7. štev.
V Novem mestu 1. aprila 1887.
IIL letnik.
Izhajajo 1, in 15. TSacega meseca. Cena jim je za uclo Kdor želi kako oznanilo v j,Dolenjske Novice" na^ lefo 1 gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tianiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Kráječ v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr,
Gospodarske stvari.
Katere vrste grozdja naj bi se cepile po Dolenjskem na ameriške trte ?
(Spisfti R. Dolino.)
Ker ni takih ameriških vrst grozdja, katere bi na Dolenjskem popolnoma dozorele in dobro, ne smrdeče vino dajale, treba bode dobre domače, to je evropejske vrste na ameriške cepiti ali po-žlahniti. Zdaj nastane pa jako jako važno vprašanje, katere domače vrste naj cepimo na ameriške podlage? — To vprašanje imenujemo jako, jako važno zato, ker je cela bodočnost dolenjskega vinarstva odvisna od tega, kako se reši. Ne dá se tajiti, da se na Dolenjskem v marsikaterem jako dobro ležečem vinogradu prideluje dosti preslabo vino. Da, večina je takih vinogradov, Pa v čem tiči vzrok temu ? V prvi vrsti pač v tem, ker se čislajo prenizke, to je preslabe, prepozno zoreče vrste grozdja, ki imajo tudi v popolnoma zrelem stanu premalo sladkora, preveč pa kialine. Prvi pogoj, da se povzdigne dolenjsko vinarstvo na dostojno stopinjo, je pač v tem, da izvolimo prave vrste grozdja. Prave BO pa za Dolenjsko tiste, katere zraven tega, da dobro, to je obilno rodijo, tudi zgodaj dozorijo in dajo sladkora bogat, kisline pa ubog most. No,
takih vrst hočemo nekoliko navesti, pri tem pa držati se sledeče razdelitve :
Prve vrste za jako fina vina, katera naj bi pa pridelovali je najpremožnejši posestniki v najfinejših legah.
Druge vrste za navadna namizna vina, katera naj bi pridelovali tudi manj premožni posestniki sploh,
V	prvi razred vvrstiti moremo za bela vina :
1.	nemSki rizling, 2. beli burgundec, 3. sivi ra-landec, 4, rumeni ortliber, 5. traminec.
Za črna vina: 1, črni burgundec, 2. vipavsko črno ribolo (pinolček, sladkočrn), 3. portugalko.
V	drugi razred vvrstiti moremo pa sledeče trte za bela vina: 1, kraljevino, 2. vipavsko sipo, 3. italijanski rizling, 4, zgodnji rudeči, zeleno-rudeči in zeleni veltlinec, 5. belo vipavsko ribolo, 6, grganjo, 7. pravi javor, 8. hrastljati španjol (Gutedel). Gerganja je kaj priporočljiva za nizke, slani podvržene lege, ker jako pozno ozeleni. 9, Muškat, ta posebno zato, da se napravijo z njim navadni mošti bolj dišeči.
Za črna vina: 1, kavko (žametasta črnina),
2.	modro frankinjo, 3. modro tirolko. To so iste, katere se bodo pomnoževale ter cepile na ameriške podlage v trtnici deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu.
Podlistek.
Dolenjsko prebivalstvo po narodnosti in veri.
Na dolenjsko stran računamo okoli 200.000 ljudi; pa ti niso vsi Slovenci, 1 desetina je Nemcev (Kočevarjev, drugih Nemcev, in tistih Slovencev, ki so se nekako za Nemce vpisati dali).
Največ Nemcev (Kočevarjev) biva v kočevskem okrajnem glavarstvu, kjer jih je ena tretjina. Nekaj Kočevarjev biva tudi v novomeškem in čmo-oialjskem glavarstvu. Drugih Nemcev ima pa litij-glavarstvo primeroma največ na Dolenjskem. Po soduijah so Nemci na Dolenjskem tako Razvrščeni: Največ Nemcev (Kočevarjev) ima kočevski sodnijski okraj, kjer je skoro % Nemcev, ^ dobra Vi Slovencev. V tem po večini nem-
škem sodnijskem okraji bivajo Slovenci v teh občinah: Trava, Kostel, Osivnica, Draga; nekoliko tudi : v mestu kočevskem, Novi Lazi, Mala gora, Srednja vas, Morovec, Log itd.
Vsi drugi sodnijski okraji na Dolenjskem so po veliki večini slovenski. Kočevske občine so le v sledečih sodnijskih okrajih: Novomeški (kacih 2400 Kočevarjev v Črmošnicah in Poljanah (Vs Kočev.), črnomaljska Planina, Dobliče, Maverle, ČeŠplje, Kot okoli 900 Kočevarjev) žnžemberški (Topla reber okoli 900 Kočevarjev) in ribniSki (Dolenja vas okoli 300 Kočevarjev). Najmanj Nemcev štejejo ti-le sodnijski okraji: velikolaški (11), trebanjski (38), zatišM (55).
Izmed mest šteje Novomesto največ Nemcev (pa so menda večinoma bili takrat 1. 1880., ko
Konečno moram pripoznati, da je mogoče, da Be nahaja ca Dolenjskem še marsikatera jako fiaa, vse priporočitve vredna vrsta grozdja, bodi-si za bela ali pa črna vina; pa treba je dolenjske vrate še-le spoznati ter strokovnjaško skusiti. To bode zopet naloga vinarske šole na Grmu.
Iz „Kmet."
Dolenjsko sadjarstvo.
Ob priliki Tržaške razstave 1. 1882. pisal je grof H, Attems o Dolenjskem sadjarstvu to-le: Dolenjsko sadje je take oblike in barve, da se vidi, da je raslo v južnem podnebji. To bndi pa kažipot, kako je v tej pokrajini vrediti sadjarstvo, ki ima glede podnebja toliko prednosti pred planinskimi pokrajinami. Jaz menim pred vsem pridelovanje dobrih in pravili zimskih hrukk, ki pri nas na Štajerskem nič kaj prav nočejo zoreti. — Dolenjsko poleg Goriškega postalo bi lehko za te Trste sadja glavni pridelovalec za Dunaj in za llusko. Rusko dobi sedaj sadje iz Krima, največ pa B Francoskega. Trst naj bi se oziral na te razmere in delal pot Dolenjskemu in Goriškemu sadju.
Tudi mi smo tega mnenja, ker smo dobro prepričani, da iimno sadjarstvo reši Dolenjskega kmeta popolnega ubožanja. V to svrho treba je, đa se pobriga inteligencija za to stvar, zlasti pa učiteljstvo, in da se opusti nesrečna misel, da je TÍnarstTO edina mogoča stroka kmetijstva na Dolenjskem.
Iz „Km."
Pomagaj si sam!
„Pomagaj si sam, pomagali ti bodo drugi, pomagal ti bo tudi Bog!" Te besede veljajo v sedanjem Času posebno nam Dolenjcem ; vzemimo si jih k srcu ter delajmo po njih, sicer ostanemo kakor siromak, ki od hiŠe do hiše hodi in prosijači ter povsod kaže in pripoveduje, da je
siromak in samega sebe miluje, češ, da si pomagati ne more — kar pa pri polovici beračev gotovo ni tako. Koliko je beračev, ki so se popri-jeli beraške palice, kakor cigan ciganjarije, in jim še na misel ne pride, da bi jo kedaj odložili, zanašaje se le na pomoč druzih, ostanejo vedno prosijački.
Pomagajmo si sami, da se z nami ne zgodi, kakor s takimi siromaki. Pa kako si bom pomagal, rekel bo kedo. Če mi trsje gre v nič, Če sadja ne pridelam, če senožeti nimam, da bi živino redii? Na tem malem polju p;i, kar ga imam, komaj pridelam toliko, da preredim sebe in drn-žino. Pomagaj si, če si moreš, če si nimaš s čim!
Ne, dragi moj ! ne, ni tako, ne miluj se samega sebe. Ako te je zapustilo trsje, ako ne moreš zarad pomanjkanja senožeti živine rediti in tudi sadja ne pridelaš, vendar nisi še tako reven ; imaš rodovitno zemljo, ugodno podnebje, imaš vse, s čimlir si lahko uapravljaš premoženje. Poglej po „gmajni" ! Poglej, kako ti raste iz rodovitne zemlje samo robidov-je! Kaj to ni škoda? da, greh je, zapravljivost Î Ko bi Krašovec ali Vipavec imel tako zemljo, verjemi mi! vrgel bi sena koleni na-njo in jo poljubil, kakor kapucin poljubi tla, predenj se vsede k mizi, potem pa bi se spravil nad njo ter jo mahal s svojim pikonom, da bi mu ne kapal, ampak s curkoma tekel pot in kite pokale ; in to bi delal vso zimo, ko ti sediš lepo doma pri peči in čakaš, kedaj bo prišlo kaj dobrega iz peči, pripravil si si morda «že puterh vina, da bi se dobro pogostil. Verjemi mi, da se ti še proti Vipavcu dobro godi !
Ne, to ne gre tako naprej, časi so minuli, stare navade naj tudi zginejo. Tam na „gmajni" pod vsakim robidiČnim grmom, ob katerega se smuče sedaj poleti živina lačna, da se skoz njo sveti, ti je cekin zakopan, a treba ga poiskati, treba grmovje izruvati in na njegovo mesto nasaditi sadno drevje. Tako se bo sprehajala živina poleti v senci pod sadnim drevjem in se pasla
je bila ljudska Štetev, le nemškutarji,) 406, a Slo-Tencev 1.612. *) Najmanj Nemcev Šteje Črnomelj, namreč 31, pa 1018 Slovencev. Methka je štela 1125 Slov., 69 Nemcev, Krško 796 Slov., 38 Neme., Kostanjevica 437 Slov., 21 Nemcev, Višnjagora 341 SI., 20 N. Nemško mesto Kočevje je imelo pod svojo streho vendar še 85 Slovencev.
Izmed trgov je kazala Litija najbolj še nemško lice, ondi je bilo 384 Slov., a 93 Nemcev, potem Iladeče 601 SI., 85 N. Sami Slovenci bi-Tajo v Sodražici (732) in v Kostelu (66). Drugi
•) No, no, ne i06 tuđi 40 pravih NemcoT ne najdeĚ t KoTem mestu, Se jih prav	opoldan z goreSo svetilnioo,
Slapar
trgi imajo: Turjak 208 Slov.. 10 N., Ribnica 972 SI., 29 N., Žužemberk 887 SI., 59 N. in Mokronog 779 Slovencev, a 76 Nemcev.
Razen Slovencev in Nemcev je še na Dolenjskem 428 ljudi druge narodnost. Med temi 256 Hrvatov, in sicer v črnomaljskem okraji 256, (Adlešiče — Bojanci ; ostali so najbrž Lahi.
Po veri so pač skoro vsi Dolenjci katoličani. Nekatoličanov je po Dolenjskem samo 290; od teh je 245 grškovzhodnih ali pravoslavnih (Vlahov), ki so v Adlešiški občini — Bojanci.
Protestantov je na Dolenjskem le 34., in sicer jih je 14 v litijskem, 12 v novomeškem glavarstvu. Judje so na Dolenjskem samo 3, in sicer v kočevskem glavarstvu.
po otilnej travi, ki je sedaj še skrita pod grmom kot od mnogo let uakupiČen zaklad, Takrat, dragi moj, se bo že nekoliko zboljžal tvoj stan in rekel boš : „Dolenjske Novice" so povedale resnico.
PeSene ptice, ljubi moj, je Bog obrnil od nas po trtni nši in drnziJi nezgodah. Treba bo 2anaprej podelati vse ptice, purane itd. v skor-oice sebi in otrokom, da bo moč po delu in v šolo! Da boš mogel kaj dobrega privoščiti sebi, to bo težko, a dalo se bo, samo hoteti moraS, le poslušaj me, kako !
Ker ti je us vinograd uničila in svet hudo visi, pojdi in izkoplji še tiste ničvredne ostanke trsja, nasadi sadnega drevja, obsej svet s travo, da ti nalivi zemlje ne odnesejo, potem pa polivaj z gnojnico in potresaj vsako ali vsaj vsako drugo leto s pepelom. Vsega tega si pri hiši laliko pridelaš, če si le količkaj skrben, in pa še dosti druzega dobrega gnojila. Tem potom napravil si boš seuožeti, živino boš lahko ravnal in tvoj stan se bo zboljšal; pridelal si boš pa tudi sadja, katerega boš na ptuje za drage novce prodajal.
Ako ti je uš zatrla inalo viseči vinograd ali imaš drug tak svet, ki je lepo proti solncu obrnjen in bi bil pripraven za vinograd, pre-koplji ga meter na globoko in zasadi s cepljenimi ameriškimi ključi. Kako se to naredi, ti do-povedo gosp. učitelj, rad ti dopove pa tudi kmetijski list „Kmetovalec" in vem da tudi „Dolenjske Novice", le vprašaj jih. Kje dobiš ameriške trte, zveš tudi pri teh lahko, pomagali ti bodo vsi prav z veseljem vsak po svoji moči, le s zaupanjem se obrni na i)je, Napravi si pa tudi sam svojo trtnico in drevesnico, da ti pozneje ne bo treba ce enega, ne druzega okoli iskati.
O slovenščini in nemščini po naših âolah.
O tej stvari so začeli slovenski časopisi z nova pisati. Priložnost v to jim je dala naredba najviše šolske gosposke na Kranjskem, po katen se morajo slovenski otroci- na Kranjskem učiti nemščine na tistih šolah, kjer ao trije ali štirje učitelji. Ta naredba tudi določuje, da se slovenski otroci prvo in drugo šolsko leto ne smejo še mučiti s tem tujim jezikom, ampak da se poduk v njem prične še le, ko hodi otrok tretje leto v Šolo. Ali je s tem ukazom vse tako vrejeno gledé nemščine in slovevščine na Kranjskem, kakor je prav, pametno in potrebno? Skoro da so šolske gosposke vse prav ukrenile; kajti sedaj veljajo v tej .zadevi na Kranjskem te-le pametne naredbe : Razen kočevskih šol so vse enorazređne Šoíe (z enim učiteljem) slovenske; na teh šolah ne gre, da bi učitelj podnčeval Še v nemškem jeziku; zakaj za to nima časa. Dvorazredne šole morajo pa tudi
slovenske biti; tuđi na teh šolah ne sme učitelj ukazati učencem, da bi se nemško učiH. Pač je pa na teh šolah učiteljeva dolžnost, da vpraša otroke in njih stariše v začetku šolskega leta, ali bi se kateri hotel učiti v posebnih urah nemščine. Če se oglasi 10 ali veČ takih otrok, poduČuje jih učitelj nekaj ur na teden v tem jeziku, za kar ga plača dežela posebej, ne da bi bilo treba starišem za to kaj dati. V novomeškem okraju so na pr. dvorazredne šole te-le; Dekliška šola t Novem mest«, zasebna dekliška šola v Šmihelo, potem so dvorazrednice v &t. Petru, v Mirni peČi, v Trebnjem in na Mirni. Na teh šolah se sme torej nemščina kot prostovoljni predmet uČiti, Kjer so pa nemške dvorazrednice, na pr. t Čer-mošnjicah. onđi se pa sme slovenščino učiti kot svobodni predmet, kar bi Kočevarjem tako dobro koristilo, kakor nekaterim Slovencem nikakor ne škoduje, če nekoliko nemščine znajo, Trirazredne in Čveterorazredne šole (nekdaj se je reklo nor-inaike in glavne šole) morajo biti Blovenske po vsem Kranjskem, kjer so le Slovenci. A nemščina mora biti na njih taki nauk, kakor je krščanski nauk aii slovenščina, pisanje, risanje itd. A po novem ukazu deželne Šolske gosposke v Ljubljani je to toliko boljše, ker se bode nČila še le v tretjem šolskem letu, ne pa že v prvem, kakor je bilo do sedaj navadno. Do sedaj se je nalagalo otrokom, malim otročičem, preveliko brème. Vsaj veste, da ni iahko, učiti se brati, pisati, računiti. Težko se je priučiti vsemu temu v znanem materinskem jeziku; a komaj se je otrok nekoliko naučil vsega tega v slovenskem jeziku, Že je zaČel učitelj kazati mu druge, nem,ške črke in besede, že je moral delati poleg slovenskih pismen še nemške, in že ga je pital z nemškimi besedami, ko še ni slovenskih vseh razumel, in ko še vseh slovenskih besed ni mogel izgovarjati. No, zdaj bode boljše, ko se bode otrok skozi dve leti vseh potrebnih reči le v slovenskem jeziku uČil. V tretjem šolskem letu bode pa še lože premagal nemščino, v kateri bode potlej napredoval toliko hitreje. S to naredbo smo mi še precej zadovoljni. Nekateri pravijo sicer, da naj bi bila nemščina tudi na tri- in čveterorazrednih šolah prostovoljen predmet ; ali pa da bi bila šolska gospoda ukazala, da naj se še enakorazrednim nemškim šolam (na primer v KoČevji), vpelje nasprotno tudi slovenščina kot predmet. Ta misel tudi ni napačna; zlasti ko bode v resnici le malo otrok na Kranjskem nemščine potrebovalo ; in če pa po eni strani slovenski otroci tega jezika potrebujejo, treba je na drugi strani kočevskim in drugim nemškim otrokom pa slovenščine. Naj ho temu že kakorkoli, Mi z veseljem poudarjamo, da naprednjemo kranjski Slovenci gledé slovenščine po šolah. Želimo le, da bi se tudi po uradih nemščina umak-
nila sloTenĚčini; želimo, da bi gospodje c. kr. uradniki, odvetniki, notarji, župani in njih pisarji, župniki in učitelji, trgovci in Tsi stanovi od kraja po Slovenskem pisali redno bolj in bolj v našem lepem jeziku. Posebno pa bi iskreno privoščili štajerskim in koroškim Slovencem, da bi jim šolske gosposke tako uredile njih šole, kakor je to Bolska vlada storila kranjskim Slovencem. Zakaj, dobro vemo, da imajo na Štajerskem slovenski otroci zeló zeló nemške, na Koroškem pa skoro jsisto nemške učilnice, ki so za-nje — mučilnice.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Naši bratje na Stajarskem imajo za mesta volitev v državni zbor na mesto nemiko - liberalnega poslanca Foregerja, ki se je bil poslanstvu odpovedal. Upamo, da bodo zmagali pošteni Slovenci s svojim kandidatom g. dr. Karolom Ge-lingaheim, ki je jako pošten in nadarjen vradnik.
Po vsem Slovenskem smo imeli zadnji čas izvanredno debel sneg. Na Notranjskem ga je bilo toliko, da je bilo ustavljeno vse voženje po železnici, da celo telegraf je bil na mnogo krajih pretrgan.
V	državnem zboru se je sklenilo, da bodo imeli naši bankovci tudi dalje samo nemški in mažarski napis — na vse druge jezike so pozabili, kakor bi jih ne bilo v Avstriji? Čudno, da so k temu pomagali slovanski Poljaki !
Nemški katoličani si pri nas jako prizadevajo, da bi zopet dobili versko šolo. Tudi naši žkofje so se o tem dolgo posvetovali na Dunaju. Upamo, da ae jim bode reČ posrečila.
Hrvatje imajo veden boj z Mažarji. Ti jih namreč želé pritiskati, kakor to delajo v mnogih krajih Nemci s Slovani. Ali Hrvatje so precej sami krivi, ker je veliko njih poslancev tacih, da T vsem dajo prav Mažarjem.
V	hrvaškem deželnem zboru se je sklenilo , da se bodo odslej dalje volili poslanci za pet let, ne pa samo za tri leta kakor doslej.
Kaj je novega po àirokem svetu?
V	Bulgariji je sicer mir — to-da podoben morski tišini pred viharjem. Kneza se nimajo. Nekteri trde, da bodo zopet izvolili Aleksandra Batenberga. To bi bila zanje gotova nesreča, ker bi ga Busija nikakor ne trpela.
Nemši državni zbor se peča s tem, kako bi se popravile ostre postave zoper katoliško cerkev. Upati je, da bode dobila cerkev polagoma nazaj svoje pravice.
Strah pred vojsko se vedno bolj manjša, da si nikakor Še ni zginil. Francozi in Nemci se gledajo nekako manj pisano.
Na Ruskem so grozni nihilisti Ojuđje brez vsake vere, ki bi radi prevrnili ves obstoječi red) jako nevarni. Zadnji čas so poskušali ti vragi v Človeški podobi umoriti cara Aleksandra. Posrečilo se jim ni, ker se je grozni naklep poprej zvedel. Nekaj hudobnežev imajo pod ključem. Kaj jih Čaka, pač lehko vgane vsakdo.
Nemški cesar je obhajal 22. preteč, meseca jako slovesno svojo 901etnico. Kes redka starost. Bog mu je dal vehko zemsko slavo, zmage v vojskah zoper nas in Francoze in pri tem ga pa še ohrani pri življenja izjemoma dolgo !
Laški ministri hočejo zopet odstopiti. V Afriki gre Italijanom slabo. Pač jim je žal, da so kedaj Šli v one vroče kraje, ali kesanje je pršlo prepozno.
Piše se nam:
Iz Mokronoga, (Nesreče.) — 3. marcija je delal Jožef Povše iz Gorenjega Lakenca a svojim tovarišem klaftre. Bilo je v bregu; tri bukova dreveaa ao ležala eno vrh drucega. Ko prežagata gorenje drevo, se pomakne naprej ter Povžeta tako zgrabi za levo nogo, da mu od kolena doli meso kar čisto proč odtrga, kost pa je ostala cela. Bil je pri zavednosti previden a sv. zakramenti; čez tri dni je umrl ter zapustil revno vdovo in nepreskrbljene otroke. — Janez Ma-gu lič , z Brezovca pri Mokronogu doma, je sin revne vdove, 18 let star in kaj slabega obnašanja. Še mlad, pa vendar je uže videl ječe na ljubljanskem gradu zaradi tatvine. Ko ga je spremljevalec izročil občini je bil Janez „froj". Od veselja se je brž napil snopsa, tako da je pozno v noči mislil, da gre domov, pa je šel naravnost od doma. Pod nekim kozolcem je zaspal. Ker je hodil po snegu, bili so mu škornji mokri. Zjutraj so ga naSli ; noge so bile s škornji vred zmrznjen». Y bližnji hiŠi so ga sezuli neprevidneži — in koža se je potegnila z nog ob enem s ikornji. Domač dohtar je spoznal, da zanj ni druge pomoči, ko noge mu proč vzeti. Poslali so ga v ljubljansko bolnišnico. O nezmernost, grda pijanost! Da bi vsi malo-vredni snopsarji premislili, koliko se zgodi nesreč po tem strupenem šnopsu, gotovo bi se zmanjšala pijanost. To daj Bog!
Iz St. Jurija pod Kumom, 14. marcija. — Včeraj, to je 13. t. m. je jelo snežiti in dauea ga je uče precej. Pa kaj, to bi uže vse pozabili, saj je če čas, ko bi se ne bil oglasil še neki drug neljubi gost — skrlatiea, katera se je priklatila menda uže precej po pričetku letošnjega šolskega leta v naše Kumljanske hribe. 6. t. m. je bil tukaj c. kr. okrajni zdravnik iz Krškega in je preiekal več hiš, kjer ao ležali bolni otroci
za to bolezaijo. Previdel je, da so bolezen zeló širi; zato je ukazal šolo za ta mesec ustaliti. — Tuđi BO se ta dan gospod kaplan preselili T BTojo novo službo v Šmartino pri Litiji. Zeló jih pogrešamo, posebno zaradi njiborih cerkvenih govorov. Žalostno je pa tudi za Št. Jurijcs, ker zaradi pomanjkanja duhovnov ne djbimo Še kmalu druzega gospod kaplana. E iina ta tolažba je Š0, da so naš preš. gospod župnik Jjnez Vi-dergar vneti, delavni in še trdni, da iaiajo ob nedeljah in praznikih coló dvakrat sv. mašo in popoludansko službo božja.
Gradec, 21. marcija. — Ko prebiram drage mi „Dolenjske Novice", vidim raznovrstia dopise iz mnogih krajev sloveaakih. Vsak djpisaik potrudi se, da naznani bralcem kaj norega, bodi-si veselega ali Žalostnega. Ta opisnje vse hvalevrednega kmetovalca, kateri naj bi bil v izgled mnogim. Drugi naznanja, da se je zopet Tstanovila nova podđruŽnica sv. Cirila in Metoda, kar naj bi se zgodilo še t mnozib druiih krajih po Slovenskem. Bog daj tej prekoristni družbi še veô dííbrotnikův in podpornikov, da se bomo tudi mi Slovenci mogli kazati pred svetom a številkami dobrotnikov, kakor sam videl to v „(3-ra-zer Tagespost" za nemški „Sulverein". Tretji dopisnik zopet opisuje lepe dni prve spomladi. Tudi tu bili so uže lepi dnevi, bilo je «že skoraj pregorko, ko sem se sprehajal v zimski suknji; ali danes bilo bi pâ dobro, da bi oblekel dve — ena je skoraj premalo. V nedeljo 13. t. m. je začelo snežiti zjutraj in je snežilo do petka neprenehoma. Danes imamo prav obSutljiv mraz. Lepo pa so vender raclegajo glasovi drobnih pevcev. Sedaj, ko pisem te vrstice, žvižga veselo Èrni kos na bližnji strehi. V njegovih prsih ne ugasne up do lepe spomladi, če ravno leži po hribih in dolinah bela odeja. Kos poje in žvižga veselo, dasiravno ga mori morebiti glad. Drobna tica daje nam lep izgled, le ne izgubiti poguma, če nam kaj izpodleti, 6e se ni obne-fla dobro prva poskušnja, naredimo Še drugo. Pregovor pravi: „Drevo ne pade na prvi mah." Le ne ^ obupati, kakor sem se tega uže mnogokrat prepričal pri naših sadjerejcih. Tem je navadni izgovor, če katerega nagovoril, da naj poskusi saditi sadno drevje: „Sem uže zasadil, pa saj pri nas ne raste; pri nas ni zemlja zato" i. t. d. Primerilo se je, da sem v pogovoru na vrtu začel nagovarjati soseda, da naj napolni prazne pastore z mladim drevjem. A odgovoril mi je: ))ťred petimi leti sem zasadil mnogo drevja, F.® n® raste spak, vedno so manjši, koliko Jih še raste. Le poglej, kakoaui so — par meda jih še stoji!" In pokazal mi je nekaj zanemarjenih mladih drevesie, ki so rastla tu popolnoma pnpuščena božjej vsegamogočnosti.
„Ja" — rekel sem— „ako vsadíte drevo, morate ga tudi suažiti; pomislite, da s tem še ni vse Bt'jrjan), da ste vsadili drevasica. Saažitaga, gnojite mu! Kako se drevju gnoji in kako se stiaži, se bode poduáevalo v kmetski šoli víírmu. Komur je mogoče, posije naj svojega sina v šolo, di hoda imalo eakrat njegovo posestvo v gospodarstvu izurjenega gospodarja. Želeti bi bilo, da bi v vsaki va:ji na Kranjskem bil sčasoma vsaj eden gospodar, kateri bi bil izšolan na kmstijsiki Š'jU.
Iz Preôine, 25. maroija. — Naši kmetovalci pričeli so se zaiim^ti za siJje- in vino-rajski zavod v G-rmu. Te dni so me vprašali bolj odlični kmitovalci, ki ;mijo za tt zavod sposobne sinove, p)d k^iko^aimi pjgoji bi se sprejeli njih sinovi? Tuîi se zauÍBajo osobita o govoru o kipeaji vina, kiterega bode nam pre-Ijubljeni gosp. vodja R. Dj'éas 2. aprila govoril; sami to želé kniatje iz okolice izvadeti, jim je li donljei pristop k-it neulom „Narodnega doma" itt Čitalnice? (Odgovor: K predavanju sme priti vsakdo — t.)da le, Ča plača vstopnino, ker se predava v ta n^maa, da se dobi kaj denarja za novi ôler v „Narodnem domu". Vstopnina je 30 kr.)
Tuii sem videl uže 22. mtrcija t. 1. pri kmetovalca Fran Zijcu ni Kalu palec dolge trtne mlidika s perojci, pri katerih se bodo pokazali v nakoliko daevih uŽa grozdtčki, in sicer na belinski in muškatni trti.
Ceplenja čas je tukaj; zatorej bi se pospe-šiteljem sadjereje priporočili, da nam kmalu pre-skrbé plemenitih plemen cepičev.
Domade vesti,
(Premembe.) č. g. R. Morčun gre iz Šmartna pri Litiji kot kaplan v Tržič, 6. gosp. M. Pa k iž iz Št. Jurja piid Kumom pa na njegovo mesto v Šmarten. Ć. g. Ig, Žitnik gre ii Dobernič v Ljubljano za vikarja v stolno cerkvo.
(Ces. kr. deželna vlada) dala je dne 11. marca 1887. 1. Edvardu Fuxu, poštarju v Metliki, dopustilo za občasno (periodno) preva-žauje ljudi za črto Metlika-Rudolfovo.
(Imenovanje.) Goep. Kazimir Bratko-vič, notarski kandidat v Radovljici imenovan je notarjem v Trebnjem, gosp, Nikolaj Lenček, notarski kandidat v Ljubljani, notarjem v Velikih Lašičab, gosp. Viktor Rozina, notarski kandidat v Rudolfovem, notarjem v Žužemberku.
(Deželna filokserna komisija) je sklenila, da se državna ameriška trtnica v Kostanjevici odda v oskrbovanje deželni soli v Grmu, katera je že nakupila 60.000 ameriških trt, da
jih na šolskem Tinogradu t Smoliiii Tasi in v trtnici v Ko stanj eyi ci poeadi.
(Za družbo) rokodelskih pomočnikov v Eudolfovem so darovali: goap. dtban doktor J. Šterhenec 20 gld., gosp. župnik Matija Lairič 3 gld,, g. Neimenovan 5 gld., neimenovan župnik 5 gld., Ljubljanska hranilnica 50 gold.
(Nova posta) se je dovolila za Leskovec, kjer jo je res treba bilo.
(Vrla kmetijska podružnica) je v Radciah, kije 1. 1886. svojim udom brezplačno raidelila 12.600 gozdnih sadik.
(Pravo rusko laneno seme) dobi ee pri c. kr. kmetijski družbi t Ljubljani po znižani ceni (3 gld. 60 kr. za stari mernik).
(Za sadjarsko in vinarsko ěolo v Grmu) je deželni odbor od dr. Rozine kupil vinograd v Trëfei gori za 3400 gld.
(Nesreča,) Mncgckr&t Ee žalibog sliši in cita po časopisih, da ponesrečijo otroci bodi-si T ognjUj bodi-si da padejo v vodo ali da bo povoženi. Zadnji slučaj dogodil se je lîi v torek opolndne. Tožnik pridirjal je iz mesta in na ovinku pod klancem povozil sinčka gospoda G. Sreča je bila, da je bil vez prazen in lahek, da ni to, goiovo bi lilo deie vsmrtero. Y prvi vrsti bilo bi jako priporočljivo, da dotična oblastnija strogo gleda na to, da vozniki na ovinkih in po klancih vozijo bolj polagoma. Y drugi vrsti hodi starišem v opcmin, da svojih ctrók ne puščajo tako brezskrbno igrajoče se na cestah, katere križajo semtertjà vedno vozniki.
(„Matica Slovenska") bii imela dr;é 13. aprila svoj 22. redni občni zbcr z naslednjim razpravam : 1.Predsednikov govor. 2. Eačun o društvenem novčnem gospodarstvu. 3. Yolitev treh druŠtvcnikoT. 4. Proračun za leto 1888. 5. Letno poročilo o odborovém delovanji. 6. Posamezni nasveti, predlogi, želje in resolucije. 7. Dopolnilna volitev odbornikov.
(Štiri velikonočne pesmi) in pesem za poroko z dvema n&pevoma za meSani in moški zbor je dal na svitlo gosp. Ig. Hladnik, organist T Loki, v drugem natisu. Gosp. Illadnik je znan kot dober skladatelj uže po nekaterih delih. Zato pač smemo priporočati to delce — zlasti še, ker je čisti dohodek namenjen dijaški kuhinji v Ljubljani.
(„Slovana" pesniški del) vrcduje od 1. aprila nadalje slavni naš pesnik Simon Gregorčič. To nam je poroštvo, da bode „Slovan" prinašal samo izborne pesniške spise in zato ga §6 jedenkrát priporočamo slovenskemu občinstvu — upaje, da se bode varoval nekaterih napak, ki grdé zadnje Številke.
(Živinski sejmi) meseca marca so bili obiskani, kakor sledi: 3. na Toplicah, kamor
so prignali 1235 glav goveje živine; kupčija bila je živahna, za Trst so nakupili precejšne število lepih volov. 7. v Novomes^tu; 618 kosov govede, kupčija slaba. 12. v ČermoŠ-nicah, kamor eo prignali 612 glav goveje živine ; íá je bila kupčija še precej živahna, 17. v Žužemberku, kamor valed velikega snega nieo živine prignali. 2 1. v Mirni peči; tu sem so prignali 820 glav govede, kupčija je bila pa slaba.
(Y r e m e) je bilo sredi tega meseca neznosno. Skoro ves čas je snežilo. S Trstom, Roko in Gorico ni bilo nobene zveze. Ker se je na pošti nakupičilo mnogo pieem in brzojavk, odpravili 60 bili iz Ljubljane vsied ukaza z Dunaja pošto po cesarski cesti v Trst, da je vzela seboj najnujniše posiljatve. Dospela je samo do Po-stojine, od Po&tojine naprej je bila cesfa vsa ledena, da ni bilo mogoče voziti, Zatorej je šla pošta iz Postojine naprej peš. Koliko neprilike je delalo cb tem času nečuveno vreme, razvidno je iz tega, da je bila Ljubljanska pošta prisiljena, vrniti mnogim strankam denarna pisma, ker jih ne mere odposlati dalje. Na vseh krajih je bila tožba o silnem snegu in o ustavljenem prometu. Telegrafska zveza bila je pretrgana na Krasu, ker je burja telegrafske droge prevernila, — Ljubljanski hoteli so bili s tujci prenapolnjeni. Na železniČni progi Kameral Moravice-Eeka je bil sneg povsod meter na debelo, v zarezah pa po štiri metre. Sneg je po gozdih gotovo veliko škode napravil. Kakor na južni železnici, tako je bil tudi na italijanski progi promet ustavljen in tudi mej Reko in Karlovcem zastavili so zameti ŽelezniČni tir.
(Sneg) napravil je bil Ljubljanskemu mestu ^ veliko troškov. Magistrat je imel pod vodstvom komisarja Križaja dan na dan 150—180 delavcev in 50—60 voz najetih, da so od ranega jutra do pozne noči odpravljali sneg. Neprestano sneženje pa je delo močno oviralo. — S streh so ga povsod ogrebali, ker bo se bali, da flilna teža poruši strehe,	^
(Uboge ptice). Od Save se je pisalo v „Slov. Nar." Za mesec sušeč nenavadno visok sneg je najbolj iznenadil uboge ptičice. Pred-včeraj je priletela v Šolsko vežo (v Rajhenburgu) ljubka pasteričica ter se je — gotovo hudo gladna — dala dekli ujeti, a jaz sem jo potem izpustil, kar mi je sedaj žal, kajti pri sosedu so našli daces mrtvo pasteričico, morebiti ravno tisto. Fant istega soseda pa mi je danes povedal, da je videl danes pasteričico prileteti ter sesti na rep njihove kokoši, a katerega se je kmalu zvrnila mrtva na tla. — Včeraj mej po-ludnem prinesli so mi Šolarji zaporedoma onemoglih tiČev, katere so t bližini šolskega po-
Blopja T snegu našli, namreč jetlnega drozga, repnico, ščinkovca in skrjanca, a prva dva sta kmalu potem poginila, druga dva pa se t tiônici v nezaturjeni sobici se kaj dobro počutita. Danes zjutraj je dekla na mostov ži prijela omahu-jo6o tasico, katera bó tudi menda še okrevala, a koa samec, katerega mi je danes o poludne izročil Êetrtorazrednik H., — je kmalu potem zaspal. — Toliko krilatih pevcev pomoril je sušcev sneg samo okolu nale ěolo, kjer se tiČem na določenem mestu hrnaa trosi, koliko še le v celej župniji, v celej Sloveniji, v celej Evropi! Onih treh prostovoljnih ujetnikov pa ne mislim izpustiti, dokler ee ne poktižejo vijolice, ako ostanejo tako dolgo pri življenji. Prostost se jim bo dala v priČo šolske mladine. Jk.
(Sadjereja tvo ali ovočarstvo)^ a podobami, imenuje se knjiga, ktero je spisal gosp. Ribard Doléoc, vodja vinarske in sadjarske šole na Grmu, in se bo prve dni aprila meseca razpošiljala. Več o tem pové naznanilo na zadnji strani.
Razno vesti.
*	(KoHUo se povžije mesa na Francoskem in Angležkem?) Francozi povžijojo v letu 13000 milijonov kil mesa. lia vsakega Francoza pride skozi leto 34 kil 764 gramov ali 95 gramov na dan. Pri Angležih pa poje vsaka oseba primeroma 82 kil v onem letu, na dan pride torej na vsacega Angleža 224 gramov. — Kruha pa pravijo da pride na Francoskem vsaki dan na osebo 820 gramov.
^(Oebeloreja na Nomakem.) Leta 1883. so šteli na Nemškem panjeve čebel. Našteli so jib 1,911.7â8, Skušnja priëa, da nanosi primeroma eden panj v letu nekako 10 kil medu in 5 kil voska. Nemške pridne Čebelice napravijo torej 19 do 20 milijonov kil medu in 10 milijonov kil voska — kar je vredno nekako 30 milijonov nemških mark ali 18 milijonov naših goldinarjev.
*	(Kako se godi po veliftih mestih?) V Njujorku v Severne) Ameriki so našli lanskega leta na ulicah 5756 mrlićev. Med njimi je bilo 1968 otrok, ktere so potegnili večinoma iz vođa ali pa iz gnoja. Drugih 3787 so bili ali samomorci ali pa umorjeni, ali pa umrli vsled hitre smrti. — Kmetič, ali ni boljše v tvojej malej vasici?
*	(Stari ljudje) se tudi še dandanes dobivajo na svetu in sicer ne ravno tako daleô od naa. V Hercegovini jih je dosti starih po 100 let, Jurij Matič v Bjelovičih je umrl star 120 let ter imel šo vse zobe. Teodor Bukovič jo umrl 1, 1883 v Hrasrau star 123 let; na Ruskem je umrl pred par leti mož v svojem 148 leto.
po ustih. Takoj leti ta k šohkemu ravaateljn, da bi mu potonil, kaj se je zgodilo. Ali ker se je jokal^ držal jo roki na očeh. Šrecal je drugega učitelja, in je vanj treščil. Učitelj je bil jezen in mti dal zanânico, Ša bolj raztogoten, leti Mihee k ravnatelju rekoč: „Učitelj me je udaril, akoravno jaz nisem osla nič storil." Ravnatelj je mislil, da ima fant ačitelja za osla. Zato ga je še on poČil. Mihec seje zelo razjokal, a tudi sklenil, nikogar več tožiti.
Ribaičan pripoveduje: Uui dan sem bil boter sosedu; a ta ima fantov^ kakor orgeljee piščal. Jaz hitro enega zgrabim, da ga ponesem v cerkev. G-ospod fajmošter ga pogledajo in pravijo: ]VfaIo velik se mi vidi. Jaz tudi pogledam in zaupijem: Gospod, zoiotil sem se, — vzel sem lanskega.
Listnica Uredništva.
Zaradi preobikga gradira jiismo raagli vBeb dopigoT sprejeti; gosp. doplsnilii naj toraj blagoTolijo oprostiti, 5» dotično dopiso za, priliodnjii odložimo.
Žitna certa v Novem mestu 28. marca 1887.
Domače pšenice mernik 2 gld. 33 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 40 kr., Soršiee 1 gld. 90 kr., Rži 1 gld. 66 kr., Ječmena 1 gld. 66 kr.. Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 95 kr., Krompirja 90 kr.
Loterijske sreike.
Gradec 18. marca	70 20 61 64 34
Trat 26. marca	27 9 84 38 43
Gospodom, ki mi dopisujejo brez podpisa, povem, da uže več kakor pet let nisem bral nobenega anonimnega lista. Ako imate dovolj mark, le še pišajte za kliučok, s kterim so list užgc — za me ne, ker čital tndi dalje ne bodem nobenega.
Dr. J. Marinko.
Podpisani s tem potrjuje, da ni on zlobnega Članka v „Deutsche Wacht" niti pisal, niti inspiriral.
Rudolfovo, 29. marcija 1887.
Franz Brežnik,
[S7]	o. kr. çimn. profesor.
Smeânica.
Ko 80 sli otroci iz šole, stal je pred šolo osel pri vozu. Začeli so ga dražiti. Lastnik njegov, priprost kmetič, prileti nad otroke in jih nažene. Mali Mihec pa, ki oslu ni nič stori), ne beži. V tem prileti kmet in znese svojo jezo nad njim ter ga loputne
ITaznanilo,
Pisarna odvetnika
dr. Skedl-na
Îje sedaj v liiâi g. Pin t ar j a štT. 75., nasproti dosedanje pisarne, v prvem nadstropji. [3i-i]

5P Dva hlapca, ^
ktera sta konj vajena, se takoj v službo sprejmeta v Hmelnlško grajéÊino.
[22-2]	OskrbništTO.
Sadjerejci!
Izvrstno knjigo z lepimi podobami
Vam je spisal gospod Eiliarđ Dolénc,
TDđ]a dež. yi'nsrpke in sadjaralíe šolo na Grmu poleg koyomesta
Izièla bo v moji zalogi pred prazniki. Cena 70 kr.
Najbolje je na pfiěfDÍ nakaznici uaroĚiti, s ktero se pošJje 75 kr. in zraven napiše natančno adreeo s priatavkom za Dolenčevo sadjarstvo. Potem jo pošljem nemudoma iu poštnine prosto.
Jitnez Krajec. Novomesto.
MLIN
Zaloga kcž za podplate,
dobrih in trpežnih, lastnega izdelka, priporoča po nizki ceni, strojanja
[32-1]	Ivan Tomšič-a na Vrhniki.
Ponudta predaje nove štacane.
Zaradi nagle ameiti moje eoproge sem jaz pad-pifiaui sklenil, mojo sedaj novo urejeno Ětanino z drobnim blagom na glaytem trgii v líoTomesíB z vso ItEcnneko opravo na prodaj ponuditi.
Kdor bi hotel to štacuno, katera je v dobrem tiru 2 dobrimi pogoji kupno prevzeti, naj se oglasi pri podpisanemu trgovcu
128-1]	Valentin Oblak-u.
v Novem mestu oddate se dve prodajaltici, jedna na glavnem trgu, druga nasproti e. kr, okrožBe fcodrije takoj v najem. KatanĚneje izvé se pod naslovom:
Hišni gospodar št. 46. [21—2]	restante Kovomeato.
Zugmajer-jevi plugi
at. 2 po 11 gld., št. 3 po 12 gld., plužne po 6 gld. se dobivajo pri Adolf Gustin-u v Novomestu, pa tudi le eamo piavo korcÈko železo in drngo Železnino iz prvih tovarn. Tudi speceiijako blago. [26-1]
Y prodajalnico z mešanim blagom sprejme se takoj
učenec
kateri je dobrega vedenja in je aaj en razred gimnazijo ali realke dovršil. — Kjo ? pove vredništvo J,Dol, Novic".	[25—1]
voWKÍYYO
v bližini Kostanjevice ležeče,
ki meri 30 oralov 975 Qklafter, ima zidano z opekami krito hišo, vsa goapodaratvena poslopja v dobrem stann in 3 verte s finim sadjem, je zavoljo selitve na prodaj. — Vei se izvé pri
Ani Kandolini
[12-3]
v Kostanjevici.
z štirimi mlinskimi kairni, stopami, žago, vřo mlinarsko pripravo in z zeufljišOtm do 15 oralov, lastnika Matija Likovič -a v Butoraju, ure oddaljen od Črnomlja, se bo dne 17. aprlia popoldne ob 2. uri iz proste roke po dražbi prodal. Mlin je zidan, prostoren in prav v dobrem stanju. Cenjeno je vse na 4400 gld, proti plačilu v gotovini celega iznosa, ali pa tudi ene tretjine in ostale 2 tretjini proti inta-hnlaeiji na 67o- Natantneje ee izve iz prijaznosti pri
[29]	Franc Šušterši6-u,
trgoTcu in posestniku v Črnomlju
^ilokriška grajšcina
(pošta Jesenice na Savi) prodaja: Semenski oves: Triumf	100 kg, 15 gld.
Ligovo	100 „ 12 „
Semenski krompir: Najboljše vrste, kakor: CarJy [9—5]	Vermont, Magnum bonům, Gripple
castle	100 kg. 6—8 gid.
Semensko ajdo: Škotsko, srebrno sivo 100kg. 8 „ Vrbove sadike: Salix viminalis, salix viminalis purpurea in salix amygdalina 1000 kosov po 2 gld. Fižol (ovijač)	1 hektoliter 12 gld.
V najem se dá! ^V«
Vrt za soćivje, — poldrugi oral vrta z sadojim drevjem in travo; Ěe bi kdo želel, tudi še ve6 zem-Ijisia. — 100 kvadratnih sežnjev velika lešiea za ŠpargeSjne (Spargclbcet), — Prostorno stanovanje in velika klet v gradu Velika vas pri Krâkem. Ve6 pove:
[33-1]	M. rahrer na Raki.
v Sevnem na znožji tržke gore poleg Bajnofa,
gostilna z vso opravo, pri kteri je tudi mesarija in prodaja tabaka, ter četrt grunta. Vse je v najboljem stanu. Več se izvé ravnn tam.	[31—1]
Kranjske in nemške detelje, očiščeno seme predenca (žide),
m Eorenjsti m za ietello in tfa^niî^B. S
taka tudi
cement za zidanje vodnjakov
se dobi pri
Franu Kastelicu, trgovcu v KandiJI. priporoča tndi m-^
želoznino in špecerijsko blago.


Odgovorni itieditik, isdttjfttolj iu iftloinik J. Kiajeo.
HoToniMto. — Iffttiinil 1. Er^e«,