Kdo je ubil Bambija 2* < DE 8 Zoran Smiljanič Pri filmih gre za pretvarjanje. Igralci se pretvarjajo, da ljubijo, sovražijo in umirajo in kdor se pretvarja bolje, pokasira slavo, denar in nagrade. Obstajajo pa igralci, ki se ne pretvarjajo: njihov strah, bolečina in umiranje so resnični. Seveda govorimo o živaiih. Spomnimo se torej vseh tistih anonimnih, prezrtih in pozabljenih živali, ki za svoj neprostovoljni prispevek filmu niso prejele ne denarja ne nagrad, kaj šele slave, čeprav so zanj dale največ, kar so imele: svoje življenje. a m * Zakaj številka 2? Ker sem leta J 998 že napisal krajši članek z istim naslovom na to temo za prvo številko pokojne revije Oskar. Seveda je pričujoči članek izboljšan, apdejtan in apgrejdan, poglobljen, vanj je vloženo veliko več raziskovanja in čekiranja filmov. Poleg tega se je za nekatere živali, ki sem jih v prejšnjem tisočletju predstavil kot pokojne, izkazalo, da to niso (na primer jelen iz Lovca najelenej. Kakorkoli, kosem brskal za informacijami, sem zazijal w od presenečenja, ko sem naletel na spletno stran, menda pod okriljem revije Joker, kjerje neki osebek, podpisan ko t Copatko, od besede do besede prepi- ¡jj sal članek iz Oskarja in ga predsta vil kot svoj umotvor. Še več, na forumu ob članku se ta dela poznavalca in suvereno tolmači prizore iz tUmov, kijih naj- ^ brž ni nikoli videl. Torej Copatko, četešeenkratujamem, da počneš kaj podobnega s temle člankom, te bom poiskal in naučil kozjih molitvic. Jasno?'. Pobijanje, pohabijanje in mučenje živali za film je staro toliko kot film sam. Izumitelj, znanstvenik in brezskrupulo-zni biznismen Thomas A. Edison je že leta 1894 vizionarsko predstavil film Rat Killing, prvi živalski snuff dokumentarec, kjer dresirani terier urno in učinkovito pokonča kup velikih podgan. Gledalci so bili nad pokolom zgroženi in navdušeni hkrati, Edison pa je njihovo morbidno fascinacijo s smrtjo z nezmotljivo podjetniško žilico zaznal in jo tudi dobro unovčil. Leta 1903 je posnel še enominutni film Electrocuting an Elephant, kjer slona usmrtijo z elektriko (podrobnejši opis je na seznamu pod št. 49.), film pa so z velikim uspehom predvajali po ZDA. Iz tega obdobja je tudi film Terrier vs Wildcat (1906), kjer pes raztrga nekaj potepuških mačk. Z razvojem igranega filma so postale živali vse bolj nepogrešljiva potrošna roba. Ugonabljali so jih v vse bolj popularnih vesternih, iztrebljali v afriških pustolovskih filmih ali zgodovinskih spektaklih. Zloraba živali je ostala dolga leta neopažena, potem pa so šli trije filmi predaleč: nemi Ben Hur (1925, Fred Niblo), Poročnik indijske brigade (The Charge of the Light Brigade, 1936, Michael Curtiz) in Jesse James (1939, Henry King) so povzročili tak pokol med konji, da je ogorčena javnost dvignila glas v oster protest. V strahu za dobiček seje Združenje filmskih igralcev (Screen Actors Guild) povezalo s humanitarno organizacijo American Humane Associacion (v nadaljnjem besedilu AHA), ki že od leta 1877 skrbi za zaščito otrok in živali, ter ji naložilo, naj na lokacijah neposredno nadzira snemanje filmov in poroča o morebitnih zlorabah živali. Če pa je snemanje potekalo v skladu s standardi, so film opremili z znano oznako, da »Nobena žival ni bila zlorabljena, poškodovana ali ubita med snemanjem tega filma«. Vendar so ustvarjalni filmarji našli luknje v nadzoru, se preprosto požvižgali nanj, ali pa produkcijo preselili v države, kjer so zakoni o ravnanju z živalmi neprimerno bolj ohlapni (Kanada), ali pa jih sploh ni bilo (Mehika). Kakorkoli, pri filmih, ki so imeli opravka z živalmi, se je pomor nadaljeval z nezmanjšano intenzivnostjo. V filmu The Silent Enemy (1930, H. P. Carver), ki so ga posneli v Kanadi, so v kletki izstradali pumo in medveda, potem pa ju v ogradi posneli, kako se na življenje in smrt spopadeta za jelenovo truplo. V Trgovcu Hornu (Trader Horn, 1931, W. S. Van Dyke), ki so ga deloma posneli v Mehiki, da bi se izognili nadzoru, in kr je bil celo nominiran za oskarja za najboljši film, so namenoma sestradane leve spustili na hijene, opice in jelena, ki so jih imeli zaprte v oboru. Veliki dokumentarist Robert J. Flaherty, ki si je v svojih filmih pogosto dovolil več kot le ščepec umetniške svobode, je v filmu Ljudje z Arana (Men of Aran, 1934) predstavil velike pegaste morske pse, ki so jih lovili Aranci, kot sila krvoločne zveri, In to podkrepil s skrajno dramatično glasbo, v resnici pa so ti morski psi le dobrodušni velikani, ki se prehranjujejo izključno s planktonom. Poglavje zase so družinski Disneyjevi filmi o življenju v divjini, ki imajo za junaka kakšno žival (rosomah, vidra, pes, konj ...), predstavljali pa so jih kot avtentične dokumentarne filme, katerih ustvarjalci se zavedajo pomena skrbi za naravo in živali. Nič ni bilo dlje od resnice: v teh lažnih dokumentarcih je bila večina prizorov zrežirana, zmontirana iz različnih arhivskih posnetkov ali drugače zmanipulirana, naslovno žival je igralo več »igralcev«, saj je marsikatero žival zaradi naporov, poškodb in siljenja trenerjev v nenaravne situacije preprosto pobralo, da uporabe smrtonosnih pasti, nevarnih padcev, neprostovoljnega skakanja v slapove, plavanja po brzicah, ravsanja z drugimi živalmi in izpostavljanja različnim nevarnostim sploh ne omenjamo. Skrbno varovana skrivnost je bila, da so Disneyje-ve filmske ekipe po lokacijah za seboj pustile gore odpadkov in kupe mrtvih živali. Najboij ogrožena vrsta na filmu so bili od nekdaj konji. Gledalci so od njih pričakovali divje dirke, atraktivne akrobacije in spektakularne padce, filmi pa so jim vse to tudi dostavili. Obstajajo trije osnovni načini, kako podreti konja: prvič, jezdec konju glavo sunkovito obrne v desno, da izgubi težišče in telebne na bok. Drugič, v tla skopljejo jamo in jo zakrijejo z vejami ali zemljo, da galopirajoči konj pade vanjo. In tretjič, konju na prednje noge privežejo jekleno vrv, ki se med tekom zategne, tako da konj pade na glavo in se po možnosti še spektakularno prekucne (tzv. trimming). Se posebej druga dva načina sta za živali zelo nevarna, saj lahko povzročita hude poškodbe ali zlome nog, zato so mnoge konje s snemanja odpeljali naravnost v klavnico. Gledalci se nismo spraševali, kako to, da ko Indijanci zadenejo jezdeca, pade tudi konj. In kako to, da sezbezljani konji vedno zadnji hip rešijo vprege in zavijejo vstran, preden kočija zgrmi v prepad? Ali pa še en kliše iz številnih vesternov: kadarkoli se v kakšnem pojavi klopotača, nima veliko možnosti, da bo konec filma dočakala živa, saj jo bo nezgrešljivi revolverás s koltom zagotovo precvikal na pol ali pa ji preluknjal glavo. Postopek v resnici poteka takole: kačo, ki je pravzaprav studijski rekvizit, izza kamere z razdalje dveh ali treh metrov ustreli ostrostrelec, ki ima na puški nameščen tudi daljnogled, kamera pa to posname v velikem planu.Tudi škorpijoni niso nič na boljšem: dva člana ekipe profesionalcev, ki sta v konfliktnem razmerju, se pogosto spravita prek škorpijona. Mnogo škorpijonov (pa tudi kač, kuščarjev in pajkov) je saniranje medsebojnih odnosov protagonistov plačalo z življenjem. Včasih pa škorpijoni služijo zgolj za demonstracijo spretnega ravnanja z nožem in jih prikujejo na podlago (najbolj primeren je les). Velikokrat so naključno umirale kure, ki so nič hudega sluteč brskale za hrano, potem pa se je mednje s polno hitrostjo zakadil avtomobil in kure so se z divjim kokodakanjem razkropile na vse strani. Če smo dobro pogledali, smo pod kolesi pogosto videli kakšno smrtno ranjeno frfotajočo kuro, ki ni dovolj hitro odskočila. Nekaj podobnega se je zgodilo v filmu Dnevi grmenja (Days of Thunder, 1986, Tony Scott), ko so na plažo, kjer sta dirkala Tom Cruise in Michael Rooker, s pičo privabili jato galebov, misleč, da se bodo ob prihodu avtov razleteli na vse strani, a sta drveča avtomobila večino galebov povozila in namesto atraktivnega posnetka so dobili krvavo kašo. Posnetka niso uporabili. « □ S m z < oe O M < 5 Čeprav je glas javnosti vse glasneje nasprotoval pobijanju živali za film, je kar nekaj pomembnih režiserjev v svojih filmih žrtvovalo lepo število živali. Eisenstein.Tarkovski, Rosselz lini, Bergman, Bresson, Bunuel, Renoir, Peckinpah, Leone, Olmi, Cimino, Coppola, Bertolucci, Roeg, Saura, Malle, Fassbinder, N Almodovar, von Trier, če omenimo samo nekatere, so izkazali veliko mero inovativnosti pri izmišljanju novih in vizualno izvirnih načinov, kako čimbolj nenavadno in šokantno ubiti žival. Eni so se izgovarjali na avtentičnost, drugi na umetniško svobodo, vsem po vrsti pa se je zdel njihov film pomembnejši od življenja živali, zato so si vzeli pravico, da odločajo o njenem življenju in smrti. Ali kot je o Bergmanu in njegovem razumevanju problema povedal pokojni David Carradine po snemanju filma Kačje jajce (The Serpenfs Egg, 1977): »... Konja so pripeljali iz klavnice in Bergman je rekel, saj bo naslednji dan tako umrl, zakaj torej ne bi umrl za umetnost? Neomajno je verjel, da je njegovo ustvarjanje pomembnejše od življenja živali.« Nekateri režiserji so proti pobijanju, a če se to že zgodi (na primer v klavnici), ga posnamejo in uporabijo za film. Francis Ford Coppola je razlagal, da so lokalni prebivalci sami nameravali žrtvovati tistega bika iz Apokalipse danes, on pa je le izkoristil priložnost in postavil kamero, odsekano konjsko glavo iz Botra pa da je kupil v mesnici in dal nanjo narisati belo pego, da bi bil podoben rasnemu žrebcu. Drugi režiserji so zagotavljali, da uporabljajo izključno živali, naključno povožene na cesti v okolici prizorišča snemanja (roadkill). Pristopi se razlikujejo, vsi po vrsti pa se zavedajo mogočnega dramatičnega in emocionalnega učinka prizorov, ki prikazujejo umiranje živega bitja, in jih s pridom izkoriščajo. V 60. letih so se v Italiji pojavili t.i. mondo filmi, psevdodo-kumentarci ali šokumentarci, ki so poleg raznoraznih bizarnosti, napaberkovanih iz celega sveta, na meniju ponujali tudi pristne prizore krutosti do živali. V 70. in na začetku 80. let so mondo filmi mutirali v še bolj krvoločne cannibal filme: Ultimo mondo cannibale (1977), La Montagna del dio cannibale (1978) in Mangiati vivi (1980), ki so jih posneli v amazonski džungli, kjer so za film sadistično zmasakrirali številne živali. Med njimi je bil tudi Zadnji kriki iz savane (Ultime grida dalia savana, 1975, Antonio Climati, Mario Morra), ki so ga z velikim uspehom predvajali tudi pri nas, kjer je ustvarjalcem uspelo nahecati Alberta Moravio, da je kolaž pokradenih, sfabricira-nih, pa tudi avtentičnih posnetkov pospremil s komentarjem o človeku, živali in naravi lova, kar naj bi temu eksploatacij-skemu izdelku prineslo intelektualno težo in moralni alibi. Vrhunca cannibal podžanra sta bila Ljudožerci iz Amazonke (Cannibal Holocaust, 1980, Ruggero Deodato) in Cannibal Fe-rox {1981, Umberto Lenzi), ki sta postregla še z več snuffa, o umazanih podrobnostih pa več v seznamu. Od Italijanov so štafeto prevzeli Japonci in pozneje drugi Azijci, ampak to je že druga zgodba, ki sodi na področjezoosadizma, bestialnosti in g drugih patologij ... a. g 2 —i S Zaradi pritiska javnosti in društev za zaščito živali se je Hollywood začel vse bolj izogibati pobijanju živali, pa tudi tveganju poškodb, saj je to avtomatično pomenilo manjši zaslužek. Zadnje velike produkcije, v katerih so spotikali konje v galopu, so bile Rdeči (Reds, 1981, Warren Beatty), Ram-bo 3 (1988, Peter MacDonald), 13. bojevnik (The 13th Warrior, 1999, John McTiernan) in deloma Poslednji samuraj (The Last Samurai, 2003, Edward Zwick), ki so vse po vrsti doživele ostre napade in bojkot. Zato so v zadnjem desetletju presedlali na animatronične (umetne) konje in druge živali, vsemogočno računalniško animacijo ali slabo narejene plišaste imitacije živali, ki ne prepričajo niti otrok. Začelo seje novo obdobje, kjer filmarji z namerno amaterskimi in neprepričljivo realiziranimi posnetki ubijanja živali sporočajo, kako humani da so, in da ne bi niti mravlji storili žalega. Hja, verjamemo, še posebej, če zaradi tega tolčejo izgubo. Še več, dežurni dušebrižniki so se lotili celo popravljanja zgodovine za nazaj: na DVD-izdajah nekaterih vesternov iz 70. let so izrezali nekaj najbolj spek-takularnih konjskih padcev, na primer v filmih Plavi vojak, Mož zakona, Ulzana jezdi in Valdez maščevalec. Kot da se ne bi zgodili, kot da jih nikoli ne bi bilo. Radiranje, cenzuriranje in retuširanje zgodovine, kje smo že to videli? Iz ene skrajnosti smo prišli v drugo. Režiserje, ki si drznejo grdo postopati z živalmi, danes sabotirajo na vsakem koraku in jim grozijo s smrtjo. Pedro Almodovar in Lars von Trier bosta presneto dobro premislila, preden bosta v svojem filmu spet pokončala kako žival. Jean-Pierre Jeunet je šel tako daleč, da je v Amelie (Le fabuleux destin d Amélie Poulain, 2001 ) dal digitalno ubiti navadno muho, v Magnoliji (Magnolia, 1999, Paul Thomas Anderson) pa so za sloviti prizor, kjer žabe dežujejo z neba, uporabili 7.900 umetnih žab, ostale pa so ustvarili digitalno, torej med snemanjem ni bila poškodovana niti ena sama žaba. Milčo Mančevski se je na vse kriplje branil in dokazoval, da v svojem filmu Pred dežjem {Pred doždot/ Before the Rain, 1994) ni dal ustreliti tistega mačka na strehi, ampak da je slo le za spreten trik. In malo je manjkalo, da tudi domači film Predmestje {2004, Vinko Möderndorfer) zaradi domnevnega uboja psa ne bi bil uvrščen na londonski festival. Psička Žujka je konec snemanja doživela živa in zdrava, v izogib nesporazumom pa je celo prisostvovala premieri filma. Živimo v času ekstremov. Zoo fundamentalisti so pripravljeni na nasilje proti tistim, ki bi si drznili zlorabiti živali za film, po drugi plati pa YouTube ponuja na tisoče posnetkov sadističnega izživljanja nad živalmi, kar tako, zavoljo spekta-kla in za zabavo. Ni moj namen, da bi šel na okope in se opredeljeval za ali proti. Nočem se prilizovati Jadranki Juras, niti zagovarjati nekritično in neselektivno pobijanje živali. Želim le izraziti spoštovanje in se pokloniti vsem tistim živalim, ki so za film plačale najvišjo ceno. Pa najsi bodo majhne ali velike, domače ali divje, šibke ali močne, odvratne ali krasne, neugledne ali mogočne, skupno jim je to, da jih ni nihče nič vprašal in da so bile v celotnem procesu šibkejša stran. Zato navijam za njih. Naj živijo večno v našem kolektivnem spominu. 1. MRAVLJE Gola džungla (The Naked Jungle, 1954, Byron Haskin) Plantaži Charltona Hestona v Južni Ameriki preti 3 km široka in 30 km dolga kolona bojevitih marabunta mravelj, ki pustošijo vse pred seboj. Junak se proti njim bori z ognjem, vodo, dinami-tom, s katranom in s podplati. Rezultat: nekaj deset milijonov mrtvih mravelj. Vonj po zeleni papaji (Mùiduduxanh / Lodeu r de la papaye verte, 1993, AnhHung Tran) Fant zalije koiono mravelj s stopljenim voskom. Dvakrat. Malèna (2000, Giuseppe Tornatore) Mulci z lupo scvrejo mravljo. 2. KOBILICE Božanski dnevi (Days of Heaven, 1978, Terrence Malick) Na stotine kobilic zgori v plamenih, ki zajamejo žitno polje. 3. ČRVI The Worm Eaters (1977, Herb Robins) Naslov pove vse. Cannibal Ferox( 1981, Umberto Lenzi) Domorodci pregriznejo velike tolste sočne črve, da se jim proteini in maščobe poce-dijo po bradi. 4. ŽUŽELKE, ŠČURKI Za dolar več {Per qualche dollaro in piu, 1965, Sergio Leone) Gian Maria Volonte s pestjo zmaliči hrošča, ki si ga je drznil zmotiti pri mračnem razmišljanju. Metulj (Papiilon, 1973, Franklin J. Schaffner) Steve McQueen med bivanjem v samici polovi nekaj žuželk in stonog, jih z žlico pomečka v menažki ter hlastno pomalica. Čez čas seje igralec spuntal in zahteval, naj mu naredijo umetne žuželke. Poljub vampirja (Vampire's Kiss, 1988, Robert Bierman) Nicolas Cage je za film pojedel živega ščurka, oziroma tri, saj je prizor zahteval tri ponovitve. »Vsaka mišica v mojem telesu se je temu upirala, a sem to kljub vsemu naredil.« 5. HROŠČI Živela smrt! (Viva la muerte, 1970, Fernando Arrabal) Neki mule velikega hrošča z žiletko gladko prereže na pol. 6. POLŽI What Is It? {2005, Crispin Glover) Igralci, naturščiki z Downo-vim sindromom na veliko pobijajo antropomorfizirane polže, ki kričijo od bolečine. 7. PAJKI SierraTorrida (Two Mules For Sister Sara, 1970, DonSiegel) Ea-stwoodov konj s kopitom pomendra pajka. Kingdom of the Spiders (1977, John Cardos) Številne tarantele so sodelovanje v tejle ceneni grozljivki plačale z življenjem. Ljudožerci iz Amazonke (Cannibal Holocaust, 1980, Ruggero Deodato) Velikega kosmatega pajka razkosajo. 8. ŠKORPIJONI Divja banda{The Wild Bunch, 1969, Sam Peckinpah) Otroci vržejo štiri škorpijone v mravljišče in razigrano opazujejo, kako jih napade vojska mravelj. Rojena morilca (Natural Born Killers, 1994, Oliver Stone) Avto povozi škorpijona na cesti. Predator (1987, John McTiernan) BiH Duke z nožem zamahne proti Carlu Weathersu, kot bi ga hotel zabosti. Weathers sunkovito nameri cev v Duka, a izkaže se, da se na konici Du-kovega noža zvija velik škorpijon, ki je trenutek prej lezel po Weathersu. Nazadnje ga Duke še pohodi. »Ja,ja,«je v režiserjevem komentarju na DVD-ju nejevoljno zamomljal McTiernan, »bil je pravi škorpijon. Ampak ubili smo samo enega.« 9. KAČE SmrtonosnisopofniTi/(Deadly Companions, 1961, Sam Peckinpah) Junak ustreli klopotačo v glavo. Hudičeva brigada (The Devil's Brigade, 1968, Andrew V. McLa-glen) Klopotačo najprej izkoristijo za par zabavnih situacij, ko pa jim zmanjka štosov, jo ustrelijo. Jesse James in strahopetec Robert Ford (The Assassination of o Jesse James by the Coward Robert Ford, 2007, Andrew Dominik) Brad Pitt v podkrepitev svoje teze o izdajstvu z nožem hkrati odreže dvema kačama glave. S 10. KUŠČARJI Zaklad Sierra Madre {The Treasure of the Sierra Madre, 1948, John Huston) Humphrey Bogart s kamnom zatolče strupenega kuščarja (gila monster), ki je zlezel ravno pod tisti kamen, kamor je Bogart skril svoj delež zlata. Dolga hoja (Walkabout, 1971, Nicolas Roeg) Aborigin ujame kuščarja, ga ubije in obesi za pas, kjer visi še nekaj njegovih sotrpinov. Balada o Cablu Hogueu (The Ballad of Cable Hogue, 1970, Sam Peckinpah) Ekipa za posebne učinke je enega za drugim razstrelila tri kuščarje, vendar noben posnetek ni uspel, rezervnih plazilcev pa jim je zmanjkalo. Zagato so rešili tako, da so ostanke treh kuščarjev zlepili in zašili v novega ter ga spet razstrelili. Posnetek je tokrat uspel. 11. ŽABE Dvajseto stoletje (Novecento, 1976, Bernardo Bertolucci) Mladi Dalco Olmo si je klobuk okrasil z grozdom 19 žab, ki jih je nanizal na žico. Ebola Syndrome {Yi boh lai beng duk, 1996, Herman Yau) Tale groteskno brutalni hongkonški horor je odgovoren za smrt in razteleše-nje številnih žab. Pločevinasti boben {Die Blechtrommel, 1979, Volker Schlon-dorff) Otroci mečejo v krop žive žabe, nastalo zelenkasto omako pa na silo zlivajo v usta malega bobnarja Oskarja. Naked Paradise (Mago, 2002, Hyeon-il Kang) Poteptajo žabe. 12. ŽELVE Ljudožerci iz Amazonke. Počasno in mučno mrcvarjenje orjaške želve: skupina domorodcev ji pri živem telesu razklene oklep, odreže glavo in dele telesa. Tampopo (1985, Juzo Itami) V tem optimističnem, duhovitem in prijaznem filmu o gastronomskih užitkih na nič kaj human način ubijejo želvo (ribe pa uporabljajo kot seksualni fetiš). In to naj bi bil družinski film?! 13. KROKODILI Metulj. Steve McQueen in Dustin Hoffman skušata zgrabiti za rep ranjenega krokodila, ki ga nato ustrelijo, razparajo in dajo iz kože. 14. RIBE Odrešitev (Deliverance, 1972, John Boorman) Burt Reynolds z lokom in puščico prebode ribo. Mali, mali človek (Un borghese piccolo, piccolo, 1977, Mario Monicelli) Alberto Sordi sinu pokaže, kako je treba humano in učinkovito pokončati ujeto ribo. S kamnom toliko časa vneto tolče ob njeno glavo, da jo spešta do nerazpoznavnosti. Otok (Seom /The Isle, 2000, Kim Ki-duk) Neuravnovešeni junak odreže ribi rezino z boka in jo spusti nazaj v vodo, za njo pa se vleče rdeča sled. Help me Eros (Bang bang wo ai shen, 2007, Lee Kang-Sheng)Tajvan-ska kulinarična specialiteta; živemu krapu postrgajo luske, mu odprejo trebuh, odstranijo drobovje in ko ga servirajo na krožniku, je začuda še vedno živ. Treba gaje le še pojesti, surovega seveda. Reka poje mi (A River Runs Through It, 1992, Robert Redford) Tale družinska drama je ganila mnoge gledalce, toda ali je koga ganila resnična drama vseh ujetih postrvi? Sedmi kontinent (Der siebente Kontinent, 1989, Michael Ha-neke) Mati in oče sistematično uničujeta vso družinsko lastnino v stanovanju, oče z macolo razbije akvarij, voda in eksotične ribe se vsujejo po dnevni sobi, hladno oko kamere pa pedantno spremlja umiranje vsake ribe posebej. Gledalci pa so se najbolj zgražali nad trganjem in splakovanjem denarja v straniščni školjki, 16. JEGULJE Paisà(1946, Roberto Rossellini) Ubijejo jeguljo. Pločevinasti boben. Sila neprijeten prizor, v katerem nek možakar iz morja izvleče odrezano konjsko glavo, v kateri se je vgnezdilo kup tolstih jegulj, izbeza jih tudi skozi konjeve nosnice in ušesa, tako da z njimi napolni manjšo vrečo. Nekaj jih podari navdušenemu očetu Mariu Adorfu, ki spolzka in zmuzljiva bitja pozneje lovi po kuhinji in jim na časopisnem papirju nespretno reže glave. 15. AKVARIJSKE RIBE Posebno poglavje so eksotične ribe iz velikega akvarija, ki se v akcijskih prizorih pod streli spektakularno razsujejo, voda bruhne ven, številne ribice pa se kobacajo na suhem. Najbolj nazorne primere najdemo v filmih Tajni kompanjon (Silent Partner, 1978, Daryl Duke), Zmajevo leto (Year of the Dragon, 1985, Michael Cimino) Smrtonosno orožje2 (Lethal Weapon 2, 1989, Richard Donner) in Misija: nemogoče (Mission: Impossible, 1996, Brian De Palma). 17. HOBOTNICE, LIGNJI Stari (Oldboy, 2003, Chan-wook Park) Zloglasno žvečenje in goltanje žive hobotnice. Oziroma dveh, kolikor so jih porabili za ta prizor. Režiser Park je malce drastično ilustriral junakovo potrebo po surovi hrani, potem ko je 15 let jedel izključno cvrtnjak. 20.000 milj pod morjem (20,000 Leagues underthe Sea, 1954, Richard Fleischer) Pokončajo gigantskega lignja. Okej, hecam se. S 18. MORSKI PS! Ljudje z Arana (Men of Aran, 1934, Robert J. Flaherty) Prebivalci otoka Aran (ki to niso) lovijo orjaške nevarne pse (ki to niso), da bi od njih dobili živalsko olje (česar ne znajo, zato so na pomoč pripeljali Inuita, ki jim je pokazal, kako se to dela). Žrelo (Jaws, 1975, Steven Spielberg) Zvezda filma, veliki beli morski pes, ki terorizira prebivalce letovišča Amity, je bil seveda umeten, pravi pa je bil trimetrski tigrasti morski pes, ki so ga razstavili na pomolu. Posebej za film so ga ujeli na Floridi in ga dostavili filmski ekipi v Massachusettsu. Zaklad morskega psa (Sharks' Treasure, 1975, Cornel Wilde) V tej beraški verziji Žrela so skromen proračun kompenzirali s številom mrtvih morskih psov: kakducat jih ujamejo na velike trnke, druge pa preluknjajo s harpunami. Globina (The Deep, 1977, Peter Yates) Mrtvo mrcino z dvigalom dvignejo na pomol. o KALIBER 5 19. MEČARICE Starec in morje (The Old Man and the Sea, 1958, John Sturges) Hemingway je sam poskusil ujeti dovolj veliko mečarico, ki bi jo uporabili za film, a so bile vse ujete ribe premajhne, zato so se producenti odločili, da bodo uporabili gumijast model. Prizori, ko se mečarica na trnku meče iz vode, so dokumentarni. 20. TJULNJI, MROŽI Nekromantik 2: Die Ruckkehr der Liebenden Toten (1991, Jorg Buttgereit) Likvidacija in morbidna avtopsija tjulnja. Strahote bele zore (The White Dawn, 1974, Philip Kaufman) Eskimi s sulicami napadejo kolonijo mrožev In enega ubijejo. Prizor ni zrežiran, filmska ekipa je spremljala prave Inuite na njihovem lovu. 21. GOLOBI Na pristaniški obali (On the Waterfront, 1954, Elia Kazan) Navidez grobi junak ima na strehi poslopja kletke z golobi in njegov ljubeč odnos do pernatih prijateljev razkriva njegovo pravo nežno in romantično naturo. Težava nastopi, ko se junak zameri barabam, ki se bodo seveda najprej spravile na nedolžne ptiče in jim zavile vratove. To se je zgodilo tudi Mar-lonu Brandu In njegovi jati golobov, pa tudi številnim drugim junakom. 22. MRHOVINARJI Patton - Jekleni general (Patton, 1970, Franklin J. Schaffner) Marincl prerešetajo nekaj mrhovinarjev, ki so obirali trupla njihovih soborcev. 23. DRUGI PTIČI Pravila igre {La règle du jeu, 1939, Jean Renoir) Francoska bur- žoazija se kratkočasi z lovom na fazane. Ptičar iz Alkatraza (Birdman of Alcatraz, 1962, John Franken- heimer) Nekaj vrabcev in kanarčkov ni preživelo. Kes (1969, Ken Loach) Fantu ugonobijo ljubljenega sokola in ga vržejo v kanto za smeti. Krt (El topo, 1969, Alejandro Jodorowsky) Revolveraša simultano razneseta dva krokarja. Slamnati psi (Straw Dogs, 1971, Sam Peckinpah) Dustin Hoffman končno ustreli prepelico, ko pa vidi, kako ptica v mukah umira, njegovo lovsko veselje sprhni v pobitost in kesa nje. Neoprošieno (Unforgiven, 1992, Clint Eastwood) English Bob (Richard Harris) kraljici v čast postreli nekaj fazanov. Bilo je nekoč na Divjem zahodu (C'era una volta il West, 1968, Sergio Leone) McBain {Frank Wolff) ustreli dve divji kuri, Frank (Henry Fonda) pa njemu celo družino. Adamova jabolka (Adams aebler, 2005, Anders Thomas Jensen) Postrelijo nekaj krokarjev na jablanah, da perje frči na vse strani. E* j 24. PODGANE Rat Killing (1894, producent Thomas A. Edison) Terierja spustijo nad velike podgane. Zlata doba (L'âge d'or, 1930, Luis Bunuel) Podgano piči škorpijon. Prebujanje podgan (Budenje pacova, 1967, Živojin Pavlovič) V prvem prizoru se potika podgana, nenadoma pa -LOPI- nekdo jo dvakrat useka s palico in podgana mrtva obleži, v ozadju pa mešani pevski zbor zapoje domoljubno pesem. Velikani prihajajo (The Food of the Gods, 1976, Bert I. Gordon) V tem trashy hororju pobijejo nekaj podgan (zares), te pa zaradi nekakšne genetske mutacije zrastejo do velikosti dveh metrov in se ljudem izdatno maščujejo (ne zares). Man Behind the Sun (Hei tai yang 731, 1988, Mou Tun Fei) V filmu, ki opisuje vojne zločine japonske vojske proti Kitajcem, so zares nasrkale le živali. Med drugim so v zaprtem prostoru z bencinom polili nekaj deset podgan in jih zažgali. Ostalo si predstavljajte sami. August Underground's Penance (2007, Fred Vogel) Aligatorju vržejo živo podgano. 25. LISICE Lisjak (The Fox, 1967, Mark Rydell) Film-metafora po zgodbi D. H. Lawrencea: moški se naseli v hiši z dvema ženskama, lisjak pa se pretihotapi v kurnik. Oba se do sitega posladkata s svojim plenom, potem pa je treba poravnati račun: moški z boljšo od obeh žensk odkoraka v happy end, lisjaka pa ustrelijo in ga pribijejo na steno skednja. Zadnji kriki iz savane (Ultime grida dalla savana, 1975, Antonio Climati, Mario Morra) Tradicionalni angleški lov na lisice se za zvitorepko ne konča dobro: jezdec vtradicionalni kičasti rdeči opravijo ujame in zaluča med krdelo lovskih psov, ki jo raztrgajo na drobne kose. Popolni preobrat (UTurn, 1998, Oliver Stone) Na začetku filma mrhovinarja ob robu ceste žvečita crknjeno lisico. 26. RAKUNI Davy Crockett (Davy Crockett, King of the Wild Frontier, 1955, Norman Foster) Zaradi fantastičnega uspeha tega Disneyje-vega družinskega filma si je malodane vsak pobič v ZDA želel imeti rakunovo kapo, ravno tako, kot jo je nosil Davy Crockett. In ker v 50. letih še niso poznali umetnega krzna, je na deset tisoče rakunov to trapasto modo plačalo z življenjem. DAVY CROCKETT 27. PASAVCI Teksaški pokol z motorko (TheTexas Chainsaw Massacre, 1974, Tobe Hooper) Mrtvi pasavec na lokalni teksaški cesti ne pomeni nič dobrega za mlade popotnike v kombiju. Happy, Texas (1999, Mark lllsley) Steve Zahn na cesti pobere povoženega pasavca in duhoviči. -r ' -"z ffiaiii-» T mSBszs**:..--- • • , - « ■ „i ' >'•, '•• >¿1*-. .«»'Tja k J v^-SdH^H 47. BIZONI Buffalo Bili (1944, William A. Wellman) Film o človeku, ki je v svojem življenju pobil nekaj tisoč bizonov, mu je ostal zvest na bizaren način: tudi za ta film je umrlo nekaj bizonov. Zadnji lov (The Last Hunt, 1956, Richard Brooks) Robert Taylor igra sadističnega psihopata, ki z veseljem pobija bizone, saj pomeni »en bizon manj enega Indijanca manj«. Ko so nekaj bizonov zares ustrelili v okviru vladnega programa za omejevanje števila bizonov, je Brooks odstrel posnel in učinkovito uporabil v fiimu. Film je zaradi tega prizora naletel na ogorčenje javnosti in finančno povsem pogorel. 48. LEVI Tarzan of the Apes (1918, Scott Sydney) V prvem holivudskem filmu o Tarzanu je Elmo Lincoln v naslovni vlogi zares ubil leva. Žival so omamili, Lincoln pa jo je zabadal do smrti. Simba: The King of the Beasts (1928, Martin in Osa Johnson) Navidez avtentični prizor, v katerem plemenski vojščaki s kopji ubijejo več levov, je zrežirala in koreografirala filmska ekipa. V ogradi zaprte leve so deloma obkrožili z avtomobili, potem pa nadnje naščuvali vojščake. 49. SLONI Electrocuting an Elephant (1903, producentThomas A. Edison) Udomačenega slona Topsyja, maskoto lunaparka na Coney Islandu, usmrtijo z elektriko. Topsyja so uradno obsodili na smrt, ker je ubil svojega skrbnika, ki mu je v hrano podtaknil prižgano cigareto. Pettonsko žival so sprva nameravali obesiti, potem pa je izumitelj Edison predlagal uporabo izmeničnega toka. In res, slona so stresli z napetostjo 6600 voltov, najprej je trzal, iz kože se mu je pokadilo, potem pa se je zvrnil. Eksekuciji je prisostvovalo 1500 ljudi, podjetni Edison je vse skupaj posnel na filmski trak in mastno zaslužil. Ko je čez nekaj let požar povsem uničil Coney Island, so ljudje temu rekli »Topsyjevo maščevanje«. Goli plen (The Naked Prey, 1966, Cornel Wilde) Beli člani safari ekspedicije postrelijo nekaj slonov, črnci pa jim režejo okle in odstranijo drobovje, eden dobesedno izstopi iz slonove votle notranjosti... Zadnji kriki iz savane. Lovci s puškami velikega kalibra postrelijo nekaj slonov in jim odžagajo okle. V drugem prizoru domorodci slona pokončajo s sulicami. < 3 S i/i z