hiši Jurce na Slovenskem trgu. Ta požar je nastal po neprevidnosti nekega vajenca v kleti, kjer je bil v steklenih balonah bencin, ki je eksplodiral. Gasilci so morali tedaj predvsem iz trgovske hiše v življenjski nevarnosti spravljati petrolejske sode in steklene balone, ki so bili zaviti v slamo, a je slama pri nekaterih že gorela. Gasilska četa je takrat delala samo z dvema ročnima brizgal nama in se ji je po 48 urah posrečilo požar lokaHzirati, s čimer je rešila gornji del mesta pred požarom.
Poznejša leta jc sledila še vrsta požarnih katastrof, med njimi požar v Ljudskem vrtu, v Pirichovi tvornici na Bregu, v Društvenem domu. v Potočnikovi tvornici ia v gimnaziji in Dijaškem domu. Skupno ima g. Steudte v svojem seznamu 250 požarov, pri katerih je vedno s**! v naporni službi v korist bližnega. V svetovni vojni je g. Steudte nadzoroval transporte ranjenih vojakov in je vso dobo vo/ne spravil 38.400 ran jen 3i v tukajšno vojaško bolnišnico. V času, ko je deloval kot poveljnik gasilske čete. je postal kmalu tudi sodelavec v mestnem svetu. Njemu se je tokrat posrečilo, da je gasilska četa prišla tudi do lastnega doma. Na njegovo pobudo je občina kupila za zgradbo doma parcelo v bližini davčne uprave. Pod takratnim županom Ecklom se je 29. septembra L 1889. novozgrajeni Gasilski dom izročil gasilski četi. G. Steud-
Andržž Jeglič se je codil 24. oktobra 1865 v Gorici kot »in državnega računovodje. Gimnazijo je dovršil v rodnem mestu. pravno fakulteto pa na Dunaju (1887),
Ob mrtvaškem odra dr a Ivana Lamnta
Ivan! Tvoje življenje jo VAo kot lepa pravljica in pravljično lep ostane-spomin za Teboj.
Tvoj vnr& fo vnukinja, Dsdibor in Arijana de ne dojmita Tvojega odhoda v večnost, a jima bo Tvoja hčerka Breda pripovedovala % vso presrčnoetjo mlade mamico: »Nekoč je živel dedek.
Vso svojo detinsko dobo bo ov<ia a d»-tfmi eponmniL, ke je bil dedek, ki je 5vei nekoč, na^w5§i očka svoj hčerki-edliAL Otroka, bost* spremljala deklico od najnež-neph let v šoteke prostore, daJje v dekfi-Sko riobo, kaste«) je vodila skrbna roka, do ofrtarja, kjer je klečata v beti obleki, ovita v pajčoian, na katerem je počivaj daadem iz mirt. V naročja so ji defetel« tabarože, katere ji je v ta vedikj dan na/bral v kito vzor njenih dekliških sanj m mladega hrepenenja.
Poleg neveste	njen ofifca. kg je
ssvedočfl in proefl božjega blagoslova na novo pot žJvfljenja. Bog je »slišal iskreno molitev m položil pod eroe mlade ženke najprej sinčka, pozneje hčerko, katerima je dala življenje.
Zastrmela bosta v tepoto pravljičnega sveta, ee stisnila k svoj! mamici m zabre-penela po dedeku, k« je živel nekoč...
V sanjah pma boš prišel naspuoti in iz dneva v dan bosta s Tvojo Bredo pohitela nazaj v njeno življenje, katero si Ti ozar-jal z vso očetovsko ljubeznijo in to prenašal na svoja vnuka.
Začrtala pina bo vzoren, kristalno čist značaj, zlato dušo. plemenito srce in tako izoblikovala Tvojo lepo podobo z vso resničnostjo življenja in doživljanja.
j£a pcarijica be kakor pesem in himna na
ljubezen očeta, in dedka, ki je živ«! nekoč... in spremljala jih bo v življenje.
Ta pravljica _pesem n« bo nikdar izpeta. žrvela bo, dalje v vsej pravljični lepoti o dedku, ki je živei nekoč in nekdaj...
In Tvoja ljubljena in ljubeča žena Mara?
Ko sta prišla let06 od pogreba Tvojega očeta, je bila odeta v Žalna pajčolan in Tvoje besede so bile:
»Prosim, odloži, težko trni je. ko te vidim v črnini.«
Ivan! V svoji slutnji, takrat že težko bolan, si jo ob tem videl ob svoji krsti, ofo svojem pogrebu in pokopu. Tvoja misel je hotela vse to oddaljiti iij odbiti tja daleč nekam, morda tako daleč, da bi vse to ne bilo nikdar resnično da bi svojo Maro odtegnil in obranil vsega ob tisti uri, ki se zdaj bliža...
»1gK®S^s^l-eYO blego - odlično blago U
Tako pravijo naši odjemalci. Tako boste dejali tudi Vi po prvi obleki iz Teokarovičevega sukna.
Cefie iralih fefagttfv
lev meter. '	CTZ]larfartVi
Tovarna; P aVa č i n
Os/J®«
Kapucinska t4
tete od 1T0 do 200 drnar* • v«lrc«(i f	O [J
°JtP(2
Prodalelne* Ll>bjja«»* Zagreb rrooajame. GradIg4e 4	4
tomp.
Novi Sad
Trg Osfoboflooja 9
Beograd
Knez Mihajtova 35
Sarajevo In v vseh večjih strossmayero*a mestih v državi
nakar se je takoj posvetil sodišču. Služboval je kot sodnik na Goriškem, v Istri in v Trstu. Leta 1897. se je vrnil v Gorico, kjer je postal državni pravdnik, leta 1911. pa je bil imenovan za prvega državnega pravdnika. Po pričetku vojne z Italijo (1915) so mu poverili državno pravddištvo na oddelku tržaškega deželnega sodišča, ki so ga ustanovili v Gradcu. Ko je oddelek izvršil svoje delo, je bil Jeglič dodeljen tržaškemu višjemu državnemu pravdništvu. Kot predsednik okrožnega sodišča je služboval še nekaj mesecev po prevratu pod italijansko vojaško upravo, a nato je moral zapustiti Gorico. Preselil se je v Ljubljano, kjer je bil 30. januarja 1920 imenovan za višjega državnega pravdnika. Na lastno prošn;o je bil upokojen 3. oktobra 1924. ko je tudi preje! red sv. Save 3. stopnje.
Markantne postave, kakor ves njegov
rod, je bil Andraž Jeglič mož na svojem mestu, duhovit in bister. V Ljubljani se je zlasti trudil, da dobi njegov stan veljavo, kakršna nru pritiče in se je za to trudil tudi s peresom. Uredil je kaznilnici v Mariboru in Begunjah, o čemer je potem rudi razpravljal v strokovnih listih. Pokoj je šel uživat v Podbrezje Že nekaj časa je bolehal, a zadnjih 6 tednov ga je bolezen popolnoma prikleiila na bolniško posteljo. Njegov sin Branko je rnženjcr in pisatelj, z njim pa obžalujejo smrt blagega strica nečaki iz ugledne Pogačnikove družine: gg. generalni tajnik TPD Josip, adjutant Nj. Vel. kraljice Marije polkovnik Branko in bančni ravnatelj Bogdan, svetnik železniške direkcije dr. Zeljko Jeglič in še širok krog sorodstva.
Pogreb bo v petek ob 15. Zaslužnemu možu bodi ohranjen časten spomin, žalujočim tudi naše odkritosrčno sožalje!
Smrtna nesreča Ljubljančana na lova
Vpokojeni vlakovodja Vodopivec se Je ustrelil v glavo
Ljubljana, 13. oktobra.
Vpokojeni vlakovodja Filip Vodopivec iz Ljubljane, stanujoč v Bohoričevi ulici 14., je odšel danes na lov v okolico Grosuplja. Večja družba lovcev je priredila danes popoldne brakado in Vodopivec je zavzel svoje mesto ali »štant«, kakor pravijo lovci. Sedel je na štoru in čakal, da mu kaj pride pred puško. Iz neznanega vzroka — morda se mu je puška zataknila, ali pa je morda za trenutek zadremal — se je orožje nenadno sprožilo in ves naboj je udaril nesrečnemu Vodopivcu v glavo.
Ko so prišli lovski tovariši, so našli Vo-
dopivca nezavestnega v krvi, še klobuk je bil ves preluknjan od šiber. Nemudno so pozvali v Velike Lapljene reševalce iz Ljubljane, ki so okrog 18. prepeljali nesrečnega Vodopivca v ljubljansko bolnišnico. A že med prevozom je umrl. Zato so njegovo truplo prepeljali v hiralnico sv. Jožefa, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Pokojnik je bil oženjen in je bil v Ljubljani precej znan. Zato bo njegova tragična smrt žalostno presenetila številne njegove znance in prijatelje, zlasti pa železničarje ln člane zelene bratovščine, žalujočim izrekamo iskreno sožalje!
Tri žrtve prometnih nesreč
Eden mrtev, dva ranjena — Povozili so Jih avtomobili
V torek zvečer se je 23-letni delavec France Poiž, doma iz Domžal, poslovil od svojih tavari&ev, sedel na kolo in se od-piejal proti domu. Revež pač ni slutil, da mkold več n© bo videl svojega doma, ne matere in očeta, ki sta čakala nanj. Ko je prtvoztl do železniških zapornic ob kamniški progi, je pridrvel za njim neki avtoroobilist le treščil a tako silo v njegovo koto, da ^e nesrečni France v loitau oc&ebet ki obležal v mlaki knvi. Strio miu je prsni koš, razbilo spodnjo 6e4just in na levih sencih je dobil smirtnonevurno rano. Mrtvega je t mtaikl krvi našel sin go-stftaičarja Janežiča. Kolo je ležalo vse zmečkano ln polomljeno neftootiko v stran, a pri hudem sunku ao Francetu odleteli Cevtji z nog in so jih našli na drugi strani cesta. JanežSč Je o tem obvestil orožnike, ki »daj poizvedujejo za brerobzir-rrira avtxxiTK>fcxi listom. Divjak ae za svojo
2eosk» je spremenil v moškega. Svetovni tisk se je široko razpisal, ko se je češkoslovaška športnica Zdenka Koufckova po operaciji spremenila v moškega. Kmalu nato je poljska labkoattetičarka Pekarova postala fant od tare. No, da ne bomo Jugoslovani povsod poslednji, smo še pri nas dobili mladeniča, ki js do predvčeraj&nfim bil pol dekleta. V Beograd je prišel 26-letni mladenič ženskih oblik, po imenu Miioje Avraroovvd, iz vasi Gornje Brestmee blizu Proknplja. Čeprav trtarši niso premožni, eo žrtvovali vse potrebno, da se s pomočjo operacije reši njihov Miioje hermafroditstva, ki ga je močno obremenjevalo. Operacijo je prevzel kirurg dr. Vukota Božovič. Zdaj je Mitoje Avramovič fant, kakor se spodobi in se mu odpira lepa bodočnost, ker je za njega zavladalo takšno zanimanje, kakor za pravcatega filmskega junaka.
žrtev ni zmenil in je izginil v črno noč.
V Streliški ulica je včeraj vojaški avtomobil podli posestaikovo ženo Elizabeto Viraaitovo, doma iz Bresta pri Tomiš-Iju in jo precej poškodoval na nogi. Žrtev avtomobilske nesreče je pa postal tudi 44-letnd trgovski potnik Feliks škrobar, stanujoč na Viču-GKncah. cesta št. 14., ki ga Je danes popoikine podrl neki avtomo-biliert, ko se ie peljal na kolesu. Na pomoč poklicani reševalci so ga naglo prepeljan v bokmšndco, kjer so ugotovili da ima štarobar poškodovano roko. nalomljena ali zlomljena pa je tudi noga.
Nmococu
toda z
BONBONI
preprečili KAl^J
NOCOCE JE/
Zamislil si se takrat, kako bo Tvoji ženi
ko bo vdovela in osamela... T svoji prvj pesmi, katero je poslala v svet, pravi:
»Nazaj vež n« morem, naprej se bojim, v življenje brez tebe plašna strmim.« hran! V tem je povedano vse, toda, svojo Ijdbijeno ženo si poznaj do vseh gtofcin srca in veš, kako velika in močna je bila v svoji bolesti ob Tvojih boLeSnah in trpljenja, Is dneva v noč. iz noča v dan je hila polna upanja in nemara, ko je visel nad njo Domoklejev meč.
S Tvojo smrtjo jI je prebodci srce, •velika je v globoki žalosti, velika in močna ostane.
Toda, ako bi | bito dano, kakor Orfeja po smrti svoje Euridike, bi »e ji zgodilo tako, kakor ee je zgodilo Orfeju.
Taki zakoni, kakršen je bil Tvoj t ienko Karo, so sklenjeni v nebesih in vežejo tja v večnost z isto ljubeznijo in zvestobo, kakršna je MLa potrjena pred poročnim oltarjem.
Ia Tvoja dva sinova jurista Marijan in Bogdan? Ob Tvoji krsti slonita in nemo zreta v Tvoj bledi, od trpljenja izmučeni, a zveličani obraz, na Tvoje blede, kakor v pobožno molitev sklenjene roke. Tvoja Breda, taim v daljnem Parizu, joče v objemu svojega soproga in svojih dveh otrok. Smrt je odsev življenja. Mi, ki smo klečali oib Tvoji postelji, ko si v agoniji že zatisnil oči in molili g sestro Ufmiljenko, vemo. da je taka smrt. kakršna je bila Tvoja, kakor 6mrt pravičnika v Evangeliju.
Ko si izdihnil, je padla Tvoja Mara na kolena, sklenila rok^ in se nagnila na Tvoje tek): »Ivan, moj zlati Ivan, ka-ko naj grem domov v praznino? PovsAd Te bom pogrešala, povsod Te bo manjkalo. Ivan, moj Ivan, reci, kaj ee je zpodilo pri nas. ..
Kako bo brez Tebe meni in najinim otrokom?«
Jadikovala je. kakor jadikuje naša žena — mati, globoko čuteča duša intelektualke.
Vstala je, prekrižala Tvoje bledo čelo. zaprte ustnice in zastalo srce. Skozi meglo solza smo se poslovili od Tebe in šli v mesto povedat, kaj ee je zgodilo.
Tvoje gor ko telo je bik) pnkropljeno e solzami. Tvoj obraz in Tvoje roke pokrite s poljubi.
V svojem slutenem poslovnnju si napisal ia podpisal mnogo poročil m frstin. Ob mri pa, ko je prišla k Tvoji postelji božja poslanka, da zajame Tvoj zadnji vzdih in zadnji utrip srca, je Tvoja duša predložila življenjsko listino Vsevečnemu. Božja roka jo je podpisala m zapečatila z rubinom Svoje ljubezni.
Predragi Ivan! Ko Te bomo spremljal; do Tvojega zadnjega domeka. bo šlo vge Tvoje vzorno življenje moža-poštenjaka mimo nas.
Počival boš mirno in spkojno. saj je Tvoja ljubljena Mara položila k Tebi v krsto vse svoje dekliške sanje, vso ljubezen zrele žene — matere, vse zlate spomine in svoje srce-
Danes sem šla zopet v bolnico, da se poslovim ol sohe, v kateri 6i dotrpel in da poiščem sestro usmiljenko. ki ie molih z nami, Ti prižgala mrtvaško svečo, snela z menoj Tebi najljubši prs'an. Ti sklenila med križ roke in zaprla usta v večni molk. Poiskala sem jo in ji v imenu Tvoje ženke Mare poljubila roke.
Neprežaljen boš mei nami vsemi, ki smo tako teSDo strnjeni v iskreno nrijateljstvo in ljubezen e Tvojo Maro in s Tvojimi.
Ob Tvoji krsti in pokopu Ti ne kličem: »Z Bogom.« Temveč: »Na svidenie naš predragi Ivani« Have, anima candida!
Mara J. Tavčarjeva.
Domače Testi
• Vodnikova družba izda sredi meseca novembra knjigo «Enaintrideset in eden<
izpod peresa našega znanega višjega režiserja in profesorja Osipa Šesta. To so spomini iz vojnega ujetništva avtorja samega. Knjiga živahno pripoveduje zgodbe enaintrideset in enega, ki so v matuški Rusiji, v mestu Rjazanu, brezpravni izgubljali svoje človeško obličje, blazne li, umirali, sanjali, hrepeneli in čakali ... Ne odlajšajte toraj s pristopom v vrsto Vodnikovcev! Javite takoj svoj pristop pri poverjeniku vašega kraja, ali pa direktno pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljava ulica 5.
VOLNENI BOUCLE ZA DAMSKE OBLEKE 100 cm IN V VSEH MODNIH BARVAH
Din 65.—

('; -MŽ??->V«i-S-K^rr-.■ ikspS
*	Spomenik osnovatelju zdravstvenega zadrugarstva. Nedavno smo se spominjali 15-letnice smrti početnika zdravstvenega zadrugarstva dr. Gavrila Kojiča. Preteklo nedeljo je bil dr. Kojiču odkrit spomenik v njegovem rodnem kraju Starem Sivcu. Spomenik stoji na pokopališču. Poleg domačih govornikov in delegatov iz Beograda je govoril tudi zastopnik bolgarske zdravstvene zveze dr. Mihajlov.
*	Odškodnina za pokojno Milo Dimitri-jevičevo. Kazenski proces zavoljo žalostne smrti Mile Dimitrijevičeve in njenega očeta je končan. Inž. Svetozar Stojanovič, ki ima obe dve žrtvi na vesti, je prestal svojo kazen Uboga vdova gospa Katarina Dimitrijevičeva pa je bila glede odškodnine napotena na civilno sodišče. V torek je bil prvi narok Gospa Katarina Dimitrijevičeva zahteva na račun odškodnine in stroškov 1,080.000 din.
*	Prva smrtna žrtev fantovske bitke v Hajdošah. o kateri smo včeraj poročali, je 2S-ietni dninar Andrej Pečnik iz Gereče vasi. Izmed vseh je on dobil najhujše poškodbe, saj so mu z ročicami glavo straho-vito razm^arili. V torek zjutraj je podlegel v ptujski bolnišnici in popoldne je bila v mrtvašnici sodna obdukcija. Orožniki nadalje išč-no vse udeležence te strahovite fantovske bitke.
Kronično žaga ten je in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po dal jši uporabi odlično tzkaže. Oni. ki so bolni na želodcu in črevesju, a oljeio »Franz-Josefovo vodo«, so ?elo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
>r r^e 8 m i6 <>«/S5
*	Žalostna smrt stare hranjevke. Na zagrebški periferiji, v samotni kolibi na Stari Pešeenici je že vrsto let živela Ana Sta-ričeva, ki je sleherno jutro tirala svoj voziček na zagrebški trg, da proda nekaj cvetja in zelenja. Nekega dne pa starke ni bilo več na trg. In nihče je ni pogrešil, šele te dni je čuden vonj iz samotne barake privabil otroke v bližino. Našli eo starko nepremično in zgrbljeno med krpami, lice mrko, roke obgrizen^ od podgan... Policija vodi preiskavo, ali je bila starka umorjena. Sosedje pripovedujejo, da je navzlic navidezni revščini imela Lipe prihranke. V baraki je vse razmetano.
Preakrbite si pravočasno
Lutz-peči. Ljubljana—šiška.
*	Kmetje so Ifnčali zločinca. V vasi Črnem potoku pri Glini sta bila izvršena dva strašna zločina. Pred hišo kmeta Bučana je prišel neznan človek s harmoniko čez rame in s fesom na glavi. Vprašal je 81et-nega Dušana Bučana, kje je oče. Ko je fantič povedel tujca proti hiši, je neznanec potegnil nož in začel udrihati po otroku, kamorkoli ie dosegel, očitno iz sadizma. Okrvavljeni Dušan je kričal iz vsega grla, nakar je neznanec v strahu pobegnil. Prihiteli so otrokovi starši, sosedje pa so se pognali za neznancem, ki je izginil v bližnjem gozdu. Dolgo so ga iskali in neznanec bi bil gotovo pobeersil, da ga ni izdala harmonika, ki je zaječala, ko se ie z njo obregnil ob grm, za katerim je bil skrit. Strahovito razjarjeni kmetje so ga obkolili in ga tako izmrcvarili, da je obležal na mestu mrtev. Takoj nato so oblasti izvedele za oba zločina in uvedle preiskavo. Močno ranjenega Dušana so medtem prepeljali v bolnišnico v Glini, kjer pa je siromak izdihnil.
*	Poslednji vsak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t. 1. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in lo po posebno znižanih cenah. Potovanje se bo vršilo pod pokroviteljtvom Propagandnega komiteja razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1.560 din, v čemer je všteta vožnja do Pariza in nazaj, prenočišče in pol penzijona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetarnice »Putnika« v Ljubliani, Gajeva ulica in hotel Metropol, v Kranju, v Mariboru, Celju, v Gornji Radgoni. na Jesenicah in na Bledu.
*	davno je znano, da ro usta in grlo najbolj isvljena okuženju in da so ta-korekoč vhodna vrata raznim boleznim. Zato je važno, da usta in grlo pravilno negujemo. Izpirajte ustno in vratno duplino
i
redno zjutraj in zvečer po možnosti tudi po kosilu z Odolom L. 83. Vzemite v pol čaše vode 3 do 5 kapljic Odola L. 83. Ako preti nevarnost hripe in se je pričelo oku-ženje sapnika, lahko to količino primerno povečate.
*	»Putnik« priredi sledeče izlete: od 24. do 31. oktobra, v Skoplje na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z obiskom Beograda, Oplenca in Južne Srbije. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 1.080 din. Od 24. do 27. oktobra v Skoplje z obiskom Beograda in Oplenca. Cena za vožnjo, prehrano in prenočišče 680 din, braz prehrane in prenočišča v Skoplju 550 din. Od 24. do 27. oktobra na Oplenac z obiskom Beograda. Cena za vožnjo in prehrano in prenočišče 440 din, brez prehrane in prenočišča v Beogradu 330 din. Od 30. oktobra do 1. novembra za praznik Vseh svetnikov izlet z vlakom v Trst in Gorico. Cena za vožnjo za Trst 125. din, za Gorico 135 din. Od 31 oktobra do 8. novembra z vlakom v Pariz. Cena v III. razredu 1.560 din, v II. razredu 1.860 din. Od 7. do 13. novembra z avtobusom v Milano na letalsko razstavo. Cena za vožnjo- obskrbo in potni list 1.326 din. Od 7. do 16. novembra na lovsko razstavo v Berlin z vlakom. Vse informacije v biljetarnicah in ekspoziturah »Putnika« v Ljubljani, na Bledu, na Jesenicah in v Kranju (Tusko orometno društvo).
*	Izlet na svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Lovsko društvo v Mariboru organizira s sodelovanjem »Putnika« od 6. do 16. novembra poseben vlaik v Berlin. Na potovanju og-led Miinchena, Diesdena in Prage. Fakultativni izleti v Potsdam in Hamburg. Cena vožnje, prevoz prtljage, stanovanje isn zajtrk v hotelih: v III. razredu 1.575 din, v n. razredu 2.065 din. člani lovskih društev imajo 50 din popusta. Zaradi rezerviranja hotelov in posebnega vlaka je nujno potrebno poštno-obratno prijaviti se pri »Putniku« Maribor—Celje—Ptuj.
*	Za 5 krat 200 din si lahko zagotovite glavni dobitek 3,200.000 din, ako naročite takoj srečko državne razredne loterije za prvo žrebanje, ki bo že 20. do 21. oktobra pri uradni potovalni pisarni in menjalnici »Putnik« Maribor. Hitite!
*	Učiteljsko zborovanje. JUU za litijski srez bo imelo svoje prvo letošnjo zborovanje v soboto 16. t. m. ob 9. uri pri Mikliču v Ljubljani. Na zborovanje so vabljeni tudi v srez novodošli učitelji in učiteljice, ki žele vstopiti v stanovsko organizacijo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J OS. REICH. 1.
do onega slovesa, kakor jI ga prisuvajo
vsakoletni sezonski gostje is inoBemetva in na katerem ji tudi Ljubljana kot tujskopro-
metno središče lahko samo čestita!
u— Ga. Zlata Gjungjenčeca nastopi v petek 15. t m. na VII. koncertu Ljubljanska filharmonije s sporedom pesmi in oper-nih arij a spremljevanjem orkestra. Cisti donos koncerta je namenjen podporni akciji »Ljubljanske filharmonija Ker se a tem koncertom poslovi od nas dolgoletna priljubljena primadona naSe opera, je zanimanje zanj zelo veliko. Zato prosimo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v prodaji v Matični knjigarni. Cene eo od 12 do 40 din.
u— 0 odnosu T. G. Masaryka Osvoboditelja do žene bo pradavala drevi ob 20. uri v magistralni dvorani ga. Pavla Hočevar-jeva. Opozarjamo ponovno na to predavanje. Vstop je vsakomur svoboden.
n— Jugoslovensko-bolgaraka Liga ima v petek 15. t m. ob pol 21. sejo v restavraciji cZvezda«. Prosim gg. odbornike ln od borni ce, da se te seje zanesljivo udeleže. Predsednik.
n— DruStvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo redni članski sestanek s predavanjem: Ob osmi obletnici. Vabljeni vsi.
■■ KINO IDEAL
Premiera!	Popolnoma novo!
SILIT S VIRA!
Najnovejša kolekcija črtanih mišk
v barvah. Smeh ln radost za staro ln mlado! Dopolnilo nova črtana burka »Popaj« in krasen kulturni film.
Danes ob 10. 19. ln 21.15 url.
u— Meslna plinarna vabi vse cenjene gospodinje, da tudi letos obižčejo podučna predavanja o pravilni in štedljivi uporabi plina, na kratke večerne tečaje. Predavanja Ijoao vsak četrtek ob 8. uri zvečer v prostorih »Zveza gospodinj« Gradišče 14/1., kjer se dobijo tudi pojasnila o tečajih. Tečaje bomo prirejali ločeno za gospodinje in gospodinjske nomočnice. Prvo predavanje bo danes 14. L m. ob 20.
n_ Smiiško telovadbo priredi SPD tudi letos enako kot prejšnja leta pod strokovnim vodstvom al 21. oktobra dalje vsak četrtek od pol 20. do pol 21. ure v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Smuška telovadba je namenjena vsem onim, ki ee žel« razgibati, predno začno smučati po snežnih poljanah. Za vsakega 6mučarja je važno, da 6e nauči potrebne gibe ter pred pričetkoin sezone izvežba mišičevje za snvuške izlete. Organizem se mora pripraviti na zimsko sezono, ker se 6icer zlasti začetniki prehitro
eas Vas še loči
do prvega žrebanja 35. kola državne razredne loterije,
ki bo
©kfotira t. 1.
Zato si preskrbite čimprej e srečke pri
ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI
Dalmatinova ulica 6
Iz Ljubljane
u— Prihod francoskih rezervnih častnikov. Jutri se pripelje v Jugolavijo 120 francoskih iez:rvnih oficirjev, ki se ob 10.28 najprej ustavijo v Bohinjski Bistrici, kjer jih bo pozdravila deputacija naših oficirjev, nato pa bodo odpotovali na Bled, kjer jim Putnik priredi obed v Park-ho-telu. Nato se francoski gostje odpeljejo proti Ljubljani, kamor prispejo ob 15.38. Na glavnem kolodvoru bo oficieien sprejem, pozdravili jih bodo zastopniki ljubljanskega pododbora UROIR ter vojaških in civilnih oblastev. Franoozi odidejo z vojaško godbo na čelu in v spremstvu naših rezervnih oficirjev pn:d spomenik kralja Petra in prsd spomenik Ilirije, kjer polože venec. Ob 18.30 jim bo prirejen banket pri Mikliču, ob 20. se pa. odpeljejo iz Ljubljane. Vabimo Ljubljančane, da prirede francoskim rezervnim oficirjem kar najlbolj prisrčen sprejem, saj je znala Ljubljana vedno gostoljubno sprejemati goste, zlasti iz zavezniške Francije.
u— Prof. Gcorgcs Blondel v Ljubljani. Vče
raj je obiskal naše uredništvo odlični francoski znanstvenik George« Blondel, predsednik gospodarske sekcije komisije za znanstvena dela v Parizu. G. Blondel se vrača z informativnega potovanja po Jugoslaviji, ki ima v njem starega prijatelja in poznavalca. Ze dolgo pred vojno je g. prof. Blondel posetil naše kraje, med njimi tudi Ljubljano in iskal stikov z narodnimi voditelji, znanstveniki in publicisti. S posebno toploto se spominja vladike J. J. Strossma-yerja, s katerim je razpravljal o edinstvu južnih Slovanov. Na sedanjem potovanju po naši zemlji je imel priliko, spoznati njen napredek, ca tudi njene težkoče in probleme. Odlični francoski gost je priredil snoči za ožji krog predavanje, ki bomo o njem še poročali.
u— Pogreb g. dr. Ivana Lamida preložen na jutri. Naprošeni smo, da objavimo: Da se omogoči vsem pokojnikovim svojcem, ki so v tujini, udeležba pri pogrebu ljubljenega očeta in sorodnika, je pogreb g. dr. Ivana Lamuta preložen od danes na jutri, v petek, ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
u— Moška in ženska podružnica CMD Šentjakob—Trnovo poziva vse člane in članice, da se udeležijo pogreba soproga naše odbornice gospoda dr. Ivana Lannila, jutri v petek ob 16. iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
ti— Obnova ugledne ljubljanske slaščičarne in kavarne. Te dni so bila dogotovlja-na dela na obnovi znamenite ljubljanske slaščičarne in kavarne Petriček na Aleksandrovi cesti v palači »Dunava«. I mejite! jica omenjene slaščičarne, gospa Kolte-rer-Petričkova, si je dala mnogo truda, da je povzdignila stopnjo slaščičarske stroke
zmučijo ter vsled prekomernih telesnih naporov, izgubijo veselje do smučanja. Smoter smuške telovadbe je, da polagoma privabi telo k raznim gibom smučanja ter da napravi telo prožno ter končno da nauči smučarja temeljnih gibov, ki so potrebni pri stnučanju, zlasti v pogledu ravnotežja, prenašanje teže etc. Za planince bo letos vodil smuško telovalbo dolgoletni strokovnjak in sicer ločeno za dame in gospode. Prijave 6preje'na pisarna SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4/1. Ker je število omejeno, j-e treba hiteti e prijavami.
u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. uri bo sestanek letošnjih novine ev-članov društva. Na programu so trije kratki referati. Po referatih debata. Udeležba strogo obvezna. Odbor.
HITI NAJ
kdor hoče poceni kupiti blago za oblačila. Res poceni razprodaja manufakturnega blaga se vrši vsak dan v trgovini
SCHUSTER, Mestni trg.
u— Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« v Kazini bo nepreklicno v ponedeljek 18. t. ni. ob 20. uri z začetniškim tečajem za dame in gospode novince. Informacije in vpisovanje začasno v Kazini pritličje dnevno od 12. do 13. in od 18. do 19. ure.
u— Vabila za plesne vaje JNAD Jadrana, ki se začno 15. t. m. ob 20. v Kazini, so razposlana. Reklamacije prosimo na naslov: JNAD Jadran, Tomanova 3., telefon 29-74.
u— Družina Franca Pogačnika, trgovca v Ljubljani, ja darovala dijaški kuhinji »Domovini« znesek 120 din namesto cvetja na grob pokojne ge. Elizabete Berc^tove. Srčna hvala! Posnemajte!
u— Dve nezgodi. V bo'nišnlco so prepeljali dninarico Karlo žnidaršičevo, ki je v Pleteršnikovi ulici 28 .padla na parketu in si zlomila lavioo. Drugi ponesrečenec pa je bil 66-letmd Josip Romee, ki mu je v Cegnarjevi ulici 3. cirSaularka odtrgala prst na raki.
u— Prva jesenska »lana. Po zadnjem deževju se ja predvčerajšnjim nagflo zjasnilo, pritisnil je precej oster sever, ozračje se je občutno shladilo. Včaraj zjutraj je na Ljubljansko polje ln bližnjo okolico legla prva slana, k? pa 5? ni povzročila večje škode, ker je ležala nad mestom tudi precejšnja megla. Ponekod je zmrznilo le nežno cvetje, zlasti dallje in gPcinijs, ki niso doVolj odporne proti mrazu.
„_ Obiskujte tečaje esperanta »Zelene zvezde!« Na realki v četrtkih ob 20.; na učiteljišču ob torkih in Petkih ob 19.45 uri!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Dr. Alois Stangler
It Prage Je prispela vest, ki bo vzbudila iskreno obžalovanje v vrstah ožjih sodelavcev za jugoslov.-češkoslov. vzajemnost: Mi-nisterijalni svetnik dr. Alois Stangler Je v Kraljevem Gradcu podlegel posledicam sobotna avtomobilske nesreče.
Dr. Alois Stangler je bil predstojnik narodno gospodarskega oddelka čsl. zunanjega ministrstva in je slovel kot eden najboljših strokovnjakov za sklenanje trgovinskih pogodb z inozemstvom. Med drugim je vodil tudi trgovinska pogajanja i Jugoslavijo. Njegove izredna sposobnosti, združene z obsežnim strokovnim in splošnim znanjem, so mu ustvarile ugleden in vpliven položaj v praškem zunanjem ministrstvu.
Pokojnik si je nadalje pridobil posebnih zaslug za Slovanski institut v Pragi, kateremu je bil dolga lata tajnik in eden izmed voditeljev njegovega narodno gospodarskega oddeika. Tudi ta in zlasti že ta pozicija mu je omogočala osebne in strokovne stike s slovanskimi deželami, posebej še z Jugoslavijo. ki ja imela v njem iskrenega prijatelja. S svojimi zvezami in tudi publicistično je podpiral našo stvar, kjerkoli je mogel. Dr. Stangler je bil tudi pravi član Ma-sarykove Akademije dela.
Ni še leto, kar je piscu teh vrstic pripovedoval o svojem predvojnem bivanju v Ljubljani, kjer je nekaj časa služil vojake in o svojih simnatijah do slovenske zemlje. Sedaj ga ni več: moral je umreti v 55. letu, malo pred odlhodom v Washington. kjer naj bi vodil trgovinska pogajanja z Zedinje-nimi državami. Zaslužnega pokojnika ohranimo v blagem spominu!
Iz Maribora
a— Glavni vzrok Korparjeve smrti. V torek popoldne je bila v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju obdukcija trupla 54 letnega Franca Korparja. Obdukcijska komisija je ugotovila, da je trpel pokojni Fran Korpar na vnetju mož-gan ter izrednem poapnenju srca, kar je poglavitni vzrok, da je v torek zjutraj v splošni bolnišnici umrl. Nadalje je komisija dognala, da so bile poškodbe, ki mu jih je prizadjal hlapec F. Krurnpelj. ko je zasačil Korparja pri tatvini kokoši, povsem neznatne odrgnine kože in da tudi lobanjska kost ni bila počena.
a— Razburljiv dogodek v Novi vasi. Prebivalci Vrecelj-Rotove ceste v Novi vasi so bili priča razburiuvega dogodka. Pred hišo se je zvijala v silnih bolečinah 22-letna delavka Edita N., ki je v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola. Poklicali so na pomoč mariborske reševalce, ki so nesrečnico prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, vendar je li-zol opravil svoje delo v toliki meri, da je njeno stanje zelo resno in je malo upanja, da bi okrevala. Pravijo, da je vzrok poskusnega samomora nesrečna ljubezen.
a— Obvešča se članstvo Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, da bo v soboto 16. t. m. ob 14. uri izredni občni zbor društva v spodnji kazinska dvorani, Maribor, Slomškov trg.
a— Kulturne novice. Umetnostni teden bo najbrž od 14. do 20. novembra. Odziv naših umetnikov je bilo zelo zadovoljiv, saj je prejel odbor tukajšnjega Umetniškega kluba samo s področja književne produkcije 10 dram in 5 romanov. Narodno gledališče priredi v kratkem znano ljudsko komedijo »Trije vaški svetniki«, ki je bila vprizorjena ob koncu lanske sezone. — Ljudska univerza je posvetila jutrišnji večer znamenitemu češkemu liriku Petru Bezruču. Na sporedu so recitacije v slovenščini in češčini ter predavanje o tem znamenitem pesniku. Predaval bo učitelj Andrej Debenak.
a— Regulacija Glavnega trga. Z že dolgo napovedano regulacijo Glavnega trga so že pričeli ter se vrše ob gornjem koncu novega ela Glavnega trga začetna prekopavanja.
Iz Celja
e— Mestno gledališče. Gledališko občinstvo opozarjamo, da se sprejemajo v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge prijave abonentov za gostovanja Narodnega gledališča v Ljubljani. Abonma je plačljiv v treh obrokih.
e— Regulacija dveh potokov. Sreskl cestni odbor v Celju je prosil sresko na-čelstvo za kolavdacijo izvršene regulacije potoka Kozarice v šibeniku pri št. Juriju ob juž. žel. in zaprosil obenem za vodo-pravno dovoljenje za odstranitev cestnega nasipa pri Sv. Jakobu, ki ovira odtok vode po strugi Kozarice. Zadevna vode pravna razprava bo danes s sestankom ob 9. pri Mastnakovi gostilni v šibeniku. Vodna zadruga za regulacijo Bolske na Gomil-skem je prosila sresko načelstvo v Celju za vodopravno dovoljenje za izvedbo regulacije potoka Bo^ke od Kaplje do Kaplje vasi odnosno do meje gomilske in šentpavel-ske občine, da se tako preprečijo poplave na zemljiščih v gomilski občini. Zadevna komisijska poizvedba in obravnava bo v ponedeljek 18. t- m. s sestankom ob 9. pri občinskem uradu na Gomilskem.
e— Dve hudi nesreči. 2e od 7. t. m. leži v celjski bolnišnici s težkimi poškodbami in v stalni nezavesti 28-letni dninar Roman Ducman iz Cerovca pri Rogaški Slatini. Duciran je bil 7. t. m. padel v obcestni jarek in zadel s tako silo z glavo ob kamen, da si je prebil lobanio ln dobil tudi hud pretres možganov. Ducmana so prepeljali s celjskim reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo kritično. V torek se je težko naložen voz med vožnjo prevrnil na 63-letnega posestnika Franca Bračiča iz Brezna pri Vitanju. Bračič si je nalomil križ in dobil tudi težke notra-nie poškodbe. Ponesrečenca, ki je oče šestih otrok, so prepeljali v celjsko bolni-šn'co
Iz Ptuja
j_ Sokolska komemoracija. Ptujski Sokol je priredil v soboto v Mladiki žalno svečanost. Oder je bil okrašen s slikama Viteškega kralia in kralja Petra H- ter z državno trobojnico. Dvorana j? bila polna, prišli so tudi ugledni predstavniki, med njimi sieski načelnik dr. Vidic in ooveljnik mesta major Markovič. Svečanost je otvoril dr. Šalamun s pozdravom, nato je prosvetar br. Sevnik govoril o Vtešketn kralju. Sledile so deklamacije br. Toryja in s. Kafolove. Glasbena Matica je zapela državno himno.
	R1	>	
1 /.-M MATICJ			9
Nepozabni film iz življenja nezakonske matere v zrcalu današnje dobe!
POTA LJUBEZNI Irena Eichler
SLOGA
Premiera! Vesela glasbena komedija
MALI POMORŠČAK
u priljubljeno malo Shlrley Tempi« \
TEL. 22 21
UNION
Duhovito zabavno filmsko delo DRAGOCENI POLJUB v glavnih vlogah Liane Haid, Ivan Petrovič, Hans Moser, Theo Lingen, Heinz Riihmann. Glasba: Robert Stolz.
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
j— Zaključno gasilsko vajo je imela ptujska gasilska Četa v nedeljo pod poveljstvom g. Breznika. Prisostvovali so ji tudi: mestni poveljnik, sreski načelnik, mestni predsednik, župni starešina in častni poveljnik ptujske četa. Vaja se je pričela ob 10.15 pod domnevo, da gori mestno gledališče, in je izvrstno uspela. Nato so se gasilci zbrali pri minoritskem samostanu in je sledil de-file. Razdeljena so bila tudi odlikovanja, ki jih je poslala gasilska zaiednica dravska banovine. Za 50-letno službovanje so prejeli zlato kolajno s tremi vejicami: Ivan Steud— te, Andrej Kodha in Ernest Dasch, za 40-letno službovanje je dobil zlato kolajno z dvema palmovima vejicama Matija Parsil, za 30-letno službovanje pa so dobili zlato kolajno z eno palmovo vejico: Ivan Omulec, Konrad Nekola, Jurij Pichler, Mihael Zamuda, Ferdinand Menih. Ignac Horvat, Jo-s;p Vauda. Konrad Vaupotič, Franc Trebše in Fric Milošič. Za 15-letno službovanje so odlikovani 6 srebrno kolajno: Viktor Kode-la, Jernej Cundrč, Alojz Zamuda. Ivan Omulec mlajši, Anton Kuhar in Franc Ho}-ker, za 10-letno službovanje pa z bronasto medaljo Ljudevit Musek, Adalbert Hojker, Ivan Mere, Simon Brunčič, Adalbert Hoiker, Konrad Sommer, Andrej Pfeifer in Ervin Damisc-h. Popoldne je bila v gasilskem domu odhodnica dosedanjega požrtvovalnega poveljnika Breznika, kateremu je članstvo izročilo za spomin krasno sliko s podpisi vse gasilske čete.
j_ Zvočni kino Ptuj. V sredo Ln četrtek ob 20. uri »Železni damoni«. Za dodatek zvočni teonik Alfa.
Iz Trbovelj
žalni dan 9. oktobra v Trbovljah. 8.
obletnica smrti blagopokojnega kralja Aleksandra je potekla v Trbovljah v znaku naj-dostojnejše počastitve spomina na neumrljivega tvorca Jugoslavije. Vsa javna poslopja in zasebne hiše so razobesile žalne in državne zastave. Rekviema ee je v farni cerkvi ofo 9. udeležila vsa trboveljska javnost.. Med mnosrobrojnim občinstvom so poleg druirih prsostvovali gg. ravnatelj TPD Biskuhskv z inšpektorjem Burgerjem, predsednik in podpredsednik občine z o črnskim odborom, vsa šolska mladina z učiteljskim zborom. Sokol in gasilci, podmladek JS z zastavami, rezervni častniki orožni-ška četa in deputacija trb. radarjev v krojih z zastavo. V vseh šolah so bile primerne komemoracije. Ob 20. pa se je nacionalna javnost na časten način od iolžila pokojnemu kralju z lepo žalno svečanostjo. Občinstvo se je kljub slabemu vremenu številno zbralo na trgu. Pred spominsko ploščo viteškemu kralju so se razvrstile čete Sokola z godbo, gasilski četi Trbovlje-Vode m poinladek JS. vsi v krojih in z zastavami. Napovedani štafetni tek je odpadel. Pri-e to i na oblast, ga je zabranila. ker je bil pre-kašno prijavljen. Sokoli so z baklami prižgali žare. Sveže cvetje je obsulo vznožje spominske plošče, zastave pa so se v polkrogu poklonile velikemu pokojniku. Po zvokih žalestinke. ki so jo odpeli združeni pevski zbori »Zvona« in »Zarje« je br. Sokol Oto Persoglio v lepo zasnovanem govoru poveličeval pokojnega kralja kot državnika, patriota in kladivarja Jugoslavije. Gromkim vzklikom na čast pokojnemu Ue-dinitelju in mlademu krp.lju je sledila državna himna sokols-ke godbe, na kar »e je občinstvo rod močnim <lojmom žalostne obletnice razšlo.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut-
I sončno, topleje
oblačno
večinoma oblačno, brez
slane
C. 14. Kallst
P. 15. Terezija
S. 16. Gal op.
N. 17. Mira
Jadviga P. 18. Luka
T. 19. Peter Al. ščip ob 22 47 S. 20. Felicijan
C. 21. Uršula
P. 22. Vera
Kordula S. 23. Klolilda
N. 24. Rafael
Porodilo Meteorološkega zavoda na univerzi
13. oktobra
Liubljana 7. 766.9, 2.4, 93, O. megla, —, —; Maribor 7. 765.6, 3.0. 95, W2, 0, —, —; Zagreb 7. 763.8. 5.0. 90. NNEl, 6, —; Beograd 7. 764.5, 4.0. 95, O, 0, —, —; Sarajevo 7. 765.2. 4.0. 95, 0. 6, —, —; Skoplie 7. 762.0, 9.0. 70. W3. 10, dež, 3.0; Kumbor 7 757.7, 15.0. 45. NE4. 0, -, —; Split 7. 761.0, 11.0, 55. SSE6. 2, —, —.
Temoerature: Ljubljana 11.5, 2.0- Maribor 16.0, 2.0; Zagreb 12.0, 5.0; Beograd 13.0. 3.0: Sarajevo 11.0, 3.0; Skoplje 14.0, 7.0: Kumbor —, 13.0; Split 17.0, 9.0.
J.N.A.D. JADRAN
otvarja v petek is« t. m. ob 20. uri
SBC*' 19
II
m
PLESNE VAJE
ADAMIČ JAZZ
»JUTRO« št. 240'
Četrtek". 14. X. 1937.
Gospodarstvo
Prisilna uporaba bencinske
mešanic^
V zvezd z uredbo o spremembi trošarin-skega zakona bo v netijo 17. t. m. stopila v veljavo prepoved, uporabljanja čistega bencina za pogon .motorjev razen v letalstvu. Od tega -4ne se sme prodajati in uporabljati za pogon motorja samo mešanica bencina & špiritom. Dne 17. t m. stopi obenem \ veljavo znižanje državne trošarine nt mešanico od 3.50 na 2.30 Din in maksimirane banovinske trošarine na 0.35 Din, (dosiej 1 Din) in končno maksimiranj^ občinske trošarine na 0.15 Din za kg. Teošarinska obremenitev z državno in bano.vinsko trošarino se torej zniža za 1.65 Din pri kilogramu, Le v redkih občinah pa bo prišlo v poštev tudi znižanje občinske trošarine na 0.15 Din za kg (v Ljubljani znaša le 0.10 Din za kg).
Navzlic temu, da se trošarina zniža že 17. t. m., bodo prodajalci bencinske mešanice šele 6. novembra t. 1. dolžni znižati ceno mešanici, in sicer v primeri s ceno, ki je veljala 30. septembra t. 1. za 1.75 Din •pri kilogramu. Zato pa ne bodo mogli od ■države in banovin zahtevati nobenega povračila preveč plačane trošarine na zaloge. V Ljubljani stane sedaj liter bencinske mešanice 8.20 Din, od 6. novembra naprej pa bo znašala cena 6.45 Din. Navzlic znižanju pa bo bencin v naši državi še vedno razmeroma drag, saj stane celo v Italiji, ki ima zelo visoke dajatve na bencin, le 2.70 lire (okrog 6 Din) in v Avstriji okrog 5.50 Din. čeprav znaša znižanje obremenitve le 1.65 Din pri kilogra-y.iu, bodo morali prodajalci znižati ceno za 1.75 Din; toda upoštevati moramo, da se obenem z znižanjem trošarine zniža tudi uvozna carina na bencin, in sicer od 13 na 9 zlatih Din za 100 kg, kar znaša pri kilogramu čistega bencina skoro 50 par in pri 80 odstotni mešanici 40 par pri kilogramu. V celoti se mora bencinska mešanica poceniti za znesek znižanja državne in bano vinske trošarine (1.65 Din) in za znesek znižanja uvozne carine (0.40 Din), kar da skupai 2.05 Din. Sedanjo ceno 8.20 Din bodo morali torej znižati na 6.15.
Obenem z znižanjem trošarine na bencin se poviša tudi državna trošarina na plinska olja od 20 na 40 par pri kilogramu, tako da se bo plinsko olje podražilo od sedanjih 3.60 na 3.80 Din.
Zborovale ljubljanskih trgovcev
Na osnovi sklepa Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino in Centralnega predstavništva v Beogradu sklicujejo trgovska združenja sedaj, ko bo kmalu potekla veljavnost uredbe o prepovedi veleblagovnic in ko so aktualna tudi druga važna gospodarska vprašanja, ki zadevajo trgovstvo, širše konference svojih članov. Tudi ljubljansko združenje trgovcev je imelo v torek zvečer v dvorani Trgovskega doma tako zborovanje, ki se ga je udeležilo lepo število ljubljanskih trgovcev.
Po uvodnih besedah predsednika ljubljanskega združenja g. Medena je Poročal tajnik g. Sniuc predvsem o veleblagovnicah ter nabavljalnih in konsumnih zadrugah. Uredba o prepovedi veleblagovnic bo potekla 27. oktobra in če ne bo podaljšana, bo družba >Ta-la< lahko ustanavljala po vsej državi ■podružnice in bati se je. da bodo slične obrate ustanovili tudi drugi, kajti inozemski
kapital kaže veliko interesa za tako udej-stvovanje v naši državi. Obširno je poročal tudi o novem zadružnem zakonu, o kreditnih razmerah in o sanaciji denarnih zavodov, o kartelih in tujem kapitalu, o davčnem sistemu s posebnim ozirom na potrebo enakosti vseh davčnih zavezancev pred zakonom, o pomanjkljivostih obrtnega zakona, o socialnem zavarovanju trgovstva in o krošnjaratvu.
Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar je pojasnil akcijo jugoslovenskega trgovstva proti veleblagovnicam, ki se vodi z vso borbenostjo in energijo. Glavni zagovornik veleblagovnice »Ta-ta« je urednik »Narodnega blagostanja« prof. dr. Bajkič, čigar prizadevanja pa ne morejo biti iskrena. Leta 1930 se je boril proti Bat*i, potem pa je postal njen zagovornik, odkar je član njene uprave. Trgovstvo tudi ni proti zadružništvu, temveč samo proti izrastkom zadružništva. Med take izrastke spada tudi Nabavljalna zadruga industrij-cev v Beogradu, ki je z lahkoto dobila dovoljenje za vse mogoče trgovske posle. Nadalje je razpravljal o centralizaciji zadružnega denarja in o centralni zadružni banki ter o centralizmu sploh, ki skuša potegniti vse v Beograd. Na zdravniškem kongresu v Novem Sadu je bilo ugotovljeno, da je v državnih bolnicah ena tretjina postelj neizrabljenih, medtem ko imamo v ljublianski bolnici po dva bolnika v em postelji. Pri plačevanju davkov smo Slovenci na prvem mestu, kar nihče ne upošteva pri državnih izdatkih. Naš davčni sistem, ki hudo obremenjuje trgovca, omogoča tujemu kapitalu stomiliionske dobičke, ki gredo v inozemstvo. Zato zahteva trgovstvo, da morajo tudi veliki davkoplačevalci priti pred davčni odbor. Trgovci ne bodo več sklepali resolucij in ne bodo več predlagali prošenj in papirnatih protestov, temveč bodo bolj energično stopili v obrambo za svoje pravice. Za sobote je sklicana seja Centralnega predstavništva v Beogradu, na kateri bodo predstavni trgovstva sklepali o važnih ukrepih. Apeliral je na potrebo enotnosti v vrstah trgovcev, ki se naj oklenejo svojih organizacij. Sledila je krajši debata, nakar je predsednik Meden zaključil zborovanje.
Gospodarske vesti
= Pomanjkanje vagonov. železn'ški tovorni promet se je letos znatno dvignil in je že v avgustu dosegel 163 000 natovor-jenih vagonov (lani 145.000, predi. 137.000). Gospodarski krogi so zaradi tega. izrazili bojazen, da bo v jesenski sezoni primanjkovalo vagonov. Generalna direkcija državnih železnic je sedaj obvestila gospodarske organizacije, da je najela večje število inozemskih vagonov. V pomanjkanju odprtih vagonov bo železnica za "prevoz opeke, lesa itd. dostavljala tudi zaprte vagone, ne da bi računala običajni 10°/o pribitek. Letos tudi ne namerava znižsiti nakladalnega in razkladata ega roka na 6 ur, ker se je izikazalo, da ta ukrep ni posušil obtoka vagonov.
= Po 23. novembru denarni zavodi ne bodo več mogli prositi za zaščito. Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov lahko denarni zavodi le še do 23. novembra t. 1. vlagajo prošnje za odložitev plačil ali za sanacijo. Ta rok je bil prvotno določen do 23. novembra 1935., potem pa je bil dva-
1
1
' ■ - ■ itfjtfi:*"«-.r'' .	..v. -•■ . -j? •'.-- ■ «*
Begu vdano je dotrpel naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
JOŽE JEHEE
URADNIK DRŽ. ZEL. V POKOJU
Blagopokojnika bomo spremili na pokopališče k Sv. Križu v četrtek, dne 14. oktobra ob 14. iz hiše žalosti, Celovška c. 96. LJUBLJANA, dne 12. oktobra 1937.
NEŽIKA roj. ŠTELE, soproga; ANICA ZORKO, MARA KONCAR, hčerki; dr. STANE JEREB, sin — in ostalo
sorodstvo.
BlagacLafr
za ji&fcilo'
vase
PERILO BO
SNEZNOBELO IN
DIŠEČE OD-
krat podaljšan. Sedaj poročajo iz Beograda, da smatrajo denarni zavodi, da ni več potrebno nadalje podaljšati ta rok. Zdi se, da uredba ne bo več podaljšana. Vsekakor pa bodo organizacije denarnih zavodov še podrobno proučile to vprašanje in bodo v kratkem predložile trgovinskemu ministrstvu svoje mišljenje.
= Statistika svetovnega letalstva. Po np-ki ameriški statistiki .je bilo dne 1. julija t. 1. na vsem svetu 54.872 letal. 01 tega je odpailo na Zedinjene države 12.366, na Francijo 8305. na Rusijo 6923. na Anglijo 5811, na Italijo 4334, na Japonsko 355">, na Češkoslovaško 2169. na Poljsko 2131. na Rumunijo 2246 in na Jugoslavijo 1250 letal. V gornji statistiki pa manjkajo številke za Nemčijo, upoštevana pa so civilna in vojaška letala.
= Žateškj hmeljski trg. Na žatešbem hmeljskem trgu je tendenca nadalje čvrsta in se cene gibljejo med 70o do 1000 Kč za 50 kg. Partija izbranega hmelja pa je dosegla ceno 10fi5 Kč.
Borze
13. oktobra
Na ljui ijaaiski borzi so se avstrijski šilingi v privatnem kliringu ponovno za malenkost podražili in so bili zaključeni po 8.67. V zagrebškem privatnem kliiin-gn je bil promet v avstrijskih šilirgih po 8.6550 (v Beogradu po 8.6417), v angleških fuintih po 238 in v grških bonih po 29.S3. Nemški kiranšlki čdki stanejo v Ljubljani, Zaigrobu in Beogradu 13.85, v Zagrebu pa še za oktober 13.82, za november 13.75 in za 15. december' 13.70.
Na z~igrehšlkem efetVtoem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 411 — 413. Zaključki pa so bili zabeleženi v 7° V Blairovem posojfiiu po 84.75 (v Beogradu po 85.50) in v 8° 'o Blairovem posojilu po 94.75 ter končno v delnicah Dubrovačke po 450.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2395.41—241001 Berlin 1738.02 — 1751.90, Bruselj 729.95 — 735.02, Curih 998.45 — 1003.52, London 214.36 — 216.41, Newyo(k 4298.50— 4334.81, Pariz 144.67 — 146.11, Pra.ga 151.43 — 152.54, Trst 227.20 — 230.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 14 5650, London 21.5425, N'3wyork 434.50, Bruselj 73.27, Milan 22.88, Amsterdam 240.30, Berlin 174.50, Dunaj 80, Stockhclm 111.05 Oslo 108.25, Kcbenhavn 96.1750, Praga 15.20, Varšava 82.20, Budimpešta 85.25, Atene 3.95, Bukarešte. 3.25.
Dr. I. Potnik:
omini na Masaryka
n	. .
Med svetovno vojno sem 1 1916. ušel iz
avstro ogrske voiske v Rusijo. Takoj v bojni črti sem našel prvo češkoslovaško patro-lo. neko stotnijo. ki ji je bil poveljnik takrat še poročnik, dve leti pozneje že general češkosiovaške vojske g. čeček. Ta se je bridko pritoževal, kako s'abo razumejo Rusi češkoslovaško vprašanje: mkakr>r jim ne gre v glavo, kako 6e morejo oni kot Av-fitrijfj boriti proti Avstriji. Pozneje sem slišal v Rusiji večkrat da tamkajšnji Cehi in Slovaki nimajo pravega vodstva in da se vslel tega tudi vprašanje legionarjev ne r? zvija, kakor bi bilo potrebno. Takrat so imeli vsega eno legionarsko družino. sesto-jeoo iz štirih stotinj po s^o mož. Govorili so mi stalno, da bi bilo treba jačjega vodstva in da bi zlasti bilo potrebno, da pride v Rusijo sam Masarvk, ki je bil takrat že v LoniV>nu.
Da je bilo temu res tako, sem se prepričal. ko sem v kadru prve češkoslovaške družine v Kijevu med kadrovskimi čast-n:ki sroznal nekatere teh vodij. Bil sem z njimi le en večer, ali polovico večera jre izpolnila debata o tem. kako si bodo prisotni razdelili v svobodni domovini m;nistrske portfelje. »Zakaj bi pa ne bil juvelir prvi češkoslovaški finančni minister?« je izzivajoče vpraševal gosnod. ki se je že davno pred vojno priselil v Rusijo in tam uspešno trgoval z dragulji. V Kijevu ni bilo nič tistega priprostega. fckoro naivnega. a do skrajnosti požrtvovalnega in velikega idealizma, ki sem ga bil videl na fronti pri Cečku in njegovi četi. Ta je samo delala, se borila. se žrtvovala, na nagrade in ministrske portfelje pa ni imela časa misliti. (Leto dni pozneje, čim j« prišel Masarvk v Rusijo, res ni ostalo o kijevskem vodstvu nobenegar
glasu več.)
Iz Kijeva sem odpotoval naravnost v Pe-trograd. Tu mi je neki češki novinar povedal, da je pred kratkim dopotoval h Avstrije državni poslanec Diirich, ki ima baje
pooblastila čeških poslancev, da v Rusiji zastopa Čehe in češke interese. Izrazil je upanje, da bo češkoslovaška akcija v Rusiji dobila v Diiriohu splošno prijaznega vodjo. Tudi mi je rekel, da bi 7. ozirom na moje nameravano potovanje v London g. Durich gotovo rad govoril z menoj. ?„e r'ru-gi dan mi je povedal, da je govoril z Dii-riehom in da bi temu res bilo drago, ako bi ga jaz obiskal.
Poslanec Diirich me je sprejel jako prijazno. Naročil mi je, naj v Londonu obi-ščem Masarvka in mu povem, da so njega v Petrogradu povsod prav dobro sprejeli; naj pa Masarvk sam ne hodi v Rusijo, ker kot izrazit in razvit konstitucionalec, na-prednjak in demokrat absolutistični, konservativni in aristokratski vladi bržčas ne ho dobrodošel: naj ostane v Londonu, kjsr ga villijo radi. naj deluje v zapadnih, njegovemu mišljenju bližjih, demokratskih državah, delo v konservativni Rusiji pa naj prepusti njemu, ki ga smatrajo za konservativnega.
V Londonu me je prva pot peljala k Masarvku. Stanoval je daleč od središča mesta v enodružinski vili. Nič posebnega, ali vendar pri vsej skromnosti vse urejeno s takim okusom, da je v svojem stanovanju lahko sprejemal tudi najodličnej^e goste. Čeprav Masarvka nisem videl deset let nisem opazil, da bi se bil kaj iz>premenil: isto izredno visoko in široko čelo mišica, ista špičasta. mala brada in povešeni brki. iste žŠve oči izza naočnikov. Nič n;spm opazil, da b: se bil kaj postaral. Kretnje bo mu bile odmerjene, ali vendarle živahne, govor pa tampenamentnejši. nego sem ga čul kedaj preje.
Sprejel me je zelo prijazno, kar očetovsko ljubeznivo, kakor da me pozna že od davnaj. Moje poročilo o naročilu, ki mi ga .ie dal g. Diirich, je poslušal očividnm z velikim zanimanjem. aH se mi je vendar zdelo, kakor da vseera tega ne sliši prvič. Tn res! Komaj sem končal, že je izgovoril iz-
redno živahno: »Tako in podobno h meni Durich že tukaj govoril, tola sn ne vidi, •da je bodočnost, Rudije v njenih demokratskih vrstah. Tam je treba iskati stikov in delati propagando za pravilno rešitev češkoslovaškega vprašanja. Razen tega se j^ pa Diirich osebno onemogočil. Njegov tajnik se je poročil z Bolgarfco. notorično vo-hunko centralnih sil, ali D-irich tega n-: vidi.« 0 obeh predmetih se je Masarvk raz-govoril z«lo odkrito in navedel zelo zanimive podrobnosti, ki so mi pa tekom dvajsetih let ušle precej iz sromina.
Na koncu razgovora sem ga vprašal, kaj misli o delovanju Jugr#'ovenskega odbora. »Ali še niste bili pri njih?« se je začudi]. »Pojdite tja, pa bos e sami videli! Jutri pridite k meni na večerjo. se bova o vsem pomenila!« To njegovo povabilo me je iskreno razveselilo.
Drugo jutro sem šel v Jugoslovenski odbor. kjer sem ra zelo slabo opravil. Sprejel me je tajnik olf ora dr. Jedlovski. ki me je pre stavil prisotnemu članu odbora g. Hin-koviGu. M-'slil sem. da ga bodo zanimali moji še sveži vtisi, ki sem jih prinesel iz domovine in iz Rusije, zlasti vesti iz sibeke dobrovoljske divizije v Odesi, pa one o meglenih ruskih načrtih glede bodočih državnih organizacij Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato sem čakal več nego eno uro. da dobi trenotek zame. Ko se je Hinkovič le ves čas razgovarjal z drugimi obiskovalci, ga je dr. Jedlovski vprašal, če naj jaz morda pridem popoldne. Odgovoril mu je z vprašanjem: »Nam ima g. doktor kaj povedati?« in to v tonu in naglasom, da sem tako vllel. da je nepotrebno, da ga nadlegujem. Odšel 6em in se v Londonu nisem več pokazal v prostorih Jugoslovenskega o-!hc ra.
Zvečer sem šel k Masarvku na večerjo, pri kateri so bili razen men« samo člani njegove rodbine. Pri večerji sem izusti! neumnost. ki si je še danes ne morem oiru-stiti, čeprav je ostala brez vsakih posledic. Na mizo je prišla Pečena gos, pristna češka narodna špecialiteta, ali narezana kakor je to navada pri Anirležih. Dom^irova dolžnost je, da .jo razrežg in razdeli med člane omizja. Zdelo se mi je. da se Masarvk pri tem poslu nekam počasno obrača; rezal
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna št toda 411 — 413, 4»/,, agrarne 53.50 desn., 4«;0 severne agiarne 53 den., 6% begluške 77 den., 6°/ft dalm. agrarne 75.25 den., 7*/« invest. 93.50 den., 7°/o Blair 85 — 85.75, 8°/» Blair 94.50 — 95; delnice: Narodna banka 7400 den„ PAB 200 — 203, Ti<bo-veljiška 230 — 240, Gutmann 51 — 58, še-čerama Veliki Bočkerak 650 bi., šečera-na Osijek 165 — 175, Os'ječka ljevaonica 200 bi., Isis 30 bi., Dubrovačka 435 — 440 Oceania den., Jadranska 405 — 440.
Beograd. Vojna škoda 411.50 — 412.50, 4% agrarne 53.25 den., 4°/0 saveme agrarne — (53.25), 7% invest. 93 den., 6<"o cialm agrarne 75.50 — 76 (75.75), 6<V„ begluške 77.75 — 78. Drž. hip. banka 100.25 den., 7<Vn Blair 85.25 — 86 ( 85.50), 8",'o Blair 94.25 — 95. Narodna banka 7600 bi., PAB 204 — 205 50 ( 204.50 — 250).
Blagovna tržišča
žito
'+ Chlcago, 13. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 93.25; koruza: za dec. 57.50, za maj 59.75. 7a julij 59.50.
4- Winnipeg, 13. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za okt. 118.25, za dec. 122.625, za 118.625.
-f Novosadska blagovna borza (12. t. m.)
Tendenca nespremenjena. Pžen:ca (78/79 kg): baška 177 _ 179. banatska 172 — 181. haška ladia T:sa 182 — 184. ladja Begej 181 — 183: sremska 77/78 kg l7fi _ 178: slavonska 77/78 kg 177 _ 179. Krruza: baška in sremska 105—107: banatfka 102—104. Oves: ba<ki. sremski in slavonski 112 — 114. Rž: baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in srt-iti?.ka »0g« in »Ogg% 272.50 — 282.50; »2« 252.50 - 262.50: »5« 232.50 — 242.50: »6- 212.50 - 222 50: »7« 172.50 — 182.50 »8« 127.50 _ 132.50 Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 96 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 206 — 208.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 12. oktobra. Tendenc pralna. Zaključni tečaji: za okt. 4.59 (prejšnji dan 4.45), za <Iec 4.65 (4 51). za maj 4.89 (460).
ŽIVINA
+ Na torkov mariborski živinski sejem 12. t. m. je b;!o prignanih: 8 konj, 15 bikov, 120 volov, 494 krav in 14 telet, skupaj 651 komadov. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli od 4.60 — 6 Din, poldebe-li voli 3.75 — 5.50, plemenski voli 3.40 — 4.75, biki /a klanje 3.50 — 5, klavne krave
debele 4 — 4.75, plemenske krave 3.25 — 4, krave za klobasarje 2.25 — 3.60, molzne krave 3.25 — 4, breje krave 3.10 — 3.60, mlada živina 4 do 5.50, teleta 5 — 6.75 za kg. Prodanih je bilo 424 komadov.
Odlikovanje predsednika mednarodne trg. zbornice
Beograd, 13. oktobra, p. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je odlikoval z redom Jugoslovenske krone I. stopnje predsednika mednarodne trgovinske zbornice Thomasa Johna Watsona. Watson je s svojim spremstvom snoči odpotoval v Sofijo.
Schachtov obisk
v Bukarešti
Berlin. i3. oktobra. AA. Guverner nemške državne banke in minister za gospodarstvo dr. Schacht bo kmalu odpotoval v Bukarešto, da vrne obisk guvernerja rumun-ske Narodne banke meseca marca v Berlinu.
talne iablete
Osvežijo telo, krepijo živce in srce!
je in rezal, ali gos kar ni hotela narazen. V pričakovanju rezultata mučnega dela smo vsi obmolknili. In v tej tišini sejn izbleknii: »Ne res, go.~po 1 profesor, reševati filozofska vprašanja je lažje nego deliti gos,k o.« Takoj mi je bilo žal. ali že j' a.ilo prepozno. Po malo saikastičncm nasmehu in molku Masarylu)vem sem viiel. da mu moja 0|«izka ni biLa prijetna. Da je bila neumestna, se je takoj pokazalo, kajti v č:,su. ko sem mislil, da se ukvarja še vedno s prvi« 11 kosom, je v rcsnici preiezal že celo gos in jo pričel deliti pred nas. Torej je bil tudi v tem o/.iru mojster. I)a pa je bil kot gostite,j nad vse ljubezniv, gotovo ni potreba po?el>ej naglašati.
Po večerji me je odpeljal v svojo delavnico. Govorila sva pre. i vsem o .Ttigosloven-skem odboru. Ne spominjam se več vseh posameznosti, ali v celem Sem uvidel. da od njegovega dela na bil navdušen. Rekel je. da je položaj Čehcslovnikov na prvi pogled mnogo neugodnejši nego Jugoslove-nov, ali le na prvi pogle»L Cehoslovaki imajo v tujini samo svojo emigracijo, ki si je edina v svovem cilju. Drugače j^ z Ju,To-sloveni. Ti imajo dve samostojni kraljestvi z dvema dinastijama in emigracijo iz Avstro-Ogrske. V tem leži za Jugcslovene nevarnost notranjih nesoglasij in neenotnosti akcije na zunaj. To mi je rekel Masarvk prve dni novembra 1. 1916. Pozoeši . o"odki so le preveč opravičili njegove bojazni
Glede narega razmerja napram Italiji je rekel, da ne sinemo pozabiti, da je Italija edina velesila, ki si želi popolesra razpada avstroognske monarh;je. Ona je tr>rej edina, ki ima enake cilje kakor Jugosloveni in Cehoslovaki, namreč ustanovitev neodvisnih narodnostih držav na ozemlju Avstro-Ogr-6ke. Zato se je treba sporazumeti o skupnem delovanju za skupni cilj.
»Pa Trst in Dnlmacria?« sem ga vprašal.
»Kaj heste s Trstom? Velika Avstrija ni mogla krotit: italijanske iredente kako jo boste vi. ki boste mnogo slabeli od Avstrije. Nimate potrebnih lVud: n:'i za umravo mesta niti za upravo pristanišča. Tudi ste za tako pristanišče premajhno zaledje in ga ne bi mogli vzdržati.«
»Italria še manj.« eem odgovoril.
»Italija je večja in mu bo lažje poma-
gala. Razen tega morate pa priznati, de je Tist pretežno italijanski. Radi njega je Italija šla v vojno in od njega ne bo nikdar popustila. In da bi jo kdo k temu hotel prisiliti, ne moref€ pričakovati. Saj so ji ga vsi zavezniki obljubili.«
Te besede so me strašno poparile. Nisem mu hotel dalje ugovarjati prepričan, da je o tem govorilo z njim. že več boljših in po-klicanejših branilcev slovenskega tržaškega vprašanja nego sem bil .jaz in da si je Masarvk to zadevo tudi sam že tako dobio premislil, da ga moji nadaljnji, njemu gotovo že poznani razlogi ne bi mogli preklicati. Razen tega sem pa resničnost Ma-sarvkovih besed tudi sam že davno temno slutil ali te resnice tedaj še nisem upal priznati niti fememu sebi.
Govorila sva tn i o mojem potovanju in njegovem cilju. Dal mi je mnogo dobrih na^ svetov, naslov dr. Beneša, ki je takrat že deloval v Parizu in 6vojo vizitko zanj. Napisal mi ni ničesar, češ: »Vizitka bo zadostovala. kaj več bi Vam pa napravilo lahko še sitnosti, ako bi slučajno prišlo v nepoklicane reke.< Bil je previden.
Crs je Ibil. da odidem v svoj hotel, ali to ni bilo tako lahko. Angleški nisem zna! 6i-sfo nič, francoski nič bolje. Nemški javno govoriti je bilo takrat v Londonu nevarno, ruski so pa razrmeli ravno toliko kakor jaz angleški. K Masarvku sem 6e pripeljal z avtomobilom. ki mi ga je priklical hotelski sluga. S tejn sem se le v kakem kotu hotela naskrivaj smel dogovoriti nemški. Sedaj pa je bilo ž« precej pozno zvečer, bilo je treba najti v oddaljenem predmestju avtomobil in sporazumeti se s šoferjem, kam hočem. Masarvk je morda čutil, v kaki zadrugi sem. in 6e mi je ponudil, da me spremi. Pe'ja!a sva se s tramvajem do najbližje pos-aje podzemeljske železnice, tam mi je ku^il karto, mi povedal koliko prsta j se moram peljati in na katero stran izstopiti. Ko je prišel vlak, sva ee poslovila.
Nisem ga videl nikdar več. Bil sem pač nekoliikokrat v Pragi, ko je bil on že predsednik republike, ali bal 6em se nadlegovati ga, prepričan, da ima itak več nego dovoJj vsiljivih, nepotrebnih obsfcov svojih brezštevilnih znancev, ki ga motijo in m-t kra-de jo čas.
»JUTRO« ši. 240 1
6
Cetrtelc. T?. X. T937.
Francija se klanja spominu naših kraljev
Na letošnjo obletnico marsejske tragedije so francoske čete defilirale pred spomenikom kralja Petra Osvoboditelja in Aleksandra na trga Muette v Pariza. Vojaški proslavi je prisostvovalo tudi mnogo civilnega prebivalstva
Napovedujejo — milo zimo
Zalivski tok postaja čedalje toplejši. • •
Zalivski tok ima, kakor znano, odločilen vpliv na srednjeevropsko podnebja, zato pri čakujejo tu vedno z zanimanjem poročila o ekspediciji, ki jo vodi švedski meteorolog vsako leto v poznem poletju na Zalivski tok, da bi izračunal domnevno vreme prihodnjega leta.
Prof. Sandstrom, 601etni učenjak, ki ie vodja državnega vremenoslovnega in bidro-grafskega zavoda v Stockholmu, je najboljši poznavalec Zalivskega toka. Že deset let se vozi v Ledeno morje do vzhodne obale Grbnlandije, da bi meril temperature Zalivskega toka. Če je ta tok topel, tedaj je mogoče sklepati, da bo tisto leto zima v Srednji Evropi mila. Že lansko leto je bila voda tega toka presenetljivo topla, prof. Sand strom je napovedal milo zimo in ta je tudi prišla. Letos nam j 3 po njegovi napovedi pričakovati še milejšo zimo, ker je temperatura vodovja Zalivskega toka še narasla. Vzdolž norveške obale znaša 12 in pol stopinje nad ničlo. To se pravi, da bo imela Skandinavija najmilejšo zimo, kar jih je bilo tam v zadnjem desetletju in isto bo s 1 Sredno Eviopo. Popolnoma napačno je go-
voriti o ledni dobi, ki se nam bliža, pravi prof. Sand6irbm, nasprotno: vsi znaki kažejo, da postaja na svetu čedalje topleje.
Prof. Sandstrom napoveduje tudi že vreme za prihodnje poletja. Ker je poletno vreme običajno slabo, kadar je temperatura vode ob obalah nižja nego povprečno, nam je po njegovih opazovanjih pričakovati lepega in precej suhega poletja.
Tudi o vodnih množinah Zalivskega toka, ki je zelo širok, je ugotovil švedski raziskovalec zanimive stvari. V Zalivskem toku se pretaka več vode nego v vseh vele-tokih sveta skupaj. Ko bodo natančneje pre delali vse znanstveno gradivo, ki so si ga nabrali o tem toku, bo mogoče še točneje navesti kolikšne količine vode se pretakajo v njem. s kakšno brzino hite in kakšen vpliv ima tok na vreme naše celine. Že ponovno so opozorili uoeniaki na to, kako grozotna bi bila bodočnost Evrope, če bi Zalivski tok izpremenil svojo smer. Po malem jo vedno nekaj spreminja, toda doslej se nam ni bati, da bi prišlo do kakšne usodne spremembe.
Štirje obroki, med njimi tudi — gnila fajca
Washi.ngtonska revija »National Geogra-phic Magazine« poroča o nekem kitajskem obedu iz štirih obrokov. Med temi obroki so postregli gostom tudi s tako zvani mi >gnili-tmi jajci«. Kitajci imajo namreč navado, da hranijo jajca dve do tri leta v slaipi, blatu ali ilovici. V tem času se beljak zlije z rumenjakom v maso, ki je trda kakor kuhano jajce. Rumenjak poslane zelen, beljak pa dobi barvo prozornega jantara. Takšna stara jajca servirajo potem Kitajci kot predjed in tudi razvajeni Evropoi, ki so jih kdaj pokupili, jih radi jedo, ker nimajo ta jajca nobenega neprijetnega okusa, kakor bi si laik mislil.
Po obedih namizni prt nikakor ni čist, toda na Kitajskem se tega privadiš. Usta si Kitajci po obedih izplaknejo z vročo vodo, ki jo izpljunejo potem kar na tla. Roke in
Lepo perilo
res lepo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je
PERION
kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporablajte ga!
obraz si očistijo z vročimi, mokrimi prti. Kitajci, ki so sladokusci svoj« vrste, cenijo predvsem aromalične zelenjave in sadeže.
Kitajski obed se začenja s sadjem in orehi ter se konča z juho. Prvi obrok sestoji iz štirih pladnjev s sadjem, jabolki, hruškami, oranžama ali peasimmoni, kakršen je pač letni čas. Kot prvo jed servirajo pogostoma tudi štiri krožnike z različnimi orehi. navadnimi orehi v medu, mandeljni, slanimi ašantskimi orehi, ki jih skuhajo v mor ski vodi in jedri melon. Dalje dajejo k prvemu obroku še svinjino in pogače 6 seza-movimi zrni.
Drugi obrok prinaša bele gobe, beluše, pečeno ribo. pražena račja jelrca, garnele, bambusove vršičke, kuhano kuretino in ribja jajca. Tretji obrok predstavljajo gratini-rana gnezda določenih ptic, ocvrte plavuti morskih volkov, sladka juha iz lotosovih semen, pražena raca, ki jo nadevajo v mastno papirno kožo, dalje precej druge perutnine, ki jo spečejo pogostoma v neko vrsto pogače. Četrti obrok sestoji končno iz kokošje juhe z ostruženitmi kumaricami (Kitajci jedo kumarice na sto različnih načinov). Končno pr.ide na vrsto juha iz sveža zelenjave. K obedu pijejo lahko vino.
Konec zračnih strežnic na Holandskem
Holandska kraljeva družba za zračni promet se je odločila, da bo odpravila žensko postrežbo na letalih, ki jo je uvedla pred nekim časom po ameriškem in angleškem vzgledu. Holandske zračne stewardlese so se v službi sicer dobro izkazale, toda običajno so jo kmalu zapustile. Pristajale so kar po vrsti v pristajališču — zakona.
Na vožnji med nebom in zemljo so namreč dobivale toliko ženitnih ponudb, da lepim mladenkam ni kazalo ostajati predolgo v njihovem poklicu. Družba je morala skrbeti neprestano za nadomestnice, imela pa je velike stroške za izšolanje zračnih strežnic. Zato se hoče vrniti sedaj 6pet k moški postrežbi, pa čeprav izgube holandska dekleta na ta način 6ijajne možnosti za poroko.
Z daljnogledom opazovan umor
V septembru lanskega leta je stopal delavec Misik iz Nitre, ki je bil dolgo časa brezposeln in je spet našel delo, s svojo prvo plačo domov. Na deželni cesti je skočil predenj človek s samokresom v roki in zavpill: »Denar ali življenje!« Prestrašeni Misik mu je vrgel listnico, v kateri je imel 200 krvavo prislužemh kronic. Navzlic temu je sprožil razbojnik nanj pet strelov iz revolverja in ga ubil.
Še istega večera pa so mogli gnusnega zločinca prijeti, kajti slučajno je bil neki delovni paznik opazoval vso reč skozi daljnogled. Na podlagi njegovega natančnega opisa so morilca, nekega Alojzija Antala, prijeli. In sedaj ga je nitranska porota obsodila na zaslužena vešala.
Nesreča Orient-ekspresa
Orient-ekspres, ki se je odpeljal te dni iz Carigrada proti zapadu, je trčil na trakijski postaji Peflivanu v neki osebni vlak. Nekoliko voz se je razbilo, en potnik se je ubil, devet drugih je bilo težje in lažje ranjenih. Nesreča se je zgodila zavoljo napačno postavljene kretnice.
7 tednov po poroki sta umorila ženo
V okolici Gmundna v Avstriji eo prijeli kmeta Reiterja in 231etno deklo Johanno Stadlerjevo, ki sta obtožena, da sta umorila 241etno Reiterjevo ženo 7 tednov po poroki. Reiter je umor priznal in izpovedal, da sta ga zasnovala s Stadlerjevo, e katero bi se potem poročila. Stadlerjeva sama je sodelovala pri umoru. Oba bodo spravili pred preki soČL
Tam, kjer je izkrvavel viteški kralj Aleksander
Kalna svečanost v spomin na obletnico tragične smrti kralja Aleksandra v Marsfcilleu, na kraju, kjer sta pred tremi leti padla od zločinske roke vladar Jugoslavije in francoski zunanji minister tarthou. Na Canebieri so se zbrale znatne množice prijateljev Jugoslavije
Vojaška parada na čast mezgu
Staremu mezgu, ki je služil 26 let pol 62. topn&kem polku ameriške vojake, so priredili ta dni veliko slavnost, kio so ga prestavili v davno zasluženi pokoj. Sklenili so, da bodo »Jacka Cosinsa«, kakor so vojaki imenovali tega mezga, dosmrtno oskrbovali v polkovnih hlevih, razen tega pa so na dan, ko je stopil v pokoj, priredili pravo parado. Bvesti Jack je stal ves oferaSen na zvišeneim odru, okrog •vratu mu je visela častna kolajna, njegov komat Je bil nov in polk je defUiimi z godbo mimo njega.
Adis Abeba se žuje Rdečemu morju
Italijanski časnikar Sergio Bernaoconi je pred kratkim pod uradno kontrolo z navadnim sanjskim vozom prepotoval progo iz Asmare v Adis Abebo in nazaj (skupaj nad 2300 km) v 68 urah. Ta vožnja kaže, da niso samo ceste, ki jih je Italija zgradila v Abesiniji, dobre, temveč tudi to, kako ee je nekoč oddaljena Adis Abeba z modernimi prometnimi pripomočki približala Rdečamu morju.
V ostalem so-abesinske ceste zavoljo svoje velike dolžine podžgale športno častihlep-noet že drugih italijanskih avtomobilistov. V Italiji razpravljajo z navdušenjem o Ber-nacconijevem predlogu, da bi 6e vsako leto priredila velika avtomobilska tekma v Abesiniji in sicer na 1500 km dolgi progi. Takšne vsakoletne dirke imajo Italijani že v Tripolitaniji.
Karoserije iz stekla
Na pariški avtomobilski razstavi, ki ee je otvorila te dni, nimajo posebnih tehničnih senzacij. Še največ pozornosti zbuja to, da uporabljajo v zadnjem času čedalja več stekla v zgornjem delu karoserij.
Več avtomobilskih tovarn je prešlo k temu, da izdelujejo zgornjo polovico vozil popolnoma iz nedrobljivega stekla in to brez vmesnih opor, ki ovirajo razgled na vse strani. V avtomobilih z novimi steklenimi karoserijami imaš sedaj prost razgled. Delavnice, ki izdelujejo velike serije cenenih vozil, tekmujejo med seboj, da bi prinesla kakšno novost
Dva diplomata v vaŽnlll misijah
Angleški poslanik pri rimski vladi, lord Perth
Francoski odpravnik poslov t Rimo,
Masarykovi kovanci
Dva reliefa iz najznačilnejših dni prezidenta Osvoboditelja
Češkoslovaška vlada je sklenila, da bo izdal spominske kovance za pokojnim predsednikom Masarykom. Med tem ko takšni kovanci doslej niso bili namenjeni obtoku, bodo izdali sedaj kovanec, ki bo imel vrednost 20kronskega erebrnjaka. Pozneje bodo izdali še posebno spominsko kolajno.
Novi kovanec, ki ga bodo izdali milijon kosov, bo imel na eai tirani glavo pokojnega predsedn:ka in bo sličil tu jubilejni kolajni ob desetletnici češkoslovaške republike. Nosil bo tudi Masarykovo ime. Na zadnji strani bo državni grb kakor na sedanjih 20 kron skih kovancih. Tudi srebrna zlitina bo ista kakor pri sedanjih srebrnjakih.
Finančno ministrstvo je za spominski ko* vanec zbralo nalašč Masarykov portret i* najboljše dobe njegovega predsedovanja. Novi denar pride v promet bržkone še ta mesec. Spominske kolajne bodo delno iz 6tega srebra, delno iz brona in ne bodo im^-le obtočna vrednosti. Nosile bodo Masaryko-vo podobo iz časa, ko je ozdravel po prvi težki bolezni, to je iz februarja predlanskega lata. Oba reliefa sta delo prof. Španiela,
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Zapustila sta Pariz In se odpeljala v Berlin
Vojvoda VVindsorski a soprogo pri odhoda iz Pariza
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je dosedanji angleški poslanik na Dunaju, prijatelj Windeorskega vojvode, lord Selby, imenovan za angleškega poslanika v Lizboni, kamor mora odpotovati že 15. t m. da ne more letos Goncourtova akademija Parizu podeliti literarne nagrade, čeprav je prejela ogromno rokopisov. Ocenjevalna komisija je razočarana objavila, da niti eno poslano dek» ne odgovarja zahtevam natečaja;
da je soloplesalka dunajske državne opere Herma Berka povila dvojčke, kar je v baletnem svetu redek primer. Mati in otroka so zdravi;
da se je zdravje violinista Bronislava Hutermanna, ki se je ponesrečil z letalom na Javi, poslabšalo. Umetnik je dobil pljuč nico in njegovi sorodniki so brez vesti o poteku bolezni;
da vidiš lahko na vrtu W. Phillipsa v Winsk>wu na Angleškem rastlino, ki ima v steblu 28 cm premera ter rase kvišku, z nje pa visi štirinajst velikih buč;
da je umrl v Rimu znani falsifikator 6lik Dossena. čigar ponaredbe so zbudile pred leti veliko razburjenja v umetuiških krogih;
da je lokomotiva brzega vlaka Lodž—Bukarešta na obmejni postaji Snyatin obglavi-la profesorja filozofije na carlgrajski univerzi, Mahmuta Feyyeja,
ANEKDOTA
Marconi je pri nekem banketu na Angleškem sedel poleg ladv, ki ga je neprestano zamenjavala s skladateljem Mascagnijem.
»Veste kaj«, mu je dejala visoka soseda »silno rada bi slišala vaš »Intermezzo«, lastnoročno otd vas!«
»Rad vam bom ugodil, ladv«. se je odrezal Marconi, »toda morali mi boste za to preskriet-i brezžični klavir!«
VSAK DAN ENA
»Mamica, mamica, le poglej, ta žival ima električni kontakt kar na glavi.. .<
4>PolitikaaO
* JUTRO« 51. 240
7
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, part. oddelek, Zagreb.
B«m*1» t Dia- iavek 8 Dtn
u Šifro ali lajanje 6 Dia. Najmanjši u««l 11 Dia.
Čevljarski
pomočnik
ca, mešana d®>a dobi stalno mesto teko]. Pogačar, Kamnik.
2708Ž-1
Dekle
spretno, čvrsto, dobro ln pošteno, od 18—26 letno — iščem za trgovino ln gostilno. Prednost unajo skrom na. siromašna dekleta. Ze nitev ni izključena. Naslov: Tomčič J., mlin na turbino, Jlaja kraj Gline, Savska banovina.
35S40-1
Samostojne šivilje
perila ln strojne vezrlje s prakso, sprejme večje pod jetje. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Vest no delo — debra plača«.
23158-1
Pletiljo
dobro moč, sprejmem za Zagreb. — Anica Škrobel, Ljubljana, Dravska ul. 8.
27151-1
Večje podjetje
iSče tajnico, poleg sloven ekega in srbohrvatskega je zika popolno znanje nem Ičine in stenogafije. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana. Aleksandrova 2/L
27155-1
Perfektro veziljo
veščo tudi šivanja, sprej ni-m na stalno mesto z do bro plačo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27179-1
Urarskega
pomočnika
mlajšega. spTejme takoj — Stanko Gerčar. tirar. Tr bovlie.	27130-1
Hišnik
neomenjen, vojaščine prost.
nemškega jezika zmožen, kateri se razume na bencin motoT in dela na vrtu. dobi takoj mesto v Okrevališču barona Bot a, Sv. Ana pri Tržiču.
27192-1
Poštenega
prodajalca(ko)
sprejmem za prodajo raz giednic po trafikah. Po nnlbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Potrebna delavnost ln malenkostna varšf:n««.
27157-1
Modistko
dobro moč, sprejmem takoj. Naslov v vsefl poslovalnicah Jutra.
27147-1
Šiviljo
vešča v šivanju bluz, sprejmem takoj z dobro plačo in za stalno. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27173-1
Trgovski pomočnik
špeeerist. k: razpolaga z gotovino 15—20.000 D'n. dobi dobro zaposlenje. Kasneje lahko prevzame samostojno dobro trgovino. Ponudbe na ogl odi. Jutra pod »Zlata j"ama 97«.
271651
Absolventko
trgovske šol" išče trgov si'a hiša. Brez znanja nemščine tn srbohrvašči ne ponudbe brozpred rnetne. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Začet niča 77«.
26791-1
Krojaškega
pomočnika
dobro lzvežbanega, mladega sprejmem takoj. — Fran Kosmač, Slov. Javornik.
27129 1
Službe išče
Vsaka besed* 50 pax, da rek 3 Dtn. t» i tr* «J] 1» ianje n»a)«r» o Dtn- nai manjši tneeek IS Din.
Prodajalka
mlajša moč, jzvežba na v manufakturi, špeceriji tn galanteriji, pridna, poštena, prosi takojšnje zaposlitve v mestu aH na deželi. Nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27122-2
Privatna uradnica
e Metno pisarniško prakso želi prem en-ti službeno mesto. Plača in nastop po dogovoru. Pismeno obvestila pod »Privatna« na ogl. odd. Jutra.	27128 2
Brivski pomočnik
dober delavec in bnbi štu-cer, želi službo. — Položi kavcijo Din 5.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Nekadilec«.
27'67 2

beseda 1 Din. davek 8 Din is šifro »U la}*nje naslov« 3 Dia Najmanjši incsek 17 Dia.
Vrtno prst
za cvetlice, proda poceni A. Bevčar, Ljubljana, Ce Lovška c. 63 Telefon 89 47.
271346
Otroški voziček
avto mode! skoraj nov, prodam. Krekova 17/1. Moste. Ogled med 9.—16. uro.
271366
Trgov.-gospodarski
leksikon
na prodaj po 'igo-ini ceni.
Interesent naj 0e zglas- pod značko »Leksikon 37« na ogl. odd. Jutra.
27144-6
Kuhinjsko kredenco
lepo, štedilnik (TischspaT-herd> in peč (Fullofen) — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27145 6
Krasne mize
(oval, okrogle) Bdm. z tn-tarzijama. Altwier vaze. 3P0 let staro sliko v lepem pozi. okvirju, benečansko d-elo itd. proda Golob Mari]a, Gallusovo nabrežje 29.
27174-6
Beseda 1 Din. davek 8 Din ls šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši uieaet 17 Din.
Avto Ford
C 35, prodam. Kamnik 22.
27083 10
Tovorne in osebne avtomobile
dobro ohianiene vseh ja-kosti kupite najceneje pn O. žužek, Krupp zastop stvo, Ljubliana, Tavčarjeva 11.	27172-10
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
G. Th. Rotman:
Gospod ICozamurnik postane umetni Jahač
17
Kaj se je bilo zgodilo? Ta čas, ko se je gospodar prerekal z redarjem, je bil belec opazil voziček, poln najkrasnej-še zelenjave. Peter, prodajalec povrt-nine, ga je bil pustil v nemar, da bi si ogledal Kozamurnikove umetnije. »Ho, ho,« si je mislil belec, »tole se bo prileglo!«
ieaeda l Din, davek 8 Dtn '■» šifro ali lajanje aa*mv» ) Din. Najmanjši an«s«i 17 Dia.
-iislo zelje,
repo, sarmo
prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino do navija Homan, Sv. Petra c. 81. Ljubljana, telefon «-39.	26V?3
Jedilni kostanj
ie<p rešetan ouli najceneje Arttu Nachbar, Radeče.
26211 «3
Bese-la 1 Diu la»ek 8 Did za šifro a!i dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši anesvk 17 Din.
Psa španiela
3 mesece starega, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27156 27
Zatekel se je
mlad nemški ovčar, črne barve, sliši ua ime »Ras«. Kdor ga pr.vede, dobi na grado. — Tovarna Vidmar. Savli« 18, pri Ljubljani.
27149-27
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih eenab
ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova nlica
12«
Beseila l Din la»e& 8 Din za šifro ali lajanje aa*lnva Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Sodna dražba!
Dne 18. 10. l»37 ofc 9 uri dopoldne bo pri okrajnem sodišču v Skofji Loki. soba št 2. dražba
velike 1 nadstropne trgovske hiše z gostilno in trgovino ležeče ob irlavni cest: v Do lenji vasi pri Selcah v sel ški dolini Poslopja so ocenjena na 187.300 din, zem ljišča pa n* 344 823 10 din. pritikline pa na 2.60H d'n. Najmanjši ponudek znaša I.SC8-73 d.n varščina, ki jo je polož t-i pr sodišču, pa znaša 43 471.31 din. — Dražbeni pogoji so ob:čainl. Nadaljnje intormap;je laje pisarna dr. Igo SUa-rja, odvetnika v Kranju.
27071-35
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro «11 dajanje oa«i«va
5 Din. Najmanjši sneeek 17 Din.
Bančno kom. zavod
in
menjalnica
MARIBOR, Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne Knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papir ie, valute m zlatnike po najvišji dnevni ceni.
237 16
»Ekonomist"
Gospodarska pisarna d. z o. z.
MARIBOR
Prešernova 2/1.
FinanCno-gospodarske
in administrativne ureditve( preureditve
in vodstva. Knjigovodstvo,
bilance, revizije. Premoženjske in hišne
uprave. Interesna zastopstva, zveze z inozemstvom, plasiranje kapitalov.
Seseda I Din i»«ft ? U t. &» iitro alf lajanje oaal«r» 1 Din. S»1m*njSI tae*«k 17 Din.
Kožuhovino
se najugodneje kupi ln strokovno izdela pri Jo sip Dolenc, Ljubljana. Sv. Petra 19. tel. 22—62 274 3C
Beseda 1 Din, davek 3 Din. sa šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zarsek 17 Din.
Mesarijo
dobro ldočo. v kopali šk:m mestu oddam v najem ali prodam zaradi bolezni lastnika. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
26773 19
Bese.la i Diu lavfK 3 Din sa Šifro ali lajanje aaeiova 5 Din.	ijšl
17 Din.
Večje število parcel
Kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih J> stauo vaujskih tliš tei vil una naprodaj gradben, strukuv m, izobralu posredovalec KUNAVFR LUDVIK, Osta iS oktobra 6- I elefon 37 33. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenitelj za nasvete brezplačno aa razpolago.
60 'A,
Vilo
enodružinsko, i vsemi pritiklinami, lepim vrtom in avtogaražo, ugodno prodam. Po želji večji znesek hipoteke proti 7°/o. F. Pristavec Ljubljana, Erjavčeva cesta la. Telefon 23-81.
27060 30
Več stavbenih
parcel
v Zgornji Šiški, v bližini državne ceste in remize — zelo ugodno proda Društvo hišnih posestnikov, Salen drova 6.
27148-20
Malo posestvo
prodam ▼ Tmovljah K. fB
Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro alf dajanje oaalora 5 Dia. tfajmanjil »ne«ek 17 Din.
5-sobno stanovanje
renovirano, v oemtni mesta.
oddamo. Naslov t vseh poslovalnicah Jntra.
27068-31
Trisobno stanovanje
v vilt. t centrn mesta — oddam 1. novembra. Vprašati Knafljeva 13/11.
27154-3!
Dvosob. stanovanje
oddam L novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27152 21
Solnčno stanovanje
šestih sob, moderno urejeno, oddam v sredini Ljubljane. Vprašati Napoleonov trg 6, pri hišnici.
27143-31
Malo vilo t vrtom
oddam 1. novembra za Din RoO blizu nove cerkve v Šiški. Poizve se pri hišniku Goriška 29.
S7140-2H
Dijaškt sobe
Gospoda ali dijaka
sprejmem kot sostanovalca z dobro hrano in vso oskrbo v bližini univerze. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.
27158 22
		
Kfnjnvf	£	B
tJoeeda 1 Din. lavek 8 Din u šiiro ali lajanje aaslova i Din. Najmanj« tnsaek 17 Dia.
Sostanovalc (ko)
sprejmem t vso oskrbo, d»obro hrano. Cena zmerna. Florjanaka ul. 10/11.
27153-28
Opremljeno sobo
lepo, mirno, poceni oddam. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra.
27141-23
Sostanovalko
sprejmem. Naslov ▼ vseh pos! valnicah Jutra.
27105-23
Prazno sobo
/epo parketirano in zračno, oddam L novembra. Medvedova ul. 7.
27175-33
Lepo sobo
opremljene, oddam t vso oskrbo ali brez v I. nadstropju, z uporabo kopalnice. Levčeva 11. Pot v Rožno dolino.
27171-23
Garsonjero
v visokem pritličju, oddam boljši osebi 1. novembra. — Pojasniila pri hišnici Reslje-va cesta 3/1.
27170-23
Opremljeno sobo
mimo, s posebn;m vhodom, oddam v centru 2 osebama s hrano. Križevniška ulica 5/II.	27169-23
Lepo solnčno sobo
oddam za november. Vodovodna 83, za predorom.
27177-23
Lepo opremljeno
sobo
s posebnim vhodom, oddam na Aleksandrovi cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27176-23
— fotelje— in vse drugo priznano solidno
delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
M0KRT1K KOZMETIK* - SPLIT-
S. br. 17271/37
SPOSOBEN MLAD PRODAJALEC
(trg. pomočnik iz špecerijske stroke) kot
fmofagandist
se sprejme. Nudi se stalna plača in povračilo stroškov. Spretni, delovni gospodje v starosti ca. 25 let, ki so že odslužili vojaški rok, z znanjem slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika in ki imajo predvsem veselje do potovanja, naj pošljejo ponudbo možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Propaganda«.
po
Pri
40 letih že plešast?
Morda «e tudi pri Vas pri
30 letih koža 2« sumljivo svetlika skozi late. Potem boste plešasti ie predno dopolnite 40 let. In to po lastni krivdi, ker lasišča kratite potrebno hrano. Nega las, ki tkiva za rast las ne dovaja hranivih snovi, potrebnih za rast las, nima prav gotovo noben« vrednosti
Znanstveno je dokazano, da v vseh slučajih izpadanja las vsled prevelikega duševnega ali telesnega napora, ali vsled sploine slabosti, od prhljaja ali izčrpanosti lasnega korena — vedno je temeljni vzrok ▼ nezadostni prehrani tkiva za rast las.
Vam nI potreba, da
ste takšni!
Priznajt«, da st« tudi Vi ie po-skušati s posebno frizuro prikriti svoje razredčene lase ?
Odkar |i lmjRd| lova nagrada aa ktmiio, znani raziskoraiao vitaminov Sir Fradarick Hopkms dognal, da ja trfptophan neobhodna potreben n ▼sako rast, aa vsake preprečen)« pleš« — od takrat ni reč nevarnosti za izpadanje las.
Na temelja del Sir Freda-ricka Hopkinsa je dobil mani biolog Dr. Weidner iz neke keratinske baze ne samo tryptophan, ampak ▼seh 14 substanc, ki so potrebne za rast las. On je te organske snbstanoe kombiniral ▼ idealno hrane za lase, ki jc danes it po vsem sveta znana pod imenom Neo- Silrikria.

naravna hrana za lase
Sllvfkrin takorekoE prekopava lasfiU«, preskrbuje oslabljeno tkivo sa rast las • mani vi mi substancami za krepitev in utrjuje lasne korenine. Ugodno delovanje prične takoj. Že r nekoliko dneh lahko ugotovite uspeh. Prhljaj izgine čudovito hitro, lasiSče postane čisto ter ostane zdravo, lasne korenine zopet normalno delujejo izpadanje las preneha in lasje orično nanovo rasti
SHvlkria se podaja po ee-Isrn svetu. Proizvajanje Je zavarovane s ■nednarodnlml patenti.
Xaj Ko** f* pabie&Ko f
Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin.
Z vsakdanjo uporabo vzdržuj« kožo na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las.
Onemogoča tvorbo prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje ▼ rasti las.
Mala steklenica .... Din 37*— Steklenica za 2	Din *&■—
Za rast las in proti prh!fa|a zahtevajte naravno hrano sa lese Neo-Silvikrin.
Nov preparat, Id z zunanjim dovajanjem organske hrana za lase aapetoo hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja m novo, zdravo ta M
V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost
Steklenica za 1 mesec . Dia 66*—
Silvikrin Laboratories
London - Pariš - Berlin - BruzeUes Rotterdam - Zurich
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
Hinko Mayer i drug, Zagreb
Dobi se ▼ vseh strokovnih trgovinah
fiodu^a JUOA£ IQA
Zračno sobo
opremljeno ali prazno, od dam v centru mesta. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	27162-23
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
Sobe išče
Be»e<l* i Din lave* S DU> u šifro al! lajanje oa*lov» 9 Din. Najmanjši ia»«i 19 Din.
Sobo
lepo ln udobno opremljeno, Iščem s souporabo kopalni ce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«.
27138-2b«
Gospodična
ki perfektno obvlada nemirno, išče službe pri bolj Si rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvirana germanistka«.
27'W0-88a
INSERIRAJ V kJUTRU"!
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK

NAJPOPOLNEJŠE GENERALNO ZA5TOPSTVD
_E CruMcincD
ZAGREB NIKOLltEVA 10
s
nformacije
des«-la 1 Din. i«'e* D Din ta Šifro ali dajanje aaaiovt i Dia. Najmanjši u**e» 11 Din.
Izjava
Podpisani nisem plačnik ia dolgove, napravljene od moje žene 01f?c Korošec. — Slavko Korošec.
27150-31
ZAHVALA
Ob prerani smrti dragega nam sina, brata in strica
jožeta kovača
RUDN. NAMEŠČENCA V LAŠKEM
izrekamo toplo zahvalo vsem> ki so z nami sočustvovali. Posebej naj prejmejo zahvalo gg. zdravnild in čč. sestre »Šlajmerjevega sanatorija« za izkazano požrtvovalnost, dalje številni darovalci vencev in cvetja, čč. duhovščina, zastopstvo TPD., govornika »Društva rudn. nameščencev«, in pevskega zbora »Hum« za tolažilne besede, »Loški glas« za žalostinke, rudniška godba, ter vsi številni prijatelji in znanci, ki so dragega nam Jožeta spremili do njegovega zadnjega doma.
ZAGORJE, 12. oktobra 1937,
Rodbina KOVAČ In sorodniki
- .i. :.. :t <.;. .

Rafael Sabatinij
89
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
In ker je bila Rozamunda na varnem, je vedel, da tudi Lionel ne uide zasluženi kazini. Nase, ki je bil že toliko kakor mrtev, se mu je zdelo škoda misliti
Uničil je bil svoje življenje že zdavnaj, in zavest, da je vsaj zadnje dni dobro uporabil, mu je dajala nekaj zadovoljstva. Seveda bi bil brez tiste nesrečne maščevalne odprave lahko še dolgo vo-jeval kot morski razbojnik in se morda celo povzpel do ponosne časti alžirskega paše; vendar, ali bi bil tak konec dostojen nekdanjega krščanskega plemiča? Ne, tako, kakor je bilo zdaj, je bilo bolje. Takšnim mislim se je vdajal dobršno uro.
Rahlo šumastenje v nepredirni temi njegove ječe ga je zmotiilo. Najbrž je bila podgana. Vzravnal se je in z nogo udaril ob tla, ga bi pregnal gnusno žival. V odgovor se je oglasilo iz teme: »Kdo je?«
Zdrznil se je, tako trdno je bil prepričani, da je sam.
»Kdo je tam?« je ponovil glas in čemerno dodal: »V kakšnem črnem peklu tičim?«
ZcSaj je spoznal Jasperja Leigha. Kako je bil prišel najnovejši novinec Muhamedovdih vojnih trum v to ječo?
»Bogme,« je odvrnil sir Oliver, »ksako si poišeil sem, ti ne morem povedati, vsekako Pa tičiš v sprednjem gradiču .Srebrne capi je'.«
»Kdo si?« je vnovič vprašal glas.
»V Berberiji so me imenoval Saikr el Bahra.«
»Sir Oliver?!«
»Najbrže me bodo zdaj spet tako imenovali. Bolj verjetno je pa, da me bodo ti krščanski gospodje potopili v morje, da se jim ne bo treba ubijati z vprašanjem, kakšen napis naj mi vklešejo v nagrobnik. A povej mi: kako si prišel semkaj? Po mojem dogovoru s sirom Johnom se ne bi smelo nikomur iz našega moštva nič zgoditi, in težko mislim, da bi bil postaJl sir John kirivoprisežnik.«
»O tem nič ne vem. Dokler mi niste povedali, nisem miti slutil, kje sem. Ko je moj meč predrl život vašega ljubeznivega brata, so me pobili na tla. To je vse, česar se spominjam.
Sir Oliver je pridlržal sapo. »Kaj? Iiomela si uibil ?«
»Upam,« je bil hladni odgovor. »Toliko vem, da sem mu porinil nekaj pedi jekla med drobovje — taikoj po tem, ko so planili prvi Angleži na palubo. Plemič Lionel je bil v Prvi vrsti — tam, kjer bi ga bil najnazadnje iskal.«
Dolg mollk je naštel. Nato je sir Oliver s tesnobnim glascm izpregovoril: »Najbrže si mu dal saimo to, česar si je želel. Prav imaš, Leigh, prva
vrsta je bffla mesto, H bi mu ga bil človek najnazadnje preodil, razen če je nalašč iskal meča, da bi se rešil vrvi Gotovo je tako najbolje! Da, najbolje! Bog mu daj večni mir!«
»Ali verujete v Boga?« je nekam plašno vprašal stari grešnik.
»Zato so te tud prijeli,« je sir Oliver nadaljeval svoj saimicgovor. »Ker ne poznajo njegovih hudobij, ga imajo najbrže za svetnika in mučenika in hočejo maščevati njegovo smrt. Prav, prav, mojster Leigh; upean, da se zavedaš, kakšen lopov si bil vse svoje žive dni, in si že pripravil svoj tfflnik za zamko. Stvar te torej ne bo prehudo iz-nenadSla.«
Ladjar se je metal po svojem ležišču sem ter tja in sbcfaat: »Moj Bog, kako me glava boli!«
»Najini prijatelji na tej ladji imajo zanesljivo sredsitvo zoper to,« ga jo potolažili sir Oliver. »In razen tega boš visel v boljši družbi, kot jo zaslužiš. Zakaj tudi mene bodo jutri zjutraj obesili. Ti si ta konec prav tako obilno zaslužil kaksrr jaz, mojster Leigh. Smiliš se mi pa vendfer; da, žal te mi je, da bi moral trpeti, ko nisem prav nič mislil na to.«
Mojster Leigh je zastcfca! in nekaj časa molčal. Naito je ponovil svoje vprašanje: »Ali verujete v Boga, sir Oliver?«
»Ni ga boga razen Boga, in Muhamed je njegov prerok,« je bil odgovor.
Mojster Leigh ni veddl, aH se sir Oliver norčuje iz njega ali misli zares.
»To je poganska vera,« se je s strahom in studom uprl.
»Nu, veš kaj, vera je, ki ŽM po nji nešteto
ljudi, in ti ljudje delajo res tako, kakor govtatrija. To je več, nego morem trditi o katerem koli kristjanu, ki sem ga kdlaj srečal.« »Kako morete na pragu smrti tako govoriti?« »Ali je kak Čas primernejši za resnico?« »Torej ne verujete v Boga?« »Narobe, verujem vanj.«
»Ucda ne v pravega Boga,« Je vztrajal morati
razbojndik.
»Nobenega drugega Boga ml razen pravega — poznajo ga seveda le redki ljudje.«
»A če resnično verujete vamj, kaj vas nd potem prav nič strah?« »Strah? Česa?«
»Pekla, pogubljenja, večnega ognja!« je v silni grozi zatulil ladjar.
»Z~kaj, ko sem samo izpolnjeval usodo, ki mi jo je določil v sto,ji vsemogočnosti,« je odvrnil sir Oliver. »Moje življenje je potekalo, kakor ga je začrtal, kajti vse je in vse se godi po Njegovi volji. Mar naj se bojim pogubljenja, ker sem bil takšen, kakršnega me je Bog ustvaril?«
»To je prg-amska, moslemska vera,« je oporekal Jasper Leigh.
»Tolažilna vera je in kaj pomirljiva aa grešnika, kakršen si ti. «
ultnrnl pregled
Versailles
(Iz pariških zapiskov)
Letos poteka sto let, kar je bil otvorjen Musee National de Versailles: povod več, aa se spomnimo njegovih zbdrk in vsega razkošnega okolja, ki obdaja to veliko zapuščino francoske preteklosti. Pred sto leti so torej odprli javnosti veličastne dvorane, ki jim je nadčloveški ponos »rod-soleil« Ludovika XIV., združen z rafiniranim okusom umetnostnega sladokusca, vtisnil td-ko obeležje, da nas še po stoletjih navdajajo z občutjem kraljevske vzvišenosti.
Versailles je ena tistih točk v pariški okolici, ki neugnano zapeljuje tujca z bleskom svoje slave. To je obenem njegova temna senca, zakaj skozi dvorane kraljevskega gradu — kraljevskega tudi v siju Tretje republike — se neugnano pode črede turistov; le po redkem naključju se ti zgodi, da ostaneš vsaj za nekaj hipov sam v kakšni dvorani in poslušaš — da, prav zares poslušaš — očarljivo tišino teh prostorov, ki so videli toliko minljive zemeljske slave. V takih trenutkih se človeku zazdi, da se bodo zdaj zdaj odprla vrata in da se prikaže z vso ceremonialnostjo »kralj-sonce«, za hip občutiš tesnejšo bližino te bleščeče preteklosti, nje sledovi se vidijo intimnejšd in resničnejši. Toda to je samo trenotna igra fantazije, kajti že naslednji hip se ovedeš, da si v muzeju: prikaže se pospan obraz čuvaja ali nova skupina turistov. Vzlic temu: koliko čara je v takem samotnem trenotku sredi kraljevske dvorane, ki je kos zgodovine, priča »du grand siecle«!
Zbirke umetnostnih slik in kipov v Ver-saillesu se ne morejo meriti s slavo Lou-vra, te največje zakladnice umetnosti vsega sveta. Njih vrednost prehaja pogosto z umetnostnega kroga v širši krog zgodovinske dokumentarnosti. Predvsem so tu slike, ki so že tedaj krasile kraljeve dvorane, dalje podobe iz zbirk poznejših vladarjev in likovno-umetnostni dokumenti francoske vojne slave vse do nekaterih, morda ne posebno umestnih slik iz novejše zgodovine. Je to muzej več ko dveh stoletij, muzej slave, dviga in padca, veličine in bede. Tretja republika vestno varuje spomenike francoske monarhije: v tem je toliko demokratične noblese kolikor kulturne dolžnosti.
Versajski grad in park sta edinstveno veličasten spomenik francoske monarhije. »A toutes les gloires de la France« — pravijo zlate črke klasičnega sloga na dveh krilih gradu. Toda Francija je bila v dobi vere v božanstvo države in kraljevstva mistično pričujoča in poosebljena v enem samem izmed svojih sinov — v kralju. V njegovo slavo je bil zgrajen ves mogočni grad. Arhitektura palač in vrtov je po vsem svojem duhu in smislu eno samo poveličevanje kraljevskega veličanstva, laskanje njegovi častihlepnosti, tempelj njegovi ničemernosti, mogočne kulise njegovi neprestani igri človeka z bogom. Priroda s svojimi travniki in gozdovi, stavbeno kamenje enako kot misel arhitektov in zidarjev, vse se je moralo podrediti absolutnemu namenu, ki je strnil sodelavce v enoten kolektiv. Nikjer ni prostora, ne v gradu in ne v parku, ki ne bi dajal dostojne, monumentalne kulisarije nastopu kralja; slehern večji prostor je moral biti salon, v katerem so lahko igrali svojo galantno človeško komedijo kralj in njegove kurti-zane. Zato je versajski grad s parkom najlepša in najznačilnejša kraljevska palača v Evropi. Njegova arhitektura priča, da je v veku Ludovika XIV. že opešala vera, ki je zidala velike gotske katedrale. Bog srednjega veka je prepustil kos svoje oblasti zemeljskemu kralju in le-ta je moral dobiti dostojne dvore.
Izza renesančne kulture, ki je obnovila humanizem, je ostala klasična estetika. Nje poglavitno načelo je ubranost, njena vera časti človeka kot merilo stvari, njen okus se je naposled razvil v tisti klasicizem, čigar največji triumf je prav versajski grad s svojim parkom. Absolutna kraljevska moč je potrebovala arhitekturo, ki bo obnovila pod varstvom krščanske misli poezijo starega Olimpa. In ne vem, ali si še kje na francoskih tleh lažje zamišljaš olimpski sen, kakor v vrtovih Ver-saillesa, ob njihovih mirnih in poskakujo-čih vodah, ob njihovih širokih perspektivah, ob ubranih linijah njihovih nasadov, pred ozelenelimi ali belimi skulpturami, ki odražajo svoje nage like v zrcalu voda, ali na mirnih stezah, ki so ustvarjene zato, da se po njih sprehajajo gršiki bogovi in njihove zemeljske ljubice. . .
In vendar sloni vsa poezija versailskega klasicizma na trdni podlagi umoverja, ki je poglavitna odlika francoske duše. Kajti ta harmonija je prav za prav vsota skritih računov in geometrične zakonitosti; je to lepota, kakor jo je iskal tudi genialni Leonardo da Vinci, ko je meril proporcije
ženskega telesa in odkrival za estetskimi ugodji matematične zakone.
Prav ta racionalizem, čigar doba je šele prihajala, je moral nekoč razbiti olimpski sen in pripraviti ljudi, da so se odpovedali veri v božanstvo države in kraijevstva, ki je na nji slonela vsa veličastna »gloire« absolutističnega kralja. Zakon med človeškimi iluzijami in matematičnimi spoznanji ne more biti nikdar trajen. Kralj, ki poveličuje samega sebe s stvaritvami, v katerih je tako malo sleherne mistike in toliko preračunljive zakonitosti, jasnosti in hladne pompoznosti, ne more biti dolgo vladar podložnikov. Humanizem 17. stoletja je moral vzlic vsej slepilni igri človeka-kralja s kraljem-božanstvom preiti k osnovnim, preprostim resnicam, kakor jih je izpovedalo 18. stoletje najprej s spisi svojih filozofov, nato pa s premo akcijo svojih revolucionarjev.
Harmonična lepota Versaillesa nas opa-ja tudi dandanes, ko tavamo v meglah med racionalističnim realizmom in novo voluntaristično romantiko — dandanes, ko smo razbili malike preteklosti in si onemogli ustvarjamo nove. Povsod, kjer je vzkipelo novo občestveno življenje, se pojavlja težnja po nečem stalnem in monumen talnem: po nad časovnem izrazu, ki je v več razvojnih dobah pokazal isto klasično lice. Futurizem v Italiji se že umika pred rimskim klasicizmom; proletarska Rusija tiplje zopet okrog klasičnih vzorcev; novi dom nemške umetnosti v Mori ako vem ima izrazito klasicistični slog. Tam, kjer gre za nadčasovne vrednote, se človeški duh kmalu zavede svojih slabosti in se rad pridruži najčistejšim in naj-trajnejšim vzorom prednikov.
Ko se tako sprehajaš po versajskem parku, ki tolikanj hvali okus svojega umetniškega očeta Le Notra, ne misliš samo na minljivost, na slavo, ki je po Balzacu »sonce mrtvih«. Pred tem mogočnim simbolom nekdanje francoske monarhije — morda za vedno pokopane pod metežem novih idej, gibanj in stremljenj — se tudi ovedeš, da vzlic vsem spremembam okusa, zahtev in potreb obstoji nekje pod varlji-
vim bleskom modernosti večna lepota harmoničnih oblik, večna resničnost matematičnih zakonov, ki prehajajo z genialnim posredovanjem umetnikov med temelje klasične lepote. In tedaj se ob pogledu na grad Ludvika XIV., na blesk voda in na pravilno urejenost nasadov, spomniš in zaveš, da je misel vzlic vsem blodnjam velika stvariteljica. Ratio sveti skozi vse temine. Za harmonično lepoto likov se skrivajo abstraktni zakoni proporcij, ki jih odkriva samo vidovit duh. Kdo ne veruje v moč volje, čustva, intuicije? Doslej se ni še nobena genialna stvaritev priglasila večnosti, ne da bi imela viden pečat uma-stvaritelja. Um je moški princip, ki potrebuje za stvarjanje ženski princip — čustvo.
V Versaillesu je sijalo toplo jesensko sonce in z drevja je padalo orumenelo listje. V vodi so se zrcalile ubrane oblike gradu Ludovika XIV. in v vsem je bilo toliko harmonije in lepote, da sem se poti-homa zahvaljeval bogu svoje usode za ta darežljivi trenotek ....	—o.
Zapiski
O zborniKu »Razstava slovenskega novinarstva« je priobčil »Srpski književni glasnik« v zvezku z dne 1. oktobra simpatično oceno iz peresa T. P. Pisec poudarja pomen zbornika in zaznamuje uspeh novinarske razstave v Ljubljani.
Iz češke literature. Izmed najnovejših publikacij, ki so v tem ali onem pogledu zanimive tudi za širši slovanski svet, je treba vsaj kronistično omeniti: Zbornik »Slovanski spisovnč jazyky v dobč pfi-tomnč«, ki je izšel v izdaji Društva za slovHmsko jezikoslovje pri praškem Me-lantrichu. Je to edinstveno tehtna in več kakor samo informativni pregled današnjega stanja slovanskih jezikov. — Izmed literarnih paiiroonikov je vredna pozornosti knjiga Josefa Jirdske »SovčtskA literatura ruska« zlasti zaradi objektivnosti, s katero pisec KHglaiblja današnje pojave v ruski književnosti. — Kritika sprejema z velikim priznanjem spis znamenitega botanika prof B. Nšmca »Duše ro©tlin« in vidi v avtorju te knjige o rastlinah drugega Maeteriincka. — Izle-poslovja in poezije napovedujejo najpomembnejše novosti šele za prihodnje tedne. Med najnovejšimi zvezka vzbujajo pozornost zbirka Krtke Ob. Fischerja »Host«, Seifertova drobna knjižica »Osm dni« (v spomin T. G. M.) in himnična poezija J. Zahraničke »Pozdraveni slun-ci«.
ŠPORT
Najbolj privlačna enajstorica
v ligi je splitski Jadran, ki bo v nedeljo igral v LJubljani
Peto kolo liginega tekmovanja nam bo pripeljalo na zeleni ljubljanski travnik zanimivega gosta, sigurno najbolj renomirano enajstorico v ligi. Naša razvajena športna publika je to srečanje vedno cenila najbolj. Prejšnje tekme 6 Hajdukom so ee odigravale pred rekordnim številom obiskovalcev, saj jim je nudil Hajduk poleg tehniško uglajene igre in južnega temperamenta še poseben način igre. ki jo morejo doumeti samo oni, ki živijo ob morju.
V postavni četi dalmatinskih mojstrov je ukoreninjena velika ljubezen do rodnega Splita, ki se ne da ločiti od imena Hajduka. Edino nerazdružljivi povezanosti teh dveh imen 6e ima zahvaliti klub za veliko popularnost v domovini. Za krasno urejeno igrišče, ogromne tribune in Hajdukov dom so žrtvovali vsi stanovi brez razlike velike vso-
te. Lepa harmonija klubovih simpatizerjev je za naše pojme nerazumljiva, saj vidiš klubov znak v gumbnici najvišjega javnega predstavnika, ki ga nosi s prav takim ponosom kakoT vsak zadnji pristaniški delavec.
Da se je Hajduk ofrdržal med elito naših nogometnih klubov kljonb 6voji osamelosti, je iskati zaslugo v ogromnem zakladu talentiranih nogometašev. Dalmatinee je rojen nogometaš. Če bi temu klubu bilo omogočeno srečanje s tujimi moštvi kakor beograjskim klubom, j>otem ne dvomimo, da bi bil za dober razred nad ostalimi.
Ko pozdravljamo sinove sinjega Jadrana v naši sredini, poživljamo slovenske športnike. naj se v nedeljo polnoštevilno zberejo na igrišču in z dostojnim poižiganjem bodrijo naše fante v veliki borbi.
V nekaj vrstah
V torek se je naša nogometna enajstorica vrnila iz Varšave. Tiho in brez sprejema kakor je tudi odšla. Beograjski in zagrebški listi so seveda še vedno polni podrobnih poročil in raznih izjav, kako je prav za prav potekla ona nesrečna tekma za svetovno prvenstvo, ki smo jo tako žalostno izgubili. Razumljivo je, da krivdo za ta poraz sedaj odrivajo drug na drugega, da celo igralci sami med seboj. Tako pravi znani Moša Marja-novič, ki je šel iz Vrnjačke Banje ojačit napadalno vrsto v Varšavo, da zadene vsa krivda za dobljene gole samo nemogočega Glaserja v vratih. Drugi napadalec Vuja-dinovič, ki so ga kot najbolj odlično moč posebej z letalom dali prepreljati v Varšavo, pa se je povzpel celo do smele trditve, da naše nade za vstop v finalno kolo v svetovnem prvenstvu zaradi tega poraza še davno niso izgubljene. Tako in slično mlatijo zdaj prazno slamo poklicani in nepoklicani na račun tega poloma, dejstvo pa ostane nespremenjeno, da smo popolnoma brez potrebe in samo po naši malomarnosti izgubili važno mednarodno tekmo, kar je spet ustavilo našo lepo obetajočo pot v
srednje-evropski nogometni razred. Med drugim čitamo tudi napovedi, češ da se je sa vezni kapetan Kika Popovič v zvezi s tem porazom odločil za ostavko. Tudi to ni nič drugega kakor zvonenje po toči, varšavski knock-out za naš nogomet pa je nespremenljiv. In najbrže tudi naša nadaljnja usoda v tekmovanju za svetovno prvenstvo!
Za nedeljske tekme v ligi so določeni trije domači in
dva tuja sodnika. Beograjski tekmi bosta sodila domačin Vasa Stefanovič in Peter Ninkovič iz Kra-gujevca, v Zagrebu bo »uradoval« Mika Popovič iz Beograda, Ljubljana in Sarajevo pa bosta plačala tuje moči. V Sarajevo pojde neki Avstrijec, v Ljubljani pa bo žvižgal Italijan Scorzoni, in ne kakor smo pisali v včerajšnji prvi objavi — Scar-pL
Zagrebški Hašk je imel te dni 42. redni občni zbor, na katerem je bila soglasno izbrana skoraj vsa dosedanja uprava s predsednikom dr. Dujmovičem na čelu. Hašk si obeta v bodoči sezoni zaradi pridobitve novega prostora še mnogo več uspehov, kakor jih je imel do sedaj, ne glede na to, da ga bremeni še vedno okoli 310.000 di-
VSAK O
MLAjŠA!
RrfVl • Uporabite rožnato kremo To-1F11*¥ 1 . kalon hranilo za kožo. ki vsebuje Biocel, senzacionalno odkritje dr Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva 12 skrbno Izbranih mladih živali. Znanost je ugotovila, da baš zaradi Izgube tega naravnega elementa fz kože nastajajo gube Krema Tokalon. hranilo za kožo. z Biocelom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto In mlado.
Jufri zjutraj.
Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon Od nI mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko ln belo. 2ene 50 let lahko dobijo očarljl* o polt. s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka Uspešni rezultati to zajamčeni, ali pa se denar vrne.
narjev dolga. Te številke so pri naših športnih klubih že kar tradicija!
V	milanskih tekmah za teniški srednjeevropski pokal, kjer bodo naši beli mušketirji igrali konec tedna proti najboljšim Italijanom, se nam obeta, če bo šlo vse v redu, najbrže pomembna zmaga, s katero se bomo za letošnje leto povzpeli na prvo mesto v tem tekmovanju. V singlih sta oba naša zastopnika Punčec in Pallada odločno močnejša, v doublih pa bosta Kukuljevič in Mitič morda vsaj enkrat tudi obračunala z Italijanoma Taronijem in Quintava!lom, katerih letos še v nobenem srečanju nista mogla spraviti na kolena.
Dolžnostni juniorski lahkoatletski mitin<r in juniorski klubski dvoboj bo priredila SK Planina dne 24. t. m. ob pol 15. na Stadionu. Spored ofsega: s!<ok v višino, met krogle 5 kg, teka na 1000 in lCo m. met diska 1.5 kg, skok v daljino, met kopja 600 sc, met kladiva 5 ksr, troskok in štafeto 4X100 m. Prijave je treba poslati do 20. t. m. opoldne na naslov: Jeglič, Ljufoljana, Kongresni trg 2.	_
Naše gledališče
DRAMA
Zadetek ob 20 url Četrtek, 14.: Beraška opera. Red Četrtek. Petek 15.: Zaprto.
Sobota, 16.: Pesem s cesta. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Danes bodo ponovili »Beraško opero«.
Predstava je za red Četrlek. To delo spada po svojem značaju med posebnosti dramske literature, ter je učinkovalo s svojim nenavadnim dejanjem in originalnimi šlagerji in songi. Sodeluje Adamičeva sodobna glasba.
OPERA
Začetek ob 20 ur* Četrtek, 14.: Amaconke. Red B. Petek 15.: Zaprto.
Sobota, 16.: Navihanka. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Red B ima danes opereto -»Amaconke«, ki jih je nanovo priredil po Viktorju Parmi dirigent brnske opere gosp. Anton Ba-latka. Delo je pridobilo v novi obliki živahno blestečo instrumenlacijo. ter je izpopolnjeno z nekaterimi figurami in prizori. Slikovit zunanji okvir in pestri baleti poživljajo potek dejanja. Dirigent A. Neffat.
V	soboto se poje Beneševa opereta »Navihanka« z go. Vali Smrkoljevo v glavni partiji. Ob tej priliki bomo sijali našo marljivo članico v učinkoviti part'ji. kjer bo lahko dokazala, česa se <e nau*;la lani na Dunaju, za ča«a svojega studijskega dopusta. Ostala zasedla partij je običajna. Predstava je irven abonmana.
»Prodana nevesta « z odličnim gostom g.
J. Križajem v partiji Kecala in z go. Ksenijo Vidalijevo v partiji Marinke se bo pela
v	nedeljo zvečer. Poleg že nam znane izvrstne kreacije g. Križaja se nam bo predstavila prvič ga. Vidalijeva kot Marinka. V tej partiji, ki je popolno nasprotje Mirni v >La Bohčme«, bo imela naša .sopranistka najlepšo priložnost, da znova potrdi dobro mnenje, ki ga ima občinstvo in kritika o njenih pevskih kvalitetah in da živo označeni
partiji tudi odgovarjajočo igralsko obliko. *
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 14. oktobra ob 20. uri: »Marija
StuarU. Red B. Petek, 15. oktobra: zaprto. Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olgec. Red D.
SOKOL
Sokolsko društvo Novo mesto priredi dre-
vi	ob 20. v svojem domu predavanje »Potovanje po Evropk. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Osip Šest.
Sokol I. Ljubljana—Tabor opozarja po-novno svoje članstvo, naraščaj in deco, kakor tudi njihove roditelje, da sprejema k telovadbi le še do 15. oktobra
Sokol v Medvodah. Po letnem premoru smo začeli zopet z vsestranskim delom, da izpolnimo dane naloge in načrt Petrove petletke. Brat prosvetar nam pripravlja za nedeljo dne 17. t. m. ob 16. uri popoldne igro >Na ledeni plošči«, ki je posebno primerna za današnje razmere. Opozarjamo naše občinstvo na otvoritveno predstavo in prosimo, da nas poseti, podpre in preživi par uric v naši sredi ter se tudi po igri malo pozabava. Pripominjamo, ia vozi v nedeljo še izletniški vlak in so zveze zelo ugodne. V prihodnjem letu nameravamo razviti prapor društva, kar bomo po možnosti združili z večjo telovadno prireditvijo. Odbor je pridno na delu.
Sokol I. poziva čianstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega našega dolgoletnega člana brata dr. Ivana Lamuta, višjega svetnika poštne direkcije v Ljubljani. Pogreb bo jutri v petek ob 16. iz splošne bolnišnice k Sv-Križu. Udeležba v civilu z znakom.
Rezervno kolo
avtomobila
sem izgubil v noči od nedelje na ponedeljek na cesti Radgona—Ljubljana. Najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi Ivan Bajear( Zagorje.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,