Januš Golec: Trojno ^orj^. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 17 (Dalje.) Že tukaj na tako gosto oj._judenih tleh pod Kunšpergom ni srečal ne človeka, ne živali, niti pes se ni obregnil vanj. Nikdo ni delal. Polje in travnik še niti osnažena nista bila od povodnji nanešenega blata, peska in dračja. S šentpeterskega cerkvonega zidu je vsaj Cul človeški glas, tukaj pa je bilo, ikakor bi stopal po pokopališču med grobovi ob polnoči... Most preko Sotle je bil razdrt. Za silo je bilo položenih nekaj desek, da je imel pešec dovolj truda s prehodom, voz in žival pa se nista poslužila tch ražvalin gotovo ne od zadnjega razliva reke. Pa je preplezal Draša ostanke mostu, da bo lahko doma potrdil s prisego, kako sta si zrla s hrvaško kugo iz oči v oči. Ko se je postavil z obema nogama na okužcna zagorska tla, se je ozrl skrbno na vse strani. Od nikoder človeškega ali živalskega glasu... Že ozračje je dišalo kakor iz dežele smrti in v svarilo, naj ne izziva srečanja s čraoprogasto kravo, ki rogovili in muka po teh krajih! Sedel jc pri mostu na naplavljeni hlod, jedel prekajeno svinjino ter kruh in pil, da bi si nagnal več moči in korajže za poizvid vsaj do Klanjca. Po okrepčilu je razmišljal, ali bi naj stopil v grad Razbor, ki stoji Se danes par streljajev proč od Sotle in mosta. Če je bil zastražen že Št. Pcter,' kaj šele Razbor. Še ustrelil bi kak grajski berič,' ako bi prosil za vstop. Ta previdni premislek ga je usmeril po cesti proti Ktimrovcu in Zelenjakib,' kjer je bila brv in veliki mlini. Kumrovec, večje zagorsko selo z romarsko cerkvico sv. Roka, ka-" kor izumrlo . Ni zagledal niti enega kumeka ali kume, ki so sicer vedno stali ob cesti in obsuli vsacega tujca z vpraSanji. Graščinski travniki od Razbora do Majke božje na Risvici med cesto in Sotlo V3i v blatu, pesku in razni navlaki, katero je privalovila povodenj bogve odkod. Pri cerkvi risviške Majke božjo je še bil zložen visok kup drv. Andrej je koj uganil. Ker se ni upal nikdo z roko nad čarovnico in jo privczati na kol na sre- dini drv, straši nedotaknjen kup še sedaj. Za Marijo Risvico na križpotu proti Tuhlju in Klanjcu tik ob Sotli mu je še žugalo pogorišče kočure — resnična grmada nedolžne zagorske čarovnice. Korecal je naprej po cesti pod Cesargradom in se približal selu Suhi dol pred Klanjcem. V Subem dolu je stopil nekaj korakov s ceste na hribCek do kapelice sv. Križa, odkoder je tako mikayen razgled proti Klanjcu in po obsotelski ravni preko Bizeljskega do Kapel in še dalje. Prostor pri kapelici je bil posut s svežimi grobi. Nekateri to bili napol zasuti, kakor bi bil kdo prepodil pogrebce, ali pa jim Je primanjkovalo časa. V Sujttem dolu ni zapazil in ne slišal nikakega življeUja. Andrej Je ugitovil šele sedaj, da niso prepevali, niti letali ptifiki po teh izumrlih krajih! iOd kapelice je stopil zopet k cesti. Sedcl je na 'trato ob cestni grabi, vzel čutaro na kolena in gruntal resno, če se bo sestal vsaj na Klanjcu z livim CloveSkim bitjem, ki bi mu zaupalo: Kedaj, kako in kako dolgo je kosila tod smrt, da Je uniHla vsako življenje. Cukal Je na dolgo -iz čutare, le ponovno zamislil v grozno Sibo božjo, katero je sledil že dolgo, a je še ni srečal, da bi jej pogledal v oči in bi podal lahko doma njen natančen popis radovednim sotržanom. Ko je odmaknil v tretje čutaro od ust, je začutil utrujenost v vseh udih. Moralo je že biti preko poldne in mudilo se mu tudi ni nikamor. Skril je od gorja trudno glavo med obe dlani, §e tuhtal o zlu kuge, pa spanec ga je prestavil nazaj na Pilštajn, kjer bo lahko pripovedoval mesece, kako gospodari dekla smrti — kuga! Ni spal dolgo. V polsnu je čutil, kakor bi mu snemal nekdo bisagi in odvezoval od pasu čutaro. Ves preplažen je planil pokoncu, zakrilil z rokami in odprl oči. Kriknil je iz polnega grla: »Jezus — Marija!« Zakotalil se je po tleh in bil od strahu In groze brez vsake odporne sile. Držalo ga je za bisagi, za Cutaro ter za pas vse polno človeških rok, ki so trgale z njega z vso močjo tovor, ker jim Je bilo odmotavanje in odvezovanje prepočasno. Pa kaj grabežljive roke, le ti pošaštni obrazi, pokriti s cedečimi se gnojnimi bulami, oči vdrte v globoke prepade in iz ust smrad — in smrad, da je duSilo Andreja ... Ko so mu iztrgale le še napol žive človeške pošasti brašno in pijačo, so se ruvale ter pestile med SBboj, katera se bo najedla in napila pred smrtjo. Borbe za kruh in vino niso spremljali.obupnl glasovi iz Cloveških grl, le nekako neznansko grgljanje, kakor bi bil nesrečnež ves izpaljen po notranjosti. Še najmanj okuženi velikan je bil zmagovalec, stekel je naprej po cesti, drugi za njim, a so omagali in pocepali, ne da bi si blli uteSili pred smrtjo glad s skorjo kruha in si ublažili vsaj za trenutek peklensko žgečo vročino po grlu, v prsih In trebuhu. AndreJ je sreCal v Suhem dolu ono, po kar je bil poslan iz Štajerske med zagorske razvaline. Ni bil nie ve5 radoveden, kaka je kuga in kako bi jo naj prav živo naslikal domačinom. Pobral se je z vso naglico ter se spustil nazaj, ne naprej proti Klanjcu, ker je že bil videl, vohal in preizkusil živalsko grabežljivost in neusmiljenost kuge. Šele pod Majko božjo na Risvici se Je ozrl, če mu ni kuga za petami, saj njen vzduh ga je spremljal, kakor bi si zrla v o5i. Bil je zopet čisto sam, le brez bogato natrpanih blsag ih brez duSe potovanja — čutare! Ni klel ali godrnjal radi ropa, prilastil si je bil nasilnim potom njegov imetek še jedva živ mrlič! Drašek se je pokrižal pri pogledu na osamljeni hram božji, zatulil v prebridkem joku, srečal in videl je bil prvič v življenju najhujše človeško gorje — črnoprogasto kravo — kugo — morilko vsega življenja! S čim bolj pošastnim se še Belak ni bil sestal. Že prvo srečanje ga je poučilo dovolj, da je lakota kuga in kuga neizogibna, peklensko pekoča in neznosno smrdeča smrt! Če bi še tudi imel obe bisagi polni, jesti bi ne bil mogel niti dišeče pečenke, njegova usta in vsa notranjost je bila polna nepopisnega vzduha kuge ter smrti. Pil bi, pil, reva na pol slepa, a nekaj je moral prenašati za pokoro v očigled kazni božji, ki stiska do popolnega opustoSenja in izumira bratsko Zagorje. Nazaj mu je šla pot mnogo hitreje izpod nog. Nikjer med povratom se ni ustavljal. Ni si ž>lel ne srečanj, ne razgovorov. Žejalo ga je, da ga je že peklo, dokler je pa gledal Sotlo in njeno nesrečno okolico, niti k studencu ni upal, da bi si bil poplaknil žgeči in smrdeči okus po kugi. Pozno zvočer po tcm, ko se je Lil sestal Belak s kngo v zagorskem Suhem dolu, si je poskusil omiliti žcjo in prepoditi smrad iz ust s studenčnico na Bučali, prcdno se je začel vzpenjati navkreber proti ljubcmu Pilštajnu. Še lako dolgi požirki mu niso pregnali spekline iz grla in ne smrdljivega okusa. Tolažil se jc, da povzroča tc nadloge le prvi strah, ki mu je prcti-esel in zmešal vso notvanjost.. Drugi dan bo vsc dobro pri postrožbi gospodaricc Eme. Je priSvajdral Bolakov Dreča še isto noč k Pištclakovim. Domačim se je zdel čuden, spremenjcn po obrazu in govoru. Ni mu šla jed, pil pa je, kakor bi vlival v prepad, ker ga je nekaj peklo tor žgalo, povsod je vohal le trohnobo in gnilobo. Kljub prestancmu strahu, za starca daljnji poti, žeji in smradu pa je opisal zbranim tržanom sled ikugc in srcčanje z njo ob cesti v Suhem dolu. Pri poslušanju so plakali vsi na ves glas in jadikovaii: »Sv. Marija, sv. Jožef, Rok in Boštjan, obvavujte nas lakote in kuge.« Kužni izvidnik Belak ni zatisnil tisto noč po p^vratku iz hrvaške puSCave sgarti očesa. Niso mu odganjale zaslužcnega spanja strašljive sanje, le žeja, speklina, ki se je pogrezala od grla v prsa in še dalje ter neznosni okus smradu. Andrej drugo jutro ni zajutrkoval, ni vstal k obedu, le pil je in bil zabruhel v obraz ter poln modrikastih oteklin. V noči je vpil na ves glas, da mn gori po drobovju, vzrasle bunke so se odprle, začele so bruhati gnoj, ki je širil'vzduh po — kugi! Reva Andrej ni prinesel iz zagorskega Suhega dola le opisa srečanja s kugo, njo samo, ki mu je izžgala življenje iz telesa junija leta 1578. Bclak je postal na Pilštajnu prva smrtna žrtev kuge. Ko so izročali tržani njegovo truplo zemlji, so bili uverjeni, da že Zagorci niso pretiravali, resnica je tudi, da je Belak srečal kngo in je bil zanj ta sdstanek smrt, ki je bila povabljena z radovednim izvidom v gorenjsko območje pražupnije Pilštajn. Ni ostal Belakov Andrej osamljen glede okužcnja. Enkratno srečanjc kužnega izvidnika s crno marogasto kravo ni zbodlo na smrt le njega samega, skoro vse one, iki so poslušali ono noi5 .Bc^kO-^o P?l?st o sledovih kuge. (Dalje sledi.)