Kmečka trgovlrta Reševanje vinske krize v Italiji Italija za Francijo pridela največ vina, Ker pa Italiji primanjkuje goriv, so sklenili, da bodo pomanjkanje premoga nadomestill z alkoholom Vina. Izšel je odlok vlade, po katerem bodo morali Italijanski vjnogradniki 10% svojega pridelka odstopiti državi. Od celotne količine vina, Jtl ga vinogradnik pridela, se odbije na vsakega fclana družine 1 hl, od preostale količine pa dobi država 10%. Država da za to vino odškodnino, tn sicer za lhl, ki ima 10% alkohola, 40 llr (okrog 90 din). Na ta način bo država vsako leto dobila od vinogradnikov okrog 2,400.000 hl vlna, iz katerega dobi okrog 240.000 hl čistega 100% alkohola, ki ga meša z bencinom kot gorivo. Navedeni ukrepi italljanske vlade se zde na prvi pogled kot breme za prebivalstvo. Vendar ima tudi to svoje dobre strani, in sicer: ker je V Italiji mnogo več vina, kot se ga porabi doma, se preostalih 90% vina veliko laže in po boljši ceni proda. Dalje država pri odvzemu vina ne gleda na kakovost In dobroto vin, njo zanima le alkohol, radi česar lahko vinogradniki oddajo drŽavi najslabša in celo pokvarjena vina. Ker je državi le za vinski alkohol, bodo vinogradniki lahko oddajali državi tudi alkohol, pridobljen iz vinskih tropin in drož. Doslej je namreč radi davkov na žganje bilo skoraj anemogočeno pridobivanje alkohola iz vinskih tropin, ki so šle radi tega navadno v pogubo. Tako se bodo ponovno izkoriščale vinske tropine, z vinskega trga bodo pa izginila vsa slaba in pokvariena vina. Sicer izva.ianje odloka, ki se je začelo v tekočem letu, naleti na težkoče, toda prisilna oddaja vr '(ržp.vi bi ;v»~"'a ugodne posledice na celoten italijanski vinski trg. Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas našel kdo, kl bi preštudiral možnoat uporabe vinskega alkohola kot goriva, posebno, ker smo tudi mi navezani na uvoz bencina. Ce bi se to začelo na drug način tudi pri nas, bi brez nadaljnjega lahko vnovčili vina samorodnic, predvsem šmarnice, ki nekaterii dela tako sive lase. Kot gorivo bl menda alkohol samorodnie še bolje služil kot pa alkohol ž'ahtne vinske trte. Sadna letina v Bosni Po sedanjih izgledih računajo, da bodo leto," v Boani prldelali okrog 30.000 vagonov sliv. Pričakuje se, da se bodo sveže slive plačevale v Brfikcm po 1—1.50 din kg, to pa zato, ker Kalifomija, ki prav tako pridela zelo mnogo sliv, zahteva za kilogram okrog 3 din, radl česar mlslijo, da bodo trgovci bolj iskali bosanske slive. Nasušiti nameravajo okrog 3000 vagonov 8llv, ki bodo imele ceno 3 din kg. Tudi orehi so v Bosni dobro obrodili; pravijo, da jih bodo pridelali okrog 200 vagonov. Sladkor se bo pocenil Ker bomo morali uvoziti okrog 1300 vagonov sladkorja, na katerega je visoka državna trošartna, bo finan&ni minister radi dobljene trošarine prl uvozu sladkorja lahko znižal trošarino na sladkor v državi, in sicer za 3 din pri kg. Po napovedih finančnega ministra g. Vojina GjuriCiCa bo torej sladkor pri kilogramu za 2.70 do 8 dln cenejši kakor je bil doslej. Naše državne finance ne bodo s tem nič trpele, ker v kolikor bodo manj prejele od trošarine doma, toliko bo nadomestil češko-moiavski protektorat, ki nam bo sladkor nabavil, s tem, da bo plačal uvozne carine. če bi še tvornice sladkorja malo papustile pri svojih cenah, bi se lahko sladkor pocenil «i okrog 4 din pri kilogramu. Gospodarske zanimivosti Angleži se zanimajo za naše živinske kože. Neka angleška tvrdka se je jela zanimati za naše surove živalske kože, ki jih potrebuje angleška industrija kože. Te dni so že bile poslane prve pošiljke telečjih in lažjih govejih kož na Angleško. če bodo Angleži z našimi živalskimi kožami zadovoljni, bodo jeli Angleži na veliko kupovati pri nas surove živalske kože. Koliko se je Jani pridelalo vina? Po podatkih fliednarodnega urada za vino v Mllanu je znaBal lani pridelek vina 205 milijonov hektolitrov od česar odpada na Francljo 58, Italijo 45, francoskl Alžir 22, španijo 16, Portugalsko 10, Romunijo 9,5, Argentino 9, Rusijo 5, Cile 4, Grčijo 3,6, Nemčijo z Avstrijo 3,5, Madžarsko 3 milijone hektolitrov. Nemci bodo kadili krajše cigarete. Radi pomanjkanja denarja Nemci kolikor le mogoče zmanjšujejo uvoz tobaka. Zato so tvornice v NemCiji, ki predelujejo tobak v cigare in cigarete, zmanjšale težo cigar, dolžino cigaret pa akrajšale za 10%. Japonskl proračun se je povečal v letoSnjem letu za 100 milijonov funtov. Omejili bodo prehrano prebivalstva, da bodo izvozili več konzerv in drugih živil, da tako dobe prepotrebni denar za vojno na Kitajskem. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 3.76—5 din, poldebeli 3.25 do 4 din, plemenski 4.50—6 din, Ptuj 4—4.50, Ljubljana 4.50—5.50 din, Novo mesto 5—6 din, črnomelj 5—5.50 din kg žive teže. Mladi voll (junčki). Brežice 3.50—4.50 "din, Novo mesto 4.50—5 din kg žive teže. Brki. Maribor 3—4 din, Murska Sobota 4.50 do 5 din kg žive teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.25 din, plemenske 3.25—4.50 din, za klobasarje 2.25—3 din, molzne 4—5.50 din. breje 3.50—4.50 dln, Ptuj 3 do 4 din, Murska Sobota 2.50—3 din, Ljubljana 4—4.50 din, Črnomelj 4.25—4.50 din. Telice. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4—4.50 din, Ljutomer 4.50—5 din, Ljubljana 5.50—6 din, Novo mesto 4—5 din, čmomelj 4.50—4.75 din. Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 6 din, Ljutomer 6—7 din, Murska Sobota 5—6 din, LjubIjana 6.50—7 din, Novo mesto 7—8 din, črnomelj 5.50—6 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stari prašiči 90—115 din, 7—9 tednov stari 120—140 din, 3 do 4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 310 do 460 din, 8—10 mesecev '470—515 din, eno leto 710—920 din za glavo; kg žive teže 6—8 din. V Mitrovici na Hrvaškem so se prodajale dve leti stare svinie po 500 din komad in je cena na tem sejmu padla v zadnjem času za 100 din pri komadu. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci 100—140 din, v Brežicah odstavlieni pujskl 70 do 90 din kor.iad, v Novem mestu pa 120—125 dln komad. Pršutarji (pruleki). Ptuj 7—7.50 din, Ljutomer 7 din, Murska Sobota 8—8.50 din, Ljubljana 7—8 din, Crnomelj 8 din kg žive teže. Debele svlnje (Speharji). Murska Sobota 10, BreSir» 9 50 ^n. Ljubliana domači 8.50—9 din, sremski 9—9.50 din, črnomelj 9 dln kg žive teže. Vino Okollca Ptuja. Navadno mešano 4.25 din liter, sortirano 8 din, staro navadno 5 din, finejše sortlrano staro vino pa 10 din liter. Okolica Ljntomera. Navadno mešano vino pri vinof^radnikih 4—5 din, finejše sortirano 6—8 din liter. Tržne cene Perutnina. Maribor: kokoš 18—28 din, par pišCancev 18—60 din, gos 25—30 din, raca 15 do 20 din. Mitrovica na Hrvaškem: kokoš 12—15, par pišCancev 8—30 din, race 12—15 din, mla- da radka 5—10 din, mlada goska 7.50—20 dln. žito. Cene so se dvignile za okrog 12 par. Banatska pšeniea 152—154 din, bačka 158—162 din, banatska koiuza 110—112 din 100 kg. V nadrobni prodaji pa je bila pšenica 1.75 din, rž 1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25 din, oves 1 dtn, proso, 1.75 din, ajda 1.25 dtn, flžol 2—3 din kg. Krma. Maribor novo seno 45—50 din, staro 65 dtn, pšenična slama 37 din 100 kg. V Ptuju je seno po 50—75 din, slama 25—30 din q, v Ljutomeru seno 45 din, slama 30 din q, v Murski Soboti seno 60 din, slama 35 din q, v Ljubljani seno 100 din, slama 60 din q. Drva. V Novem mestu stane kubidni meter drv 50 din. Mlečni izdelki. Maribor: liter mleka 1.50 do 2 din, smetana 7.50—10 din, kg surovega masla 24 din, čajnega 28—32 din, dornacega sira 8 do 10 din. — Mitrovica na Hrvaškem: mleko 1.50 din liter, ovčji sir kg 14—20 din, nedozorel ovčji sir 10 din, kravji sir 5 dln, maslo 28—36 din, smetana 10—15 din liter. Jajca. Maribor 0.50—0.75 dm, Ljutomer 0.60, Murska Sobota 0.50 din, Ljubljana 0.65—0.75 din komad. Sadje. češnje v Mariboru 4—10 dln kg, liter 1.50—3 din, višnje v Mitrovici 5—6 din, češnje 1—3 din, vrtne jagode 5—6 din kg, gozdne jagode 2—3 din liter, suhe slive 8—12 din kg. Zelenjava: glava zelja 2—5 din, kumara 2 do 6 din, karfijola 1—8 din, ohrovt 0.50—2.50 din, zčlena 0.50—3 din, buča 2—4 din, glavnata solata 0.50—1 din, redkev 1 din; kg krompirja 0.75—1.25 din, hrena 8—10 din, kislega zelja 3 din, špargelj 10—12 din; kg fižola v stročju 14—16 din, graha v stročju 6—8 din, liter lušCenega graha 7.50—10 din. Ostala zelenjad v kupčkih po 1 din. Sejmi 26. junija svinjski: Središče — 27. junij* svinjski: Ormož; živinski: Maribor; tržni dan S svinjami: Doinja Lendava — 28. junija svinjskl: Celje, Ptuj, Trbovlje — 30. junija svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Gomja Radgona — 1. julija svinjski: Križevci (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; živinski: Jurklošter, Podčetrtek. • I. M. Sevnica. Listne stenice ali šoštarje na zeiju zelo težko zatiramo. Edino 2—3% razto pina mušjega lesa in mazovega mila jih deino uničl in prežene. Pa še to sredstvo moramo rabiti jako previdno radi nežnih zelnih listov. E>rugih sredstev (strupenih) radi tega. ker zelje uživamo, ne moremo uporabljati. Bclhe pa ovira pri razvoju edino vedno prerahliana zemlja, ker jih luknjice ovhajo pri skakanju.