KAKOVOST ZRAKA V SLOVENIJI V LETU 2005 Agencija Republike Slovenije za okolje LJUBLJANA, september 2006 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 2 PRI POROČILU SO SODELOVALI: Nosilec poročila: Anton Planinšek, dipl.ing.meteorol. Izvajalci: mag. Tanja Bolte, univ.dipl.ing.kem.teh. mag. Andrej Šegula, univ.dipl. meteorol. Brigita Jesenovec, univ.dipl.ing.kem.teh. Anton Planinšek, univ.dipl.meteorol. mag. Danijel Čemas, univ.dipl. fiz. dr. Mirko Bizjak, univ.dipl.kem Rok Brinc, univ.dipl.kem. Petra Krsnik, univ.dipl.geog. Priprava podatkov ARSO: Mateja Gjerek, univ.dipl. meteorol. Marinka Lešnik Darko Turk Priprava podatkov dopolnilnih mrež: Elektroinštitut "Milan Vidmar" Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Celje dr. Silvo Žlebir GENERALNI DIREKTOR 3 VSEBINA UVOD .................................................................................................................................................................... 4 POVZETEK........................................................................................................................................................... 6 1. ZAKONSKE OSNOVE .................................................................................................................................... 9 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka....................................................................................... 9 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka ............................................................ 11 2. AVTOMATSKA MERILNA MREŽA........................................................................................................... 12 2.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj in nabor meritev ...................................................... 12 2.2. Merilne metode in kakovost meritev ........................................................................................................ 16 2.3. Rezultati meritev in časovni trendi ........................................................................................................... 18 2.3.1. Žveplov dioksid ..................................................................................................................................... 19 2.3.2. Dušikovi oksidi...................................................................................................................................... 27 2.3.3. Ogljikov monoksid ................................................................................................................................ 31 2.3.4. Ozon ...................................................................................................................................................... 34 2.3.5. Skupni lebdeči delci, delci PM10 in delci PM2.5..................................................................................... 38 2.3.6. Lahkohlapni ogljikovodiki .................................................................................................................... 44 3. MERITVE OZADJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA ...................................................................................... 45 3.1. Merilna mreža in nabor meritev ............................................................................................................... 45 3.2. Merilne metode in kakovost meritev ........................................................................................................ 47 3.2.1 Merilne metode...................................................................................................................................... 47 3.2.2 Kakovost meritev................................................................................................................................... 49 3.3. Rezultati meritev in časovni trendi .......................................................................................................... 50 3.3.1. Ozon ...................................................................................................................................................... 50 3.3.2. Padavine ................................................................................................................................................ 50 3.3.3. Delci PM10 in PM2.5............................................................................................................................... 50 3.3.4. Težke kovine v delcih PM10 .................................................................................................................. 50 3.3.5. Dušikov dioksid..................................................................................................................................... 50 3.3.6. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni ................................................................................. 51 3.3.7. Aerosolski črni ogljik ............................................................................................................................ 55 4. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN............................................................................................................. 57 4.1. Osnovna merilna mreža ........................................................................................................................... 57 4.1.1. Merilna mreža in nabor meritev ........................................................................................................... 57 4.1.2. Merilne metode in kakovost meritev .................................................................................................... 59 4.1.3. Rezultati meritev in časovni trendi ........................................................................................................ 61 4.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn .............................................................................. 67 4.2.1. Merilna mreža in merilna metoda.......................................................................................................... 67 4.2.2. Rezultati meritev .................................................................................................................................. 68 5. MERITVE TEŽKIH KOVIN V DELCIH PM10......................................................................................... 72 5.1. Merilna mreža Agencije RS za okolje in nabor meritev........................................................................... 72 5.2. Merilna metoda in kakovost meritev ....................................................................................................... 72 5.3. Rezultati meritev težkih kovin v delcih PM10........................................................................................... 72 6. MERITVE Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI.................................................................................... 74 7. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO............................................................................... 77 7.1. Meritve v Mežici .......................................................................................................................................... 78 7.2. Meritve v Kopru........................................................................................................................................... 79 7.3. Meritve v Ankaranu ..................................................................................................................................... 80 7.4. Meritve v Duplici pri Kamniku .................................................................................................................... 81 8. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI NA PODLAGI MERITEV ....................................... 85 DODATEK .......................................................................................................................................................... 87 4 SPLETNE STRANI Z INFORMACIJAMI O ONESNAŽENOSTI ZRAKA: Aktualni podatki o kakovosti zraka v Sloveniji: http://www.arso.gov.si Aktualni podatki o kakovosti zraka v merilni mreži elektrogospodarstva: http://www.okolje.info Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje (EIONET) v Sloveniji: http://nfp-si.eionet.eu.int UVOD Razmere v atmosferi so zelo pomembne za človeštvo, pa tudi za celotno rastlinstvo, živalstvo in za neživo naravo. Onesnaženje zraka v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij. Zato onesnaženju ozračja oziroma kakovosti zraka ljudje po vsem svetu zadnja desetletja posvečamo vse večjo pozornost. Na kakovost zunanjega zraka v Sloveniji največ vplivajo emisije snovi v zrak v sami državi, delno pa je onesnaženost tudi posledica transporta onesnaženja čez meje. Za pojavljanje povišanih koncentracij snovi v zunanjem zraku so pomembni še drugi dejavniki, kot so klimatske značilnosti, meteorološki pojavi, fizikalno-kemijski procesi pretvorbe snovi v zraku in topografija. V zimskem času so v Sloveniji zaradi razgibanega reliefa značilne temperaturne inverzije. Ob takšni situaciji je onemogočena vertikalna cirkulacija zraka, zato se emitirane snovi ne razpršijo in ne razredčijo, temveč se zadržijo in koncentrirajo v kotlinah, dolinah in nižinah, kjer je tudi poseljenost največja. Rezultati meritev onesnaženosti zraka se iz leta v leto spreminjajo in se razlikujejo glede na merilno mesto, kjer meritve opravljamo, in glede na letni čas, v katerem meritve onesnaženosti zraka potekajo. Monitoring kakovosti zraka v letu 2004 glede števila merilnih mest ni doživel širitve. Precej je bilo storjenega na področju zagotavljanja kakovosti meritev. Vzpostavljena je bil sistem za spremljanje delovanja merilnih postaj, merilnikov, evidenco posegov in umerjanja inštrumentov (ISMM – pomen kratice). Pomembna novost je bila uvedena pri meritvah delcev. Kontinuirne meritve z merilnikom TEOM imajo sistemsko napako zaradi višje temperature v merilniku in s tem povezano izhlapevanje lahkohlapnih snovi.V letu 2004 smo za nekatera merilna mesta že uporabili korekcijske faktorje, dobljene s primerjalnimi meritvami z referenčnim merilnikom po standardu SIST EN 12341. Za merilna mesta, kjer še ni bilo primerjalnih meritev, smo koncentracije PM10 pomnožili s predpisanim faktorjem 1.3. Na treh merilnih mestih smo vzpostavili meritve delcev PM2.5. Pričeli smo s testiranjem merilnikov za meritve ogljikovodikov (VOC).. Z letom 2004 smo začeli s kemijsko analizo anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+) v aerosolih, ki jih v svoji strategiji predpisuje mednarodni program EMEP. Vzorčevalnik za padavine smo prenesli iz Novega mesta v Park Škocjanske jame, kjer je bila odprta merilna postaja MEDPOL v skladu z Barcelonsko konvencijo o zaščiti Sredozemskega morja. Po uspešnih kampanjah z difuzivnimi vzorčevalniki v sodelovanju z JRC Ispra v okviru programov AIRPECO in PEOPLE smo tudi sami pričeli z merilnimi kampanijami z difuzivnimi vzorčevalniki. 5 Precejšnja aktivnost je veljala spremljanju koncentracij ozona spomladi in poleti ter s tem povezano opozarjanje prebivalstva in napovedovanje onesnaženosti zraka s tem onesnaževalom. V letu 2004 je potekala v Evropski uniji intenzivna priprava za sprejem 4. hčerinske direktive o težkih kovinah in policikličnih aromatskih ogljikovodikih, ki je bila sprejeta konec leta (Directive 2004/107/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air. 6 POVZETEK / SUMMARY Tako kot v zadnjih nekaj letih je bil zrak tudi v letu 2005 skoraj povsod po Sloveniji prekomerno onesnažen z ozonom in delci PM10. Koncentracije žveplovega dioksida so prekoračile vse mejne vrednosti na nekaterih višje ležečih merilnih mestih okrog termoelektrarn Trbovlje in Šoštanj ter na merilnem mestu v Krškem, na katero vpliva emisija tamkajšnje tovarne celuloze, medtem ko so v mestih v Zasavju, ki so delno tudi pod vplivom emisije iz termoelektrarne Trbovlje, prekoračile le letno mejno vrednost. Letna mejna vrednost dušikovih oksidov NOx je bila prekoračena na urbanih merilnih mestih. Koncentracije svinca in ogljikovega monoksida so bile zelo nizke. Tudi onesnaženost z benzenom in težkimi kovinami je bila v okviru mejnih vrednosti. As in the few recent years, the air in all Slovenia in 2005 was overly polluted with ozone and PM10 particles. SO2 concentrations exceeded all the limit values in some places of higher altitude around Trbovlje and Šoštanj Power Plants, and at Krško site, which is influenced by emission from the Paper Milll Factory, while in the cities of Zasavje region, which are also partly influenced by Trbovlje Power Plant, only the annual limit value was exceeded. The NOx annual limit value was exceeded at the urban sites. The lead and CO pollution was very low, and concentrations of benzene and heavy metals were below the limit values as well. Tabela: Pregled koncentracij različnih onesnaževal (presežene mejne vrednosti so v rdečem tisku) Table: Overview of concentrations of different pollutants (exceedences of limit values are in red) Oznake pri tabeli / legend to table: Cp povprečna koncentracija / average concentration >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances < pod mejo kvantifikacije / below quantification limit * informativni podatek / for information only žveplov dioksid SO2 dušikov dioksid NO2 dušikovi oksidi NOx ogljikov monoksid CO delci PM10 delci PM2.5 Ozon O3 benzene C6H6 arzen v PM10 As kadmij v PM10 Cd nikelj v PM10 Ni svinec v PM10 Pb leto/ year zima/ winter 1 ura/ 1 hour 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour leto/ year 8 ur/ 8 hours leto/ year 24 ur/ 24hours leto/ year 1 ura/ 1 hour 8 ur/ 8 hours leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year leto/ year merilno mesto / site obmo- čje / zone code Cp (µg/m3) Cp (µg/m3) >MV >MV Cp (µg/m3) Cmax Cp (µg/m3) Cmax (mg/m3) Cp (µg/m3) >MV Cp (µg/m3) >OV >CV Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) Cp (ng/m3) DMKZ Ljubljana Bežigrad SIL 5 10 0 0 27 156 43 3.7 37 71 28 11 38 1,9 <0.05 <0.025 4.85 <1 Maribor SIM 8 11 0 0 33 169 60 3.4 43 103 28 0 0 2,6* <0.05 <0.025 4.82 <1 Celje SI2 9 14 0 0 26 153 45 3.9 43 97 0 43 Trbovlje* SI2 15 16 17 1 24 100 41 55 160 0 14 Hrastnik SI2 10 21 12 0 0 27 Zagorje SI2 12 29 17 1 52 150 0 12 Nova Gorica SI4 7 10 0 0 24 104 41 2.7 34 43 33 43 Koper SI4 Murska S.-Rakičan SI1 5 7 0 0 14 95 20 37 67 1 31 Krvavec SI3 7 87 Iskrba SI3 16 5 15 0 60 <0.05 <0.025 1.62 <1 EIS TEŠ Šoštanj SI2 11 11 22 0 Topolšica SI2 5 7 0 0 Veliki Vrh SI2 33 36 56 4 Zavodnje SI2 12 11 9 1 3 83 5 3 58 Velenje SI2 4 7 0 0 0 10 Graška Gora SI2 6 7 2 0 Pesje SI2 6 9 0 0 27 23 Škale SI2 8 10 0 0 5 83 6 23 15 EIS TET Kovk SI2 30 65 94 21 10 99 12 0 55 Dobovec SI2 23 48 129 13 Kum SI2 6 7 12 0 Ravenska Vas SI2 42 90 205 35 Prapretno SI2 28 15 OMS Ljubljana (Vnajnarje) 8 12 0 0 4 58 5 2 46 MO Maribor SIM 43 111 0 55 EIS Celje SI2 3 6 0 0 45 89 EIS Krško SI2 36 38 72 17 EIS TEB (sv.Mohor) SI2 12 10 1 0 3 82 4 0* 53* Slika: Območja kakovosti zraka Picture: Zones of Air quality Tabela: Območja /Zones Območje / zone: Združene statistične enote SI1 Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor SI2* Koroška, Savinjska, Zasavska in Spodnjesavska SI3 Gorenjska, Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija brez območja mesta Ljubljana SI4 Goriška, Notranjsko-Kraška in Obalno-Kraška * Zaradi večjih virov emisije je za žveplov dioksid to območje razdeljeno na SI2a (območje okrog TE Šoštanj), SI2b (območje okrog TE Trbovlje) in SI2c (območje okrog tovarne celuloze VIPAP v Krškem) * Due to greater emission sources of SO2 this zone is further divided to SI2a (region of Šoštanj Power Plant), SI2b (region of Trbovlje Power Plant), and SI2c (region of VIPAP Paper Mil lat Krško) Poseljeno območje/ agglomeration SIL Območje mesta Ljubljana SIM Območje mesta Maribor 9 1. ZAKONSKE OSNOVE 1.1. Slovenska zakonodaja na področju varstva zraka Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 41/04. Iz njega izhajajo ostali predpisi razen še veljavnega dela Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94). Po tej uredbi izvaja meritve prašnih usedlin Elektroinštitut Milan Vidmar, katerih rezultate objavljamo v nadaljevanju. Do konca leta 2004 so bile v slovensko zakonodajo sprejete naslednje uredbe za področje varstva zraka, ki so usklajene z zahtevami direktiv Evropske Skupnosti (EU): • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 52/02) • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02) • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 52/02) • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 8/03) • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003) • Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 127/2003) 30. maja 2006 je bila sprejeta še Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/2006). Meritve težkih kovin smo v letu 2005 že izvajali v skladu s to Uredbo. Preostale meritve bomo začeli izvajati v letu 2007 in 2008. Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčnih merilnih metod in izračunavanja statističnih vrednosti in izmenjave oziroma prikaza podatkov. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Vpeljana je namesto dosedanje kritične imisijske vrednosti. Pri ozonu sta definirani opozorilna urna vrednost (OV) in ciljna 8-urna vrednost, ki naj bi bila dosežena do leta 2010 (CV). Dopustna vrednost koncentracije določene snovi (DV) smo vpeljali zato, da je prehod za dosego mejne vrednosti (MV) postopen. Tako je dopustna vrednost enaka mejni vrednosti, povečani za sprejemljivo preseganje (SP). Sprejemljivo preseganje mora doseči vrednost 0 do določenega datuma (1.januar 2005 oz. za nekatera onesnaževala 1.januar 2010), do takrat pa se od leta 2000 linearno zmanjšuje. 10 Tabela 1.1.(1): Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2005: 1 ura 3 ure 8 ur Dan Leto zima SO2 (µg/m3) 350 (MV)1 500 (AV) 125 (MV)3 20 (MV) NO2 (µg/m3) 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV)= 40 (MV) + 10 (SP) NOx (µg/m3) 30 (MV) CO (mg/m3) 10 (MV) Benzen (µg/m3) 7.5 (DV)= 5 (MV) + 2.5 (SP) O3 (µg/m3) 180(OV) 240(AV) 120 (CV)5 delci PM10 (µg/m3) 50 (MV)4 40 (MV) Svinec (ng/m3)* 500 (MV) kadmij (ng/m3) 5 (CV) arzen (ng/m3) 6 (CV) nikelj (ng/m3) 20 (CV) 1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010) * Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku sicer predpisuje koncentracije v µg/m3, vendar bomo zaradi nizkih vrednosti in zaradi lažje primerjave z ostalimi kovinami podajali koncentracije v ng/m3 Tabela 1.1.(2): Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP): Leto: 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SO2 SP 150 120 90 60 30 0 NO2 SP(1ura) 100 80 60 40 20 0 SP(leto) 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 CO [mg/m3] SP 6 6 6 4 2 0 delci PM10 SP(dan) 25 20 15 10 5 0 SP(leto) 8 6 5 3 2 0 benzen SP 5 4.5 4 3.5 3 2.5 2 1.5 1 0.5 0 svinec SP 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 Po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št.73/94) pa še vedno veljata mesečna in letna mejna imisijska vrednost prašne usedline in sicer 350µg/m2 in 200µg/m2. 11 1.2. Zakonodaja Evropske skupnosti (EU) na področju varstva zraka Zakonodaja Evropske skupnosti, ki se nanaša na varstvo zraka, in ki je temelj za slovensko zakonodajo, je razdeljena v naslednje tematske sklope: Zunanji zrak • Council Directive on ambient air quality assessment and management, 96/62/EC • Council directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to sulphur dioxide, nitrogen dioxide and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air, 99/30/EEC • Directive 2000/69/EC of the European Parliament and of the Council of 16 November 2000 relating to limit values for benzene and carbon monoxide in ambient air • Directive 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council of 12 February 2002 relating to ozone in ambient air • Directive 2004/107/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air • Guidance to member states on PM10 monitoring and intercomparisons with the reference method • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution Izmenjava informacij • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC) • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States • Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC • Guideline referring to Commission Decision 2001/839/EC laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC • Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council 12 2. AVTOMATSKA MERILNA MREŽA Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža ekološko- meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Mreža je gostejša na območjih v bližini večjih virov onesnaženosti zraka. V krajih, ki niso zajeti v okviru stalnih mrež, potekajo občasne meritve onesnaženosti zraka z avtomatsko mobilno ekološko-meteorološko postajo ARSO. Na območjih, ki so oddaljena od velikih virov emisije, delujeta avtomatski postaji Iskrba in Krvavec, ki merita ozadje onesnaženosti zraka in sta vključeni v mednarodni mreži EMEP in GAW. Poleg omenjenih mrež avtomatskih meritev onesnaženosti zraka obstajajo v okviru ARSO, TEŠ, TET in mestne občine Ljubljana še merilne mreže za merjenje kakovosti padavin in prašnih usedlin. 2.1. Mreže avtomatskih ekološko-meteoroloških postaj in nabor meritev V Sloveniji so v letu 2005 potekale avtomatske meritve onesnaženosti zraka v državni mreži meritev DMKZ na desetih merilnih mestih. V drugi polovici leta je začela delovati merilna postaja v Kopru. Poleg tega potekajo meritve v treh dopolnilnih mrežah, in sicer kot Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj (EIS-TEŠ), Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje (EIS- TET) in Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica (EIS-TEB). Po eno postajo imajo mestni sistemi v Ljubljani, Mariboru, Celju. V Krškem občina financira meritve SO2 na merilni postaji sistema JE Krško, meritve izvaja ARSO. Poleg stalnih postaj deluje še mobilna postaja v merilni mreži DMKZ, ki je bila v letu 2005 postavljena v Mežici, Kopru, Ankaranu in Duplici pri Kamniku. Lokacije merilnih mest so določene v skladu s priporočili tistih delov uredb, ki govorijo o klasifikaciji postaj. Za vsako merilno mesto se določi tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja. To je bilo narejeno po metodologiji EUROAIRNET – site selection, 1998. Seznam merilnih mest in parametri, ki se merijo, so podani v tabelah 2.1. (1) in 2.1.(2). Merilna mesta so prikazana tudi na sliki 2.1.(1). 13 Tabela 2.1. (1): Merilna mesta za avtomatske meritve v letu 2005 Kraj NV Geog. dolž Geog. šir. GKKy GKKx Začetek meritev Tip m. mesta Tip območja Značil- nost območja Geog. opis DMKZ: Ljubljana B. 299 14°31'03'' 46°03'57'' 5462673 5102490 01.1991 B U RC 16 Maribor 270 15°39'22'' 46°33'33'' 5550305 5157414 11.1990 T U RC 16 Celje 240 15°16'02'' 46°14'05'' 5520614 5121189 01.1990 B U R 16 Trbovlje 250 15°02'52'' 46°08'54'' 5503676 5111555 01.1990 T U RCI 2 Zagorje 241 15°00'03'' 46°07'53'' 5500070 5109663 08.1990 T U RCI 2 Hrastnik 290 15°05'17'' 46°08'39'' 5506805 5111089 01.1990 B S IR 32 Nova Gorica 113 13°39'25'' 45°57'21'' 5395909 5091034 2001 B S RC 32 Koper 56 13°42'49'' 45°32'35'' 5399911 5045107 06. 2005 B S R 32 Rakičan 188 16°11'48'' 46°39'07'' 5591591 5168196 05.1998 B R(NC) A 16 Krvavec 1740 14°32'18'' 46°17'53'' 5464440 5128291 03.1991 B R(REG) N 1 Iskrba 540 14°51'46'' 45°33'41'' 5489292 5046323 09.1996 B R(REG) N 32 MOBILNA-DMKZ Mežica 495 14°51'29" 46°31'07" 5489118 5152696 11.2004-1.2005 B S R 2 Koper 30 13°44'12" 45°32'34" 5401351 5045803 1.–6. 2005 B S RC 4 Ankaran 1 1 13°44'55" 45°34'5" 5402702 5047852 7. 2005 B R(NC) RC 4 Ankaran 2 1 13°45'24" 45°34'5" 5403315 5047836 8. 2005 B R(NC) RC 4 Duplica 1 354 14°35'55" 46°12'7" 5469396 5117599 9.-11.2005 B R(NC) RI 16 Duplica 2 360 14°35'41" 46°12'10" 5469098 5117699 12.2005-1.2006 B S R 16 EIS-TEŠ Šoštanj 360 15°3'31'' 46°22'38'' 5504508 5136982 I S I 2 Topolšica 390 15°1'29'' 46°24'12'' 5501901 5139882 B S IC 2 Veliki vrh 550 15°2'44'' 46°21'8'' 5503506 5134203 I R(REG) A 32 Zavodnje 770 15°0'12'' 46°25'43'' 5500256 5142691 I R(REG) A 32 Velenje 390 15°7'1'' 46°21'43'' 5508998 5135289 B U RCI 2 Graška gora 774 15°7'43'' 46°24'54'' 5509886 5141187 I R(REG) A 32 Pesje 394 15°5'5'' 46°22'0'' 5506524 5135804 B S IR 32 Škale 410 15°6'38'' 46°22'42'' 5508504 5137110 B S IR 32 EIS-TET Dobovec 700 15°4'35'' 46°6'21'' 5505905 5106823 I R(REG) A 32 Kovk 600 15°6'50'' 46°7'43'' 5508800 5109358 I R(REG) A 32 Ravenska vas 580 15°1'24'' 46°7'29'' 5501803 5108919 I R(REG) A 32 Kum 1210 15°4'39'' 46°5'18'' 5505993 5104878 B R(REG) I 1 Prapretno 480 15°4'54'' 46°8'12'' 5506116 5110250 I R(REG) A 32 EIS-TEB Sv.Mohor 390 15°28'53'' 45°59'20'' 5537299 5093935 B R(REG) A 32 EIS-TE-TOL Vnajnarje 630 14°40'18'' 46°3'7'' 5474596 5100884 I R(REG) A 32 EIS CELJE EIS Celje 241 15°16'16'' 46°13'55'' 5520909 5120871 T U RC 16 EIS MARIBOR Maribor-Tabor 276 15°38'42'' 46°32'22'' 5549846 5155262 B U RIC 16 Maribor-Pohorje 725 15°34'54'' 46°29'0'' 5544655 5148926 B R(REG) A 32 EIS KRŠKO EIS Krško 155 15°31'32'' 45°57'9'' 5540737 5089915 I S IA 16 Legenda: NV: nadmorska višina (m) Značilnost območja: R – stanovanjsko Tip m. mesta: B – ozadje C- poslovno T – promet I - industrijsko I - industrijsko A - kmetijsko Tip območja: U – mestno Geografska značilnost: 1 – gorsko S – predmestno 2 - dolina R - podeželsko 4 – obala NC - obmestno 16 – ravnina REG - regionalno 32 – razgibano 14 Slika 2.1 (1): Merilna mesta za avtomatske meritve kakovosti zraka v letu 2005 15 Tabela 2.1.(2): Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na merilnih mestih v letu 2005 Kraj SO2 O3 NOx PM10 PM2.5 CO BTX Meteorološki parametri SS DMKZ: Ljubljana B. + + + + + + + + + Maribor + + + + + + + + + Celje + + + + + + + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Nova Gorica + + + + + + + Koper + + + Rakičan + + + + + + Krvavec + + + Iskrba + + + + + Mobilna + + + + + + + + EIS-TEŠ Šoštanj + + Topolšica + + Veliki vrh + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Graška gora + + Pesje + + Škale + + + + EIS-TET Dobovec + + Kovk + + + + Ravenska vas + + Kum + + Prapretno + + EIS-TEB Sv.Mohor + + + + EIS-TE-TOL Vnajnarje + + + +* + EIS CELJE EIS Celje + + + + EIS MARIBOR Maribor-Tabor + Maribor-Pohorje + EIS KRŠKO EIS Krško + + * Do sredine leta 2005 so se merili skupni lebdeči delci, od junija 2005 dalje pa delci PM10 Legenda: SO2 Žveplov dioksid Meteorol. parametri Temperatura zraka v okolici NOx Dušikovi oksidi Hitrost vetra CO Ogljikov monoksid Smer vetra O3 Ozon Relativna vlažnost zraka PM10 delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm zračni tlak PM2.5 BTX delci z aerodinamičnim premerom do 2.5 µm Lahkohlapni ogljikovodiki (benzen, toluen, ksilen) globalno sončno sevanje 16 2.2. Merilne metode in kakovost meritev Meritve kakovosti zraka spremljamo z avtomatskimi merilniki. Vse metode so referenčne, v skladu z zakonodajo. Podatki o merilni opremi za avtomatske meritve v sistemu DMKZ za leto 2005 so v tabeli 2.2.1. Merilniki so nameščeni v kontejnerjih, ki so opremljeni z klimatsko napravo in ISDN linijo, preko katere poteka prenos podatkov. Nadzor nad delovanjem merilne opreme spremlja odgovorna oseba. Nadzor se izvaja vsakodnevno, v jutranjih urah in tekom dneva. V primeru izpadov podatkov in kakršnih koli nepravilnosti na merilnem mestu, je potrebno čimprej ugotoviti vzrok izpada oziroma nepravilnosti. Vrši se tudi redni dnevni pregled odstopanja ničle pri funkcionalnih kontrolah in spana. Vsako odstopanje posebej zapišemo. Polurni podatki se preko telefonske linije sproti prenašajo na računalnik ARSO. Podatki se shranjujejo hkrati tudi na računalniku na postaji. Ti podatki gredo skozi sistem kontrole podatkov – prva stopnja kontrole (osnovne kontrole). Te kontrole potekajo že na računalniku na merilni postaji. Prvostopenjska kontrola pomeni, da se glede na veljavnost podatkov izločijo vsi podatki, za katere je ugotovljeno kakršnokoli odstopanje od dovoljenih mej, ki so predpisane. Nadzor avtomatskih postaj se izvaja s pomočjo programske opreme, ki omogoča redno spremljanje ekoloških in meteoroloških podatkov o onesnaženosti zraka. S pomočjo omenjene programske opreme se izvaja sprotni nadzor nad meritvami ter merilno opremo, in sicer v delovnem času zaposlenih. Vsako leto umerimo referenčne standarde ARSO z referenčnimi standardi nekaterih vodilnih evropskih laboratorijev. Etaloni, uporabljeni pri kalibracijah, so sledljivi do referenčnega nacionalnega laboratorija ARSO. Posamezne merilnike monitoringa kakovosti zraka umerjamo v skladu s standardi za posamezno metodo. Perioda kalibracij za anorganske pline je 3 mesece. Če vrednosti ničle ali spana odstopajo od predpisanih meja, je potrebna nastavitev ničle ali občutljivosti merilnika. Na avtomatskih merilnih postajah merimo ekološke in meteorološke parametre. Na vseh avtomatskih postajah merimo osnovne meteorološke parametre (temperaturo, relativno vlago, smer in hitrost vetra ter globalno sončno sevanje). V letu 2001 so bili s pomočjo programa PHARE v avtomatski merilni mreži DMKZ zamenjani merilniki nekaterih ekoloških parametrov (onesnaževal), merilne metode pa se niso spremenile. Podatki o merilni opremi za avtomatske meritve v sistemu DMKZ za leto 2005 so v tabeli 2.2.1.(1). Avtomatski merilniki so testirani po predpisih ameriške agencije za okolje (Environmental Protection Agency, EPA). Merilnike z istimi metodami meritev uporabljajo tudi v dopolnilni mreži sistemov EIS-TEŠ in EIS-TET ter v Mariboru, Celju in Krškem. Meritve so točkovne. Podatki z avtomatske merilne mreže so real time podatki in so takoj dostopni javnosti, preko teleteksta in internetne strani Agencije. 17 Tabela 2.2.(1): Merjene veličine, merilni principi in standardi za meritve v letu 2005 Veličina Enota Merilni princip Standardi Žveplov dioksid μg/m3 Ultravijolična fluoroscenca PrEN14212 Dušikovi oksidi μg/m3 Kemoluminiscenca ISO 7996:985 PrEN14212 Ogljikov monoksid mg/ m3 Nedisperzna infrardeča absorpcija PrEN14626 Benzen μg/m3 Kromatografska analiza PrEN14662-3 VOC μg/m3 Kromatografska analiza PrEN14662-3 Ozon μg/m3 Ultravijolična fotometrična metoda PrEN14625 Delci PM10 μg/m3 mikrotehtnica Gravimetrična metoda SIST EN12341 Delci PM2.5 μg/m3 Gravimetrična metoda prEN 14907 Težke kovine ng/m3 Atomska absorpcijska spektrokemijska metoda ISO 9855 Kontrola merilnikov poteka po sledečih nivojih: 1. NIVO: Funkcionalna kontrola merilnikov se izvede avtomatsko vsake 24.5 ur, meteorološke merilne opreme pa 1-krat dnevno. Avtomatska funkcionalna kontrola ničle merilnika se izvede s čistim zrakom (črpanje zraka skozi filter in aktivno oglje) in spana z zrakom, ki vsebuje točno določeno koncentracijo merjenega onesnaževala 2.NIVO: Če meritve niso v predpisanih mejah, poskušamo ponoviti funkcionalno kontrolo na daljavo. 3.NIVO: Če so meritve še vedno izven mej, vzdrževalec opravi poseg na postaji. S posegom skuša odpraviti napako na merilniku (servisni poseg). Kalibracijo izvede s testnim plinom iz jeklenke ali kalibratorjem, odvisno od tega, ali odstopa ničla ali span. 4.NIVO: Če izvedena kalibracija samih meritev ni izboljšala, se opravi zamenjava merilnika. Merilnik, ki je v okvari se pošlje na servis. Kontinuirane meritve meteoroloških parametrov (temperatura, relativna vlaga, smer in hitrost vetra) in ekoloških parametrov (SO2, NOx, O3, CO, delci) beleži avtomatska postaja in izračuna povprečne polurne vrednosti. Po prenosu podatkov v center se podatki preverijo in obdelajo, tako da so na razpolago uporabnikom. Senzorji za meteorološke parametre (hitrost in smer vetra, relativna vlažnost in temperatura zraka) so nameščeni na drogu nad merilno postajo. Smer in hitrost vetra merimo na višini okoli 6 metrov od tal, temperaturo in relativno vlažnost zraka pa na višini 3 metre od tal. 18 2.3. Rezultati meritev in časovni trendi Podatki so obdelani v skladu z veljavnimi novimi uredbami za posamezno onesnaževalo (glej poglavje 1.1). V državni mreži za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) in dopolnilnih mrežah termoelektrarn Šoštanj, Trbovlje in Brestanica ter mestnih občin Ljubljana, Maribor in Celje potekajo meritve na tistih lokacijah, kjer se na osnovi predhodnih meritev ali ocen vplivov na okolje pričakuje večja onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, v mestih pa zajemamo še vpliv prometa. V zadnjih letih smo v okviru programa PHARE na več postaj dodali še merilnike ozona in delcev PM10. Junija 2005 smo vzpostavili novo merilno mesto Koper-Markovec. Na omenjenem merilnem mestu spremljamo sledeče meritve: ozon, delci PM10, smer in hitrost vetra, sončno sevanje, relativna vlaga, temperatura. Ker so se meritve na tem merilnem mestu začele v juniju 2005, podatkov ne prikazujemo. Rezultati meritev, pri katerih ni bilo na voljo dovolj podatkov za izračun raznih statističnih količin, so označeni z zvezdico in so informativne narave. V poročilu so tudi podatki avtomatskih meritev z različnih lokacij mobilne postaje ter podatki z dopolnilnih mrež elektrogospodarstva ter mestnih občin. Vse podatke elektrogospodarstva obdela in predstavi v letnih in mesečnih poročilih Elektroinštitut Milan Vidmar. Kompletni nizi podatkov iz stalnih avtomatskih merilnih mrež za različna onesnaževala in merilna mesta so na voljo za različna obdobja – najdlje segajo do leta 1992 za večino merilnih mest za žveplov dioksid. Kako dolgi so nizi, je za posamezna onesnaževala razvidno iz slik oz. tabel časovnih trendov. Pri izračunih masnih koncentracij (µg/m3) iz volumskih (ppm) (izhodne vrednosti iz merilnikov) so upoštevani naslednji predpisani (Ur. l. RS, št.73/94) pretvorbeni koeficienti, ki odgovarjajo pogojem 293 K in 1013 hP: SO2 : 1 ppb = 2,66 µg/m3 NO2 : 1 ppb = 1,91 µg/m3 O3 : 1 ppb = 2,00 µg/m3 NO : 1 ppb = 1,25 µg/m3 CO : 1 ppb = 1,16 µg/m3 Oznake pri tabelah: % pod odstotek veljavnih podatkov Cp povprečna mesečna koncentracija maks najvišja koncentracija min najnižja koncentracija >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo MV s sprejemljivim preseganjem >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami ozona, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do marca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 µg/m3.h * informativni podatek 19 2.3.1. Žveplov dioksid Največja vira emisije žveplovega dioksida v Sloveniji sta termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, ki uporabljata za gorivo domač premog. Med večjimi viri emisije sta še cementarna Lafarge v Trbovljah in tovarna celuloze VIPAP v Krškem, kjer izhaja SO2 iz tehnološkega procesa (nizek vir emisije). Emisija SO2 iz kotlovnic je majhna, saj za gorivo v glavnem ne uporabljajo več premoga ampak lahko kurilno olje, ki ima precej manjšo vsebnost žvepla kot premog in plin. Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z SO2 za leto 2005, je podan v tabeli 2.3.1.(1). V Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku so za SO2 predpisani naslednji parametri s pripadajočimi dovoljenimi vrednostmi za varovanje zdravja: povprečna celoletna in povprečna zimska koncentracija (za zaščito ekosistemov), maksimalna dnevna in urna koncentracija ter število dni s preseženo mejno dnevno, mejno urno ter alarmno 3-urno koncentracijo (glej poglavje 1.1). Tabela 2.3.1.(1): Koncentracije SO2 v zraku (µg/m3) v letu 2005 (presežene mejne koncentracije oz. preseženo dovoljeno število preseganj mejnih koncentracij je označeno z rdečim tiskom). Leto/ Year zima / winter 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 24 ur / 24 hours Postaje % pod Cp Cp max >MV >AV max >MV ANAS Ljubljana Bežigrad 90 5 10 94 0 0 33 0 Maribor 91 8 11 58 0 0 31 0 Celje 95 9 14 157 0 0 44 0 Trbovlje 88 15 16 848 17 1 129 1 Hrastnik 94 10 21 549 12 0 86 0 Zagorje 95 12 29 954 17 0 158 1 Murska S.-Rakičan 91 5 7 53 0 0 33 0 Nova Gorica 80 7 10 98 0 0 22 0 EIS TEŠ Šoštanj 95 11 11 642 22 0 116 0 Topolšica 95 5 7 284 0 0 42 0 Veliki Vrh 95 33 36 1110 56 0 191 4 Zavodnje 95 12 11 1106 9 2 221 1 Velenje 95 4 7 210 0 0 27 0 Graška Gora 95 6 7 497 2 0 59 0 Pesje 95 6 9 256 0 0 31 0 Škale 95 8 10 262 0 0 66 0 EIS TET Kovk 90 30 65 1063 94 0 219 21 Dobovec 93 23 48 1662 129 17 346 13 Kum 87 6 7 1203 12 0 101 0 Ravenska Vas 91 42 90 3275 205 35 490 35 Vnajnarje 89 8 12 212 0 0 57 0 EIS-Celje 76 3 6 68 0 0 28 0 EIS Krško 80 36 38 836 72 0 276 17 EIS TEB (sv.Mohor)* 51 12 10 416* 1* 0* 41* 0* 20 Slika 2.3.1.(1): Število prekoračitev mejne urne koncentracije SO2 (350 µg/m3) v letu 2005 21 Slika 2.3.1.(2): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije SO2 (125 µg/m3) v letu 2005 Večja mesta Na vseh merilnih mestih z odprtim reliefom, ki niso pod neposrednim vplivom emisij iz velikih termoenergetskih objektov in industrije, so bile koncentracije SO2 pod mejnimi vrednostmi. Bolj onesnažena so bila, tako kot običajno v prejšnjih letih, mesta v Zasavju, ki imajo, kar se tiče disperzije onesnaževal, zelo neugodno lego, saj ležijo v ozkih dolinah oziroma kotlinah, poleg lokalnih virov emisije pa vpliva na kakovost zraka tudi emisija TE Trbovlje. Vendar podatki zadnjih treh mesecev leta 2005, ko je začela delovati odžveplovalna naprava v termoelektrarni, kažejo na močno znižanje koncentracij SO2, tako da v prihodnosti ne pričakujemo več prekoračitev dovoljenih vrednosti. Povprečne letne koncentracije SO2 so bile v letu 2005 pod mejno letno vrednostjo. Povprečne koncentracije v zimskem času (oktober 2004-marec 2005) so v Zasavju (Zagorje, Hrastnik) še prekoračile mejno vrednost, predpisano za zimski čas. Dovoljeno letno število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne vrednosti ni bilo v letu 2005 nikjer prekoračeno. Največ prekoračitev (do 17) mejne urne vrednosti je bilo v mestih v Zasavju – v Trbovljah in Hrastniku pa je bila po enkrat prekoračena tudi mejna dnevna vrednost. 3-urna alarmna vrednost koncentracije je bila enkrat prekoračena v Trbovljah. 22 Vplivno območje TE Šoštanj Emisija TE Šoštanj je v letu 2005 najbolj vplivala na merilno mesto Veliki vrh, kjer sta bili prekoračeni mejna vrednost koncentracije SO2 za celo leto in za zimski čas kot tudi letno dovoljeno število prekoračitev mejne urne in dnevne vrednosti. Na drugih višje ležečih lokacijah je bilo prekoračitev mejnih vrednosti precej manj, tako da dovoljeno letno število ni bilo prekoračeno, vendar pa je bila na Zavodnjah dvakrat prekoračena 3-urna alarmna vrednost koncentracije. Med ravninskimi kraji so bile tako kot že vsa leta najvišje koncentracije izmerjene na merilnem mestu Šoštanj, a tokrat niso prekoračile mejnih vrednosti. Zmanjšan je bil vpliv emisije termoelektrarne v letu 2005, ker je že večino časa delovala odžveplovalna naprava tudi na nižjem dimniku. V drugih ravninskih krajih (Velenje, Škale, Pesje) je vpliv termoelektrarne zelo majhen in so koncentracije SO2 nizke. Merilno mesto Šoštanj je na vzhodnem obrobju naseljenega območja, izmerjene koncentracije niso reprezentativne za mesto Šoštanj. V samem mestu so koncentracije nižje zaradi redkejše jugovzhodne smeri vetra, pa tudi efekt omenjenega gorskega grebena je zaradi drugačnega kota glede na smer zračnega toka v tem primeru zmanjšan. Vplivno območje TE Trbovlje Vzdrževalna dela v TE Trbovlje so trajala od 9. aprila do 9. junija 2005, od oktobra dalje pa že deluje odžveplovalna naprava.Posledica tega so bistveno nižje koncentracije SO2 na vplivnem območju termoelektrarne v teh mesecih. Najvišje koncentracije SO2 so bile izmerjene – tako kot v prejšnjih letih - na treh višje ležečih merilnih mestih, na katere najbolj vpliva emisija TE Trbovlje. Na račun časa, ko je elektrarna delovala še brez čistilne naprave, so koncentracije še vedno dosegle najvišje povprečne letne in povprečne zimske vrednosti, najvišje mesečne, dnevne in urne vrednosti ter največje število prekoračitev mejnih vrednosti in alarmne vrednosti v Sloveniji v letu 2005. Tako so bile v Ravenski vasi izmerjene najvišja povprečna letna koncentracija 42 µg/m3, najvišja zimska 84 µg/m3, najvišja dnevna 490 µg/m3 in najvišja urna koncentracija 3275 µg/m3. Močno je bilo preseženo letno dovoljeno število prekoračitev mejne urne in mejne dnevne vrednosti. 3- urna alarmna vrednost pa je bila prekoračena kar 35-krat. Vplivno območje tovarne celuloze VIPAP Emisija SO2 iz proizvodnega procesa tovarne celuloze VIPAP vpliva na merilno mesto v Krškem, ki je izven naselja na robu sadovnjaka v bližini reke Save približno 1 km v smeri jug-jugovzhod od tovarne. Najvišje koncentracije se zaradi nizkega izpusta emisije pojavljajo v nočnem in jutranjem času, ko se ob jasnem in mirnem vremenu steka hladen zrak ob Savi navzdol (tabela 5.2 in slika 5.4). Onesnaženost zraka je bila v letu 2005 na ravni prejšnjega leta. Prekoračeni sta bili dovoljena celoletna in zimska koncentracija, preseženo je bilo tudi letno dovoljeno število prekoračitev mejne urne in dnevne vrednosti. Onesnaženost zraka na gosteje naseljenem območju Vidma in Krškega, kjer izvaja meritve tovarna VIPAP (rezultatov teh meritev nimamo), je manjša kot na opisanem merilnem mestu, čeprav je vpliv emisije iz tovarne VIPAP marsikje zaznaven1. ------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 Meritve onesnaženosti zraka v Krškem v obdobju marec-julij 2003. Agencija RS za okolje, Ljubljana,2003 23 Letni hod Kontinuirne meritve v daljšem časovnem obdobju omogočajo spremljanje značilnih potekov kakovosti zraka v posameznih dnevih, mesecih, letnih obdobjih ter ugotavljanje dolgoročnih potekov kakovosti zraka. V zimskih mesecih so ob stabilnem vremenu pogoji za disperzijo snovi v zraku najslabši. V ravninah, kotlinah in dolinah nastajajo ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja jezera hladnega zraka. To ima dva različna efekta. Na eni strani se lahko zaradi povečane emisije ob večji potrebi po ogrevanju, zaradi slabega mešanja zraka in zaradi nizkih lokalnih virov emisije koncentracije povečajo. Na drugi strani pa na kakovost zraka v takih primerih ne vplivajo emisije iz velikih virov emisije z visokimi dimniki, če le-ti segajo nad plast temperaturne inverzije. V takih primerih imamo zato na mestih, ki sicer pridejo ob vetrovnem vremenu pod vpliv emisij iz velikih in visokih virov, čistejši zrak (npr. merilna mesta Šoštanj, Pesje, Škale). Letni hod koncentracij SO2 v letu 2005 ni bil izrazit. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Ljubljana B. Zagorje Murska S.-Rakičan Nova Gorica Veliki Vrh T opolšica Dobovec EIS Krško Slika 2.3.1.(3): Povprečne mesečne koncentracije SO2 za 8 merilnih mest v letu 2005 Dnevni hod Dnevni hodi kažejo značilen dnevni potek za posamezno onesnaževalo in so tudi pokazatelj vplivnih virov onesnaževanja zraka na merilnem mestu. Koncentracije SO2 v večjih mestih so nekoliko višje podnevi kot ponoči. Merilno mesto v Krškem pa ima zaradi vpliva emisije tovarne celuloze in lokalnega nočnega vetra po dolini Save navzdol najvišje koncentracije ponoči in zjutraj, najnižje pa čez dan. 24 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva µg /m 3 Ljubljana-delav niki Trbov lje-delav niki Krško-delav niki Ljubljana-konec tedna Trbov lje-konec tedna Krško-konec tedna Slika 2.3.1.(4): Dnevni hod koncentracij SO2 v letu 2005 na treh merilnih mestih v letu 2005 Časovni trend • V večjih mestih, ki niso pod vplivom emisij SO2 iz večjih virov, je pri povprečni letni onesnaženosti zraka v letu 2005 opaziti še nadaljnje rahlo nižanje koncentracij iz zadnjih nekaj let. To znižanje je bolj izraženo v mestih v Zasavju in je posledica začetka obratovanja odžveplovalne naprave v TE Trbovlje. Zaradi istega razloga se je v letu 2005 izboljšalo stanje na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje. Tudi na merilnih mestih vplivnega območja TEŠ je v letu 2005 prevladoval trend zmanjševanja koncentracij zaradi postopnega priključevanja dimnih plinov iz blokov 1, 2 in 3 na čistilne naprave v termoelektrarni Šoštanj. Koncentracije SO2 na merilnem mestu v Krškem so bile najnižje v zadnjih petih letih. • Povprečne letne koncentracije kot tudi število prekoračitev mejne urne in dnevne vrednosti so bile v letu 2005 prvič povsod – tudi v Zasavju - pod dovoljenimi vrednostmi, medtem ko so bile še vedno nad njo – tako kot že vsa prejšnja leta - na višje ležečih merilnih mestih Kovk, Dobovec in Ravenska vas v okolici termoelektrarne Trbovlje in na merilnem mestu Krško, medtem ko je bila letna mejna vrednost v okolici TE Šoštanj prekoračena v letu 2005 le še na Velikem vrhu. • Na splošno je bilo stanje onesnaženosti zraka z SO2 tako kot prejšnja leta še vedno najslabše na višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje, na drugem mestu je merilno mesto v Krškem, sledi pa Veliki vrh z vplivnega območja TE Šoštanj 25 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto µg /m 3 Ljubljana-B. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica M.S..Rakičan EIS Krško mejna vrednost Slika 2.3.1.(5): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih DMKZ in EIS Krško 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto µg /m 3 Šoštanj Topolščica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Škale mejna vrednost Slika 2.3.1.(6): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TEŠ 26 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto µg /m 3 Kovk Dobovec Kum Ravenska Vas mejna vrednost Slika 2.3.1.(7): Povprečne letne koncentracije SO2 na merilnih mestih TET 27 2.3.2. Dušikovi oksidi Največji vir dušikovih oksidov je promet, pa tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Meritve dušikovih oksidov so v letu 2005 potekale na 11 merilnih mestih. Letne rezultate podajamo za vsa merilna mesta, kjer meritve redno potekajo. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) predpisuje za varovanje zdravja dovoljene vrednosti koncentracije za dušikov dioksid in za zaščito vegetacije NOx. V izpušnih plinih znaša delež NO med 80 in 90 %, v zraku pa NO oksidira v NO2. Zato podajamo tudi skupne koncentracije NOx, ker so le tako med sabo primerljivi podatki z merilnih mest, ki so različno oddaljena od izvora (prometnic) in je zaradi tega stopnja oksidacije različna. Stopnja oksidacije dušikovega monoksida, emitiranega iz prometa v višje okside, raste z oddaljenostjo od izvora (koncentracija zaradi razredčenja pada). Odvisna je tudi od meteoroloških razmer, predvsem sončnega sevanja in temperature, letnega obdobja in seveda lokacije. Za NO2 so z uredbo predpisane mejna urna vrednost, 3-urna alarmna vrednost in dopustna letna vrednost, za NOx pa mejna letna vrednost (glej poglavje 1.1) Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi za leto 2005, je podan v tabeli 2.3.2.(1). Urne koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo 200 µg/m3 – največ so dosegle okrog 85 % le-te na mestnih lokacijah, ki so bolj ali manj pod vplivom emisij iz prometa. Povprečne letne koncentracije NO2 so dosegle na prometnem merilnem mestu Maribor največ 66% dopustne letne vrednosti 50 µg/m3 oziroma 83 % mejne vrednosti 40 µg/m3, ki naj bi začela veljati leta 2010. Letno povprečje NOx pa je bilo višje od mejne vrednosti 30 µg/m3 na vseh mestnih lokacijah – največ jo presega za 100% na merilnem mestu Maribor. Najvišje povprečne mesečne koncentracije so bile skoraj povsod dosežene v zimskih mesecih januar, februar in december (ponekod tudi v marcu), ko so pogoji za disperzijo zlasti ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami najslabši in ostane onesnažen zrak na ozkem območju prometnih poti. Tako je letni hod koncentracij dušikovih oksidov večinoma dobro izražen. Dnevni hod kaže na vpliv prometa, saj so koncentracije NO2 na merilnih mestih v mestih zaradi prevladujočega vpliva emisij iz prometa najvišje v jutranjih in večernih urah, najnižje pa okrog 14. ure, ko je v glavnem ozračje bolj prevetreno. Zaradi vpliva prometa so precej višje koncentracije izmerjene v delovnih dnevih. Tudi povprečne koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije NO2 pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. Časovni trend kaže, da se povprečna letna onesnaženost zraka z NO2 od leta 2002 naprej bistveno ne spreminja in da je povsod pod dopustno vrednostjo. 28 Tabela 2.3.2.(1): Koncentracije NO2 in NOx v zraku (µg/m3) v letu 2005 (presežene mejne oz. dopustne koncentracije ter preseženo dovoljeno število preseganj dopustnih oz. mejnih koncentracij je označeno z rdečim tiskom) Leto / Year NO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Postaje % pod Cp % pod Cp max >MV >AV Ljubljana Bežigrad 88 27 86 43 156 0 0 Maribor 89 33 87 60 169 0 0 Celje 87 26 87 45 153 0 0 Trbovlje 93 24 94 41 100 0 0 Nova Gorica 92 24 92 41 104 0 0 Murska S.-Rakičan 83 14 84 20 95 0 0 Zavodnje 95 3 95 5 83 0 0 Škale 95 5 95 6 83 0 0 Kovk 77 10 77 12 99 0 0 EIS TEB (Sv.Mohor)* 48* 3* 49* 4* 82* 0* 0* Vnajnarje 93 4 93 5 58 0 0 EIS-Celje* Slika 2.3.2.(1): Najvišje urne koncentracije NO2 v letu 2005. 29 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Ljubljana B. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica Murska S.-Rakičan Slika 2.3.2.(2): Najvišje urne koncentracije NO2 v letu 2005 po mesecih 0 20 40 60 80 100 120 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Ljubljana B. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica Murska S.-Rakičan Slika 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx v letu 2005 30 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ure dneva µg /m 3 Ljubljana-delav niki Maribor-delav niki N.Gorica-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-konec tedna N.Gorica-konec tedna Slika 2.3.2.(4): Dnevni hod koncentracije NO2 na treh merilnih mestih v letu 2005 0 10 20 30 40 50 60 70 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto µg /m 3 Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbovlje M.S..Rakičan Nova Gorica mejna vrednost Slika 2.3.2.(5): Povprečne letne koncentracije NO2 31 2.3.3. Ogljikov monoksid Glavni vir emisije ogljikovega monoksida je promet, zato so najvišje koncentracije izmerjene na merilnih mestih, ki so blizu prometnih cest in parkirišč. Po uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku je za CO predpisana le 8-urna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja (glej poglavje 1.1). Zrak je bil z ogljikovim monoksidom tako kot vsa leta doslej malo onesnažen. 8-urna mejna koncentracija ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišje maksimalne dnevne 8-urne koncentracije so dosegle 40 % mejne vrednosti 10 mg/m3. Letni hod je izrazit z nižjimi koncentracijami poleti in višjimi pozimi. Močnejše sončno obsevanje poleti ugodno vpliva na mešanje zraka, medtem, ko pozimi ob stabilnem vremenu s temperaturnimi inverzijami ostane onesnažen zrak na ozkem območju prometnih poti. Da je največji vir CO promet, kaže slika dnevnega hoda koncentracij na merilnih mestih Maribor in Ljubljana-Bežigrad z očitno odraženo jutranjo in popoldansko prometno konico ter precej višjimi koncentracijami ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Tudi povprečne koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije CO pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. Časovni trend koncentracij ne kaže večjih tendenc v zadnjih letih. Tabela 2.3.3.(1): Koncentracije CO v zraku (mg/m3) v letu 2005 Leto 8 ur Postaje % pod Cp max >MV Ljubljana Bežigrad* 81 0.9 3.7* 0* Maribor 93 0.6 3.4 0 Celje 94 0.6 3.9 0 Nova Gorica 89 0.6 2.7 0 Tabela 2.3.3.(2): Najvišje 8-urne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 3.7 2.3 1.6 2* 1.1 1.4* 1* 1* 1.1* 1.8* 3.2* 3.2 Maribor 3.4* 2.7 2.2 0.8 0.9 0.6 0.8 0.8 1.1 1.4 2.1 1.6* Celje 3.9* 2.8 1.8 1 1.1 0.8 0.5 0.4 0.6 1.3 2.2 2.8 Nova Gorica 2.4* 1.8* 1.7 0.9 1.3 0.5 0.5 0.6 1.1 1.3 1.8 2.7 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov 32 0 2 4 6 8 10 12 Ljubljana Bežigrad* Maribor Celje Nova Gorica m g/ m 3 Cp Cmax-8ur mejna 8-urna vrednost Slika 2.3.3.(1): Povprečne letne in maksimalne 8-urne koncentracije CO v letu 2005 v mg/m3 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva m g/ m 3 Ljubljana-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-delav niki Maribor-konec tedna Slika 2.3.3.(2): Dnevni hod koncentracije CO na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad in Maribor v letu 2005 33 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 4.5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec m g/ m 3 Zagorje Maribor Celje Nova Gorica Slika 2.3.3.(3): Najvišje 8-urne koncentracije CO (mg/m3) po mesecih v letu 2005 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1 1.2 1.4 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto m g/ m 3 Ljubljana-Bež. Maribor Celje Nova gorica Slika 2.3.3.(4): Povprečne letne koncentracije CO na merilnih mestih DMKZ 34 2.3.4. Ozon V letnem pregledu so podane povprečne letne koncentracije, najvišje urne in najvišje dnevne 8-urne koncentracije s številom prekoračitev opozorilne urne in ciljne 8-urne vrednosti, ter parameter AOT40 za vegetacijsko obdobje april-september (glej poglavje 1.1). Navedena je tudi nadmorska višina merilnega mesta, ki močno vpliva na koncentracije ozona. Urna opozorilna koncentracija je bila v letu 2005, tako kot leto poprej, bolj redko prekoračena, saj je bilo vreme poleti spet precej spremenljivo. Največ prekoračitev je bilo na merilnem mestu v Novi Gorici. Tudi parameter AOT40 in število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti sta v vegetacijskem obdobju leta 2005 med nižinskimi kraji dosegla najvišjo vrednost v Novi Gorici, sicer pa sta bila najvišja na višje ležečih krajih (Krvavec). Mejna vrednost parametra AOT40 in dovoljeno število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti sta bila sicer presežena na skoraj vseh merilnih mestih. Kot zanimivost: povprečna koncentracija ozona za daljši čas, npr za čas enega leta, z višino opazno narašča, tako da je npr. na Krvavcu enkrat višja kot v Novi Gorici. Ozona je najmanj na merilnem mestu v Mariboru, ki je tik ob prometni cesti. Zaradi emisij iz prometa na merilnih mestih blizu cestišč namreč potekajo reakcije med ozonom in dušikovim monoksidom. Letni hod je zaradi vpliva sončnega obsevanja in temperature zraka na kemijske reakcije, pri katerih se razvija ozon, precej izrazit z višjimi koncentracijami poleti in nižjimi pozimi. Dnevni hod koncentracij na merilnih mestih v nižinskih krajih kaže izrazit maksimum okrog 14. ure, ko ima prevladujoč vpliv sončno obsevanje in najvišje temperature zraka v tem času. Na više ležečih odprtih legah (Krvavec) je ta hod neizrazit. Časovni trend koncentracij ne kaže večjih tendenc v zadnjih letih. 35 Tabela 2.3.4.(1): Koncentracije ozona v zraku (µg/m3) v letu 2005 (presežena mejna vrednost AOT40 in preseženo dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti koncentracije sta označena z rdečim tiskom). Leto / Year 1 ura / 1 hour 8 ure / 8 hours Postaje n.v. (m) % pod Cp max >OV >AV AOT40 max >CV Krvavec 1740 97 98 189 7 0 60150 180 87 Iskrba 540 92 56 170 0 0 41417 158 60 Ljubljana Bežigrad 298 93 44 205 11 0 32868 191 38 Maribor 270 90 35 131 0 0 6138 119 0 Celje 240 94 43 178 0 0 34097 151 43 Trbovlje 265 93 37 175 0 0 21635 150 14 Hrastnik 290 93 35 172 0 0 15739 153 12 Zagorje 240 88 44 178 0 0 25572 166 27 Murska S.-Rakičan 188 94 50 183 1 0 29288 152 31 Nova Gorica 100 90 48 200 33 0 42893 190 43 Zavodnje 770 95 75 187 3 0 36593 167 58 Velenje 390 94 46 147 0 0 19786 127 10 Kovk 600 91 72 164 0 0 34330 153 55 Sv.Mohor 78 68 174 0 0 26775 154 53 Vnajnarje 630 92 68 182 2 0 25292 170 46 Maribor Pohorje 725 99 79 160 0 0 22081 144 55 Slika 2.3.4.(1): Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona (180 µg/m3) v letu 2005 36 Slika 2.3.4.(2): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona (120 µg/m3) v letu 2005 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Krvavec Maribor Pohorje Vnajnarje Rakičan Ljubljana B. Nova Gorica Slika 2.3.4.(3): Najvišje urne koncentracije ozona v letu 2005 po mesecih 37 0 20 40 60 80 100 120 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva µg /m 3 Ljubljana-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-delav niki Maribor-konec tedna N.Gorica-delav niki N.Gorica-konec tedna Krv av ec-delav niki Krv av ec-konec tedna Slika 2.3.4.(4): Dnevni hodi ozona v letu 2005 0 20 40 60 80 100 120 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto µg /m 3 Ljubljana-Bež. Maribor Celje Trbov lje M.S..Rakičan Nov a Gorica Krv av ec Iskrba Slika 2.3.4.(5): Povprečne letne koncentracije ozona 38 2.3.5. Skupni lebdeči delci, delci PM10 in delci PM2.5 Skupni lebdeči delci Koncentracija skupnih lebdečih delcev se je do sredine leta 2005 merila le še na merilnem mestu Vnajnarje v merilni mreži TE-TO Ljubljana, ob koncu leta pa so se tudi tu začele meritve delcev PM10. Zaradi tega prehoda je podatkov premalo in rezultatov ne objavljamo. Delci PM10 Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki so suspendirani v plinski fazi in so kompleksna mešanica organskih in anorganskih komponent. Del delcev, ki so prisotni v zraku, je nastal kot posledica direktnih emisij (primarni delci), drugi pa so posledica različnih procesov v onesnaženi atmosferi. Sekundarni delci, ki nastanejo kot posledica različnih fizikalno - kemijskih procesov v plinski ali tekoči fazi (oblaki, megla) so običajno manjši od 1 µm. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) predpisuje dovoljene mejne vrednosti koncentracij za varovanje zdravja - mejno dnevno vrednost in dovoljeno število prekoračitev le-te ter mejno letno vrednost (glej poglavje 1.1). Korekcijski faktorji so za različna merilna mesta različni, odvisni so od merilnega mesta in od letnega časa (poletje, zima). Določiti jih je potrebno dvakrat v letu, posebej za poletno obdobje (1.april- 30.september) in za zimsko obdobje (1.oktober-31.marec). Do razlike med izmerjenimi vrednostmi pride, ker je pri merilniku TEOM vzorec gret na 50°C in pride do izgube lahko hlapnih snovi, predvsem amonijevega nitrata.Pri primerjanju z rezultati za nazaj smo zato koncentracije prejšnjih let množili z enotnim korekcijskim faktorjem 1.30. Ta faktor določajo pravila EU in se uporablja v primeru, če se ne izvajajo primerjalne meritve. . V letu 2004 smo začeli računati koncentracije delcev PM10 z upoštevanjem korekcijskih faktorjev za merilnike TEOM, dobljenih iz primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom, kot to določa navodilo EU (glej poglavje 1.1). Na merilnem mestu Iskrba poteka vzorčevanje z referenčnim merilnikom. Pretok skozi merilnik je 2,4 m3/h. Vzorčevanje poteka na kvarčnih filtrih, katere pošljemo v analizo za določevanje težkih kovin. Časovna resolucija vzorčevanja je 24 ur. Gravimetrična določitev mase na filtrih poteka v skladu s standardom EN12341. Mejna dnevna koncentracija 50 µg/m3 je bila v letu 2005 prekoračena na vseh merilnih mestih. V enem letu je dovoljenih 35 prekoračitev te vrednosti. Število prekoračitev je bilo večje od 35 na vseh mestnih merilnih mestih ter v Rakičanu pri Murski Soboti. Največ prekoračitev je bilo v mestih v Zasavju, kjer je poleg prometa še več lokalnih virov emisije, pa tudi geografska lega teh krajev je neugodna kar se tiče mešanja zraka in s tem razdredčevanja onesnaževal v zraku. Mejna letna vrednost 40 µg/m3 je bila prekoračena skoraj v vseh večjih mestih, najbolj v Zasavju. 39 Letni hod koncentracij delcev PM10 z minimumom poleti in maksimumom pozimi je opazen, čeprav poleti pozitiven efekt boljšega mešanja zraka zaradi močnejšega sončnega obsevanja zmanjšuje konvekcija toplega zraka pri tleh, zaradi katere pride poleti v zrak več delcev. Dnevni hod koncentracij kaže višje izmerjene vrednosti podnevi, jutranji in popoldanski maksimum zaradi prometnih konic pa nista izrazita. Večja hitrost vetra sredi dneva namreč povzroči na eni strani boljše mešanje zraka, na drugi strani pa dodaten prenos delcev s tal (resuspenzija) v zrak. Precej višje koncentracije se pojavljajo ob delovnih dnevih kot ob koncu tedna. Tudi koncentracije pri različnih smereh vetra za posamezna merilna mesta kažejo višje koncentracije delcev pri tistem vetru, ki prinaša onesnažen zrak iz smeri prometnih cest. Pri časovnem trendu koncentracij je opazen vpliv prevladujočih daljših vremenskih situacij. Tako so bile koncentracije delcev v letu 2005 nižje kot zelo sušnega leta 2003 in višje kot nadpovprečno »mokrega« leta 2004. Tabela 2.3.5.(1): Koncentracije delcev PM10 v zraku µg/m3) v letu 2005 (presežena dopustna koncentracija oz. preseženo dovoljeno število preseganj dopustne oz. mejne koncentracije je označeno z rdečim tiskom). Leto dan korek. faktor Postaje % pod Cp max >MV poleti pozimi Ljubljana Bež. 93 37 165 71 1.03 1.24 Maribor 93 43 180 103 1 1.19 Celje 93 43 184 97 1.3 1.12 Trbovlje 89 55 206 160 1.3 1.3 Zagorje 97 52 162 150 1.3 1.39 Nova Gorica 88 34 84 43 1.¸3 1.2 Murska S.-Rakičan 90 37 214 67 1.1 1.22 EIS-Celje 81 45 185 89 0.89 1.3 MO Maribor 99 43 165 111 1.3 1.3 Pesje 97 27 105 23 1.3 1.3 Škale 98 23 93 15 1.3 1.3 Prapretno 83 28 80 15 1.3 1.3 Iskrba* 100 16 66 5 / / * meritve potekajo z referenčnim merilnikom – LVS 40 Slika 2.3.5.(1): Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 µg/m3) v letu 2005 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Zagorje Maribor Celje Nova Gorica M.S. Rakičan Ljubljana-B. Trbovlje Slika 2.3.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v letu 2005 41 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva µg /m 3 delci PM10 (µg/m3) SO2 (µg/m3) COx10 (mg/m3) NO2 (µg/m3) O3 (µg/m3) Slika 2.3.5.(3): Dnevni hod koncentracij SO2, O3, NO2, CO in delcev PM10 za leto 2005 na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 ure dneva µg /m 3 Ljubljana-delav niki Ljubljana-konec tedna Maribor-delav niki Maribor-konec tedna Rakičan-delav niki Rakičan-konec tedna Slika 2.3.5.(4): Dnevni hodi koncentracij delcev PM10 za leto 2005 na treh merilnih mestih 42 0 10 20 30 40 50 60 70 2000 2001 2002 2003 2004 2005 µg /m 3 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan EIS-Celje MO Maribor Slika 2.3.5.(5): Povprečne letne koncentracije delcev PM10 z upoštevanim korekcijskim faktorjem (mejna vrednost je označena z debelo rdečo črto, ) Delci PM2.5 Številne študije potrjujejo dejstvo, da so delci manjši od 2.5 µm zdravju bolj škodljivi, kot delci pod 10 µm. Agencija RS za okolje je tako v septembru 2004 uvedla meritve delcev PM2.5 na treh merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor in Iskrba. Mejne vrednosti za PM2.5 še ni določene. To bo urejala Direktiva, ki naj bi bila sprejeta v letu 2007. Razmerje med delci PM2.5 / PM10 je običajno med 0,7 in 0,8. Običajno je to razmerje manjše na urbanih merilnih mestih in večje na podeželskih.. Značilno je, da so manjši delci lažji in se dlje časa zadržujejo v zraku ter prepotujejo večje razdalje (long range transport). Koncentracije delcev PM2.5 in PM10 imajo enak letni hod, ki pa je na podeželski lokaciji Iskrba komaj opazen. Vzorčenje poteka na steklenih filtrih premera 47/50 mm. Časovna resolucija je 24 ur. Vzorčenje poteka na referenčnih merilnikih. Pretok skozi merilnik je 2,4 m3/h. Gravimetrična določitev mase poteka v skladu s standardom EN 14907. 43 Tabela 2.3.5.(2) : Povpečne letne koncentracije delcev PM2.5 (µg/m3) v letu 2005 Leto Postaje % pod Cp Ljubljana Bež. 97 28 Maribor 93 28 Iskrba 100 15 Tabela 2.3.5.(3): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM2.5 (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec leto Ljubljana Bež. 55 42 34 20 16 16 21 14 21 40 36 44 30 Maribor * 44 40 22 17 17 22 18 21 47* 43 30 29 Iskrba 15 19 20 14 12 12 12 10 11 19 17 12 15 * težave z merilnikom 0 10 20 30 40 50 60 70 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec µg /m 3 Ljubljana-B.-PM10 Ljubljana-B.-PM2.5 Maribor-PM10 Maribor-PM2.5 Iskrba-PM2.5 Slika 2.3.5.(6): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v letu 2005 44 2.3.6. Lahkohlapni ogljikovodiki Med organskimi spojinami, ki onesnažujejo zrak, imajo posebno mesto lahko hlapni ogljikovodiki zaradi njihove vloge v fotokemičnih procesih, katerih produkt je tudi ozon. V Agenciji RS za okolje merimo benzen, toluen, etilbenzen in mpo-ksilen (BTX). Glavni viri emisije organskih spojin so promet, industrija, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila in aerosoli, ter industrija nafte in plina. Po Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.52/02) je le za benzen predpisana letna mejna vrednost koncentracije za varovanje zdravja (glej poglavje 1.1). V Ljubljani in Mariboru, kjer se izvajajo meritve BTX, je bil v letu 2005 zrak s temi onesnaževali malo onesnažen. Letni pregled parametrov, ki kažejo na onesnaženost zraka z BTX za leto 2005, je podan v tabeli 2.3.6.(1). Povprečna letna koncentracija benzena ni dosegla niti polovice mejne letne vrednosti 7.50 µg/m3, najvišje mesečno povprečje v decembru, ko so pogoji za mešanje zraka najslabši, pa je v Ljubljani doseglo 77 % te vrednosti. Tabela 2.3.6.(1): Povprečna letna koncentracija lahko hlapnih ogljikovodikov zraku (µg/m3) v letu 2005 benzen toluen etilbenzen mp-ksilen o-ksilen Postaje % pod Cp % pod Cp % pod Cp % pod Cp % pod Cp Ljubljana Bežigrad 57 1.9 57 4.4 51 0.7 57 3.0 57 1.6 Maribor* 28 2.6 28 4.2 22 1.2 28 3.7 28 1.6 Tabela 2.3.6.(2): Povprečne mesečne koncentracije benzena (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad 3.1* 3.3 1.3 1.0 0.6 0.5 1.0 2.2 1.6* 0.7* 5.8 Maribor 1.3 1.2 0.9 0.9 5.5* 5.6 LEGENDA: * informativni podatki, prenizek odstotek veljavnih podatkov 45 3. MERITVE OZADJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA 3.1. Merilna mreža in nabor meritev V Sloveniji potekajo meritve ozadja onesnaženosti zraka (v nadaljevanju: meritve ozadja) na dveh merilnih mestih, na Iskrbi pri Kočevski Reki in na Krvavcu. Merilni mesti se nahajata v neobremenjenem področju, proč od lokalnih virov onesnaženja. Omenjeni merilni mesti z meritvami onesnaženosti zraka oziroma s podatki o koncentraciji onesnaževal v zraku sodelujeta v merilnih mrežah dveh mednarodnih programov, evropskem EMEP (European Monitoring and Evaluation Programme) in svetovnem WMO-GAW (World Meteorological Organisation – Global Atmosphere Watch). Obveznost izvajanja programa EMEP izhaja iz Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP – Convention on Long-range Transboundary Air Pollution), ki sodi med glavne mednarodne sporazume za področje varstva zraka. Omenjeni sporazum je leta 1992 ratificirala tudi Slovenija. Program GAW koordinira Svetovna meteorološka organizacija v okviru Konvencije o svetovni meteorološki organizaciji. Podatki meritev z omenjenih merilnih mest so namenjeni za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, živali) in ljudi ter za potrebe študij daljinskega transporta. Program EMEP se osredotoča predvsem na spremljanje depozicije, zakisljevanja in evtrofikacije v Evropi, GAW pa na zgodnje opozarjanje in napovedovanje sprememb v kemijski sestavi ter v fizikalnih lastnostih atmosfere. Opis merilnih mest za meritve ozadja je podan v tabelii 2.1.(1) v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža. Nabor meritev ozadja na posameznem merilnem mestu prikazuje tabela 3.1.(2). Na obeh merilnih mestih za meritve ozadja je v letu 2005 potekalo vzorčenje oziroma meritve parametrov iz tabele 3.1.(2) neprekinjeno vse leto. 46 Tabela 3.1.(2): Nabor meritev ozadja v okviru programov EMEP in GAW Merilno mesto Parameter oz. onesnaževalo Zrak ozon SO2(g) SO42-(p) HNO3(g) + NO3-(p) NH3(g) + NH4+(p) Na+(p), K+(p), Ca2+(p), Mg2+(p), Cl-(p) NO2(g) PM10 PM2.5 As, Cd, Ni, Pb v delcih PM10 ČO Padavine količina padavin anioni (SO42-, NO3-, Cl- ) in kationi (NH4+, Na+, K+, Ca2+, Mg2+) pH Iskrba pri Kočevski Reki električna prevodnost Krvavec ozon, CO, ČO Legenda: (g) – plin (p) – delec SO2 – žveplov dioksid HNO3 – dušikova kislina NH3 – amoniak NO2 – dušikov dioksid PM – delci As – arzen Cd – kadmij Ni – nikelj Pb – svinec SO42- - sulfatni ion NO3- - nitratni ion Cl- - kloridni ion NH4+ - amonijev ion Na+ - natrijev ion K+ - kalijev ion Ca2+ - kalcijev ion Mg2+ - magnezijev ion CO - ogljikov monoksid ČO - aerosolski črni ogljik 47 3.2. Merilne metode in kakovost meritev 3.2.1. Merilne metode Ozon Merilne metode za ozon so podane v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža. Padavine Merilne metode za padavine so podane v poglavju 4 – Meritve kakovosti padavin. Delci PM10 in PM2.5 Merilne metode za delce PM10 in PM2.5 so podane v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža. Težke kovine v delcih PM10 Merilne metode za težke kovine v delcih PM10 so podane v poglavju 5 – Meritve težkih kovin v delcih PM10. Dušikov dioksid Na merilnem mestu Iskrba izvajamo meritve dušikovega dioksida (NO2) v zraku z jodidno absorpcijsko metodo (metoda EMEP) z impregniranimi steklenimi fritami, v katerih je filter debeline 4 mm, premera 25 mm in poroznosti 40-60 μm. Metoda je primerna za vzorčevalna mesta, kjer so koncentracije dušikovega dioksida nizke, t.j. za območje 0.1–10 μg NO2-N/m3. Vzorčenje na posameznem filtru steklene frite poteka 24 ur. Pretok zraka skozi vzorčevalni sistem je okoli 0.7 m3, ekstrakcijski volumen pa 4 ml. Izpostavljeni vzorci so stabilni več tednov, zato je omenjena metoda primerna tudi takrat, ko je vzorčevalno mesto oddaljeno od kemijskega laboratorija. Pred kemijsko analizo je potrebno filtre ekstrahirati. Koncentracijo dušikovega dioksida v ekstraktih se določi spektrofotometrično. V tabeli 3.2.1.(1) navajamo metodologijo kemijskih meritev in mejo detekcije za meritve dušikovega dioksida. Tabela 3.2.1.(1): Merilni princip, referenčna metoda in meja detekcije za meritve dušikovega dioksida Parameter Merilni princip Referenčna metoda Meja detekcije (μg N/m3) NO2-N spektrofotometrija EMEP 0.07 Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni Na merilnem mestu Iskrba izvajamo za mednarodna programa EMEP in GAW meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin ter še nekaterih drugih anorganskih ionov v zraku po metodi EMEP z impregniranimi filtri. Vzorčenje je 24-urno s pretokom zraka okrog 14 l/min skozi tri zaporedne filtre. Prvi teflonski filter zbira lebdeče delce velikosti okrog 0.1-10 μm. Na tem filtru določamo koncentracije aerosolov SO42-, NO3-, NH4+, Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+ in K+. Drugi, celulozni filter Whathman 40, je impregniran z raztopino KOH, ki absorbira kisle pline SO2 in HNO3. Tretji, prav tako celulozni filter Whatman 40, je impregniran z oksalno kislino in je namenjen vzorčenju NH3. 48 Metoda omogoča v primeru žvepla dobro ločitev med plinsko fazo (SO2) in trdno fazo (aerosol SO42-), v primeru oksidirane in reducirane oblike dušika pa ločitev ni popolna, zato podajamo rezultat meritve kot vsoto koncentracij v plinski fazi (HNO3 in NH3) in trdi fazi (aerosoli NO3- in NH4+), t.j. HNO3+ NO3- in NH3+ NH4+. Pred kemijsko analizo vzorce na posameznih filtrih ekstrahiramo tako, da jih potopimo v točno določen volumen raztopine (ultra čista voda za teflonske in oksalne filtre in 0.3% raztopina H2O2 za filtre impregnirane s KOH) in stresamo v ultrazvočni kopeli pol ure. Ekstrakte prefiltriramo skozi membranske filtre s porami 0.45 μm in jih analiziramo na ionskem kromatografu. V tabeli 3.2.1.(2) navajamo metodologijo kemijskih meritev in meje detekcije žveplovih in dušikovih spojin ter anorganskih ionov po vzorčenju na impregniranih filtrih. Tabela 3.2.1.(2): Merilni principi in meja detekcije žveplovih in dušikovih spojin ter anorganskih ionov po vzorčenju na impregniranih filtrih (μg/m3 oz. μg/ml) Parameter Merilni princip Meja detekcije NH4+-N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.048 μg/m3 NO3--N (teflonski filter) ionska kromatografija 0.039 μg/m3 SO42--S (teflonski filter) ionska kromatografija 0.049 μg/m3 Cl- (teflonski filter) ionska kromatografija 0.028 μg/m3 Ca2+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0.006 μg/m3 Mg2+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0.001 μg/m3 Na+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0.019 μg/m3 K+ (teflonski filter) ionska kromatografija 0.012 μg/ml HNO3-N (KOH filter) ionska kromatografija 0.007 μg/m3 SO2-S (KOH filter) ionska kromatografija 0.081 μg/m3 NH3-N (oksalni filter) ionska kromatografija 0.070 μg/m3 Aerosolski črni ogljik (ČO) Meritev ČO temelji na absorpciji svetlobe na delcih, ki se nabirajo na filtru. Meritve se izvajajo z napravo, ki se imenuje Aethalometer. Zunanji zrak se s pomočjo črpalke neprekinjeno vodi skozi filter iz kremenovih vlaken. Pri tem nastane madež, katerega potemnitev narašča v odvisnosti od stopnje onesnaženosti zunanjega zraka z delci ČO. V določenih časovnih intervalih se izmeri optična prepustnost filtra na območju madeža in se primerja s čistim delom filtra. Ko doseže potemnitev madeža neko vnaprej določeno vrednost, se filter, ki ima obliko traku, samodejno premakne naprej in postopek meritve se nadaljuje na novem madežu. Iz razlike med počrnitvami filtra med posameznimi intervali vgrajeni računalnik s programsko opremo izračuna dejansko koncentracijo ČO. Pri tem uporablja empirično konstanto, ki odraža optične lastnosti črnih delcev, pretok zraka in premer madeža. 49 3.2.2. Kakovost meritev Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2005 sledil splošnim zahtevam programov EMEP in GAW. Glavni elementi sistema kakovosti pri programu EMEP za meritve kakovosti padavin, NO2 in za meritve žveplovih (S) in dušikovih (N) spojin v zraku z impregniranimi filtri so: - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih mestih, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilnih mestih in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem in EMEP nivoju, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, preciznost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev: - izplen pravilnih podatkov: 90% za 24-urne meritve, - merilna negotovost za vzorčenje in kemijske analize skupaj 15 – 25%, - 0.05 enot za pH, - točnost za laboratorijske analize za meritve NO2 in SO2: ≤ 10%, - točnost za laboratorijske analize za meritve kakovosti padavin : SO42- 0.032 mg S/l NO3- 0.014 mg N/l Cl- 0.107 mg Cl/l NH4+ 0.028 mg N/l Na+ 0.007 mg Na/l K+ 0.012 mg K/l Ca2+ 0.012 mg Ca/l Mg2+ 0.007 mg Mg/l Točnost laboratorijskih meritev preverjamo z analizami certificiranih referenčnih materialov (CRM 408 in CRM 409), ki jih analiziramo vsaj enkrat na leto oz. po potrebi. Točnost laboratorijskih meritev preverjamo tudi s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah (EMEP, GAW). - natančnost ali ponovljivost ter obnovljivost meritev, ki jo izražamo kot standardni odmik, določamo z analizami standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki jih pripravimo v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Posamezne meritve koncentracij glavnih ionov kontroliramo z uporabo kontrolnih kart (Shewart control charts) z analizami kontrolnih vzorcev. - pravilnost kemijskih analiz preverjamo z računanjem ionske bilance, ki temelji na principu električne nevtralnosti v vzorcu padavine ter s primerjavo izmerjene in izračunane električne prevodnosti. Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz EMEP poročil. 50 V programu GAW pa so ciljne vrednosti za kakovost podatkov za meritve kakovosti padavin naslednje: - kriterij za ionsko bilanco: Anioni + kationi (μekv/l) Relativna razlika (%) ≤ 50 ≤ ± 60 > 50 ≤ 100 ≤ ± 30 > 100 ≤ 500 ≤ ± 15 > 500 ≤ ± 10 - kriterij za električno prevodnost: Izmerjena električna prevodnost (μS/cm) Relativna razlika med izmerjeno in izračunano električno prevodnostjo (%) ≤ 5 ≤ ± 50 > 5 ≤ 30 ≤ ± 30 > 30 ≤ ± 20 Kakovost meritev za ozon ter delce PM10 in PM2.5 je podana v poglavju 2 – Avtomatska merilna mreža, za težke kovine v delcih PM10 pa v poglavju 5 – Meritve težkih kovin v delcih PM10. 3.3. Rezultati meritev in časovni trendi 3.3.1. Ozon Rezultati meritev in časovni trendi za ozon so podani v poglavju 2 - Avtomatska merilna mreža. 3.3.2. Padavine Rezultati meritev za padavine so podani v poglavju 4 – Meritve kakovosti padavin. Glede na to, da vzorčenje dnevnih padavin poteka šele tretje leto, je časovni interval meritev prekratek za spremljanje časovnih trendov. 3.3.3. Delci PM10 Rezultati meritev delcev PM10 so v poglavju 2.3.5. 3.3.4. Težke kovine v delcih PM10 Rezultati meritev so v poglavju 5.3. 3.3.5. Dušikov dioksid V tem poglavju so podatki meritev dušikovega dioksida (NO2), ki jih spremljamo za mednarodni program EMEP. Koncentracija je izražena v enotah μg N/m3. Zaradi onesnaženja filtrov pri rokovanju v kemijskem laboratoriju so na voljo rezultati meritev do 6. novembra 2005. 51 V tabeli 3.3.5.(1) so podane povprečne in maksimalne koncentracije dušikovega dioksida v zunanjem zraku ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za leto 2005. Tabela 3.3.5.(1): Koncentracija dušikovega dioksida v letu 2005. Podani so povprečna letna vrednost (c-povprečna), maksimalna vrednost (c-maksimalna) in percentili (50-percentil, 98-percentil) Parameter Statistična količina µg/m3 c-povprečna 0.54 c-maksimalna 1.67 50-percentil 0.44 NO2 - N 98-percentil 1.37 Koncentracija dušikovega dioksida v letu 2005 je bila nižja kot leto poprej – dosegla je 70 % vrednosti iz leta 2004. Na sliki 3.3.5.(1) je prikazan potek 24-urnih koncentracij dušikovega dioksida za leto 2005. 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko nc en tr ac ija (µ g/ m 3) NO2-N Slika 3.3.5.(1): Povprečne mesečne koncentracije dušikovega dioksida (NO2) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2005 3.3.6. Žveplove in dušikove spojine ter anorganski ioni V tem poglavju so podatki meritev oksidiranega žvepla (SO2, SO42-), oksidiranega dušika (HNO3+NO3-), reduciranega dušika (NH3+NH4+) in anorganskih ionov (Cl-, Ca2+, Mg2+, Na+, K+), ki dajejo informacijo o kislo-alkalnih komponentah v zraku in jih spremljamo za mednarodni program EMEP. Koncentracije so izražene v enotah μg S/m3, μg N/m3 oziroma v μg/m3. V tabeli 3.3.6.(1) so povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za nekurilno sezono (april – september), kurilno sezono (oktober – marec) ter za celo leto, na slikah 3.3.6.(1) in 3.3.6.(2) pa so prikazane povprečne mesečne koncentracije za vse parametre. 52 Tabela 3.3.6.(1): Povprečne in maksimalne koncentracije ter percentili (50-percentil, 98-percentil) za žveplo, dušik in druge anorganske ione v zraku na Iskrbi za nekurilno sezono, kurilno sezono ter za celo leto 2005 Parameter Statistična količina Apr.-sep. (μg/m3) Okt.-mar. (μg/m3) Jan.-dec. (μg/m3) c-povprečna 0.809 0.959 0.884 50-percentil 0.688 0.654 0.674 98-percentil 2.243 3.370 3.111 SO42--S c-maksimalna 2.461 5.356 5.356 c-povprečna 0.429 0.992 0.710 50-percentil 0.198 0.482 0.298 98-percentil 2.040 5.401 4.448 SO2-S c-maksimalna 3.474 7.110 7.110 c-povprečna 0.527 0.387 0.457 50-percentil 0.277 0.283 0.282 98-percentil 2.245 1.499 2.121 (HNO3+NO3-)-N c-maksimalna 3.282 2.071 3.282 c-povprečna 1.538 1.090 1.315 50-percentil 1.292 0.816 1.026 98-percentil 4.826 3.654 4.435 (NH3+NH4+)-N c-maksimalna 6.748 4.862 6.748 c-povprečna - - - 50-percentil - - - 98-percentil - - - Cl- * c-maksimalna - - - c-povprečna 0.172 0.093 0.133 50-percentil 0.121 0.061 0.086 98-percentil 0.679 0.392 0.572 Ca2+ c-maksimalna 1.394 0.549 1.394 c-povprečna 0.033 0.018 0.025 50-percentil 0.022 0.012 0.016 98-percentil 0.169 0.065 0.102 Mg2+ c-maksimalna 0.215 0.082 0.215 c-povprečna 0.066 0.082 0.074 50-percentil 0.040 0.059 0.048 98-percentil 0.313 0.361 0.330 Na+ c-maksimalna 0.420 0.569 0.569 c-povprečna - - - 50-percentil - - - 98-percentil - - - K+ * c-maksimalna - - - * Ni podatkov zaradi težav pri analizi vzorcev v kemijskem laboratoriju. 53 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko nc en tr ac ija (µ g/ m 3) SO2-S (NH3+NH4)-N (HNO3+NO3)-N SO4-S Slika 3.3.6.(1): Povprečne mesečne koncentracije žveplovega dioksida SO2 in sulfatnega aerosola SO42- v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3-) in reduciranega dušika (NH3 + NH4+) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za leto 2005 0.00 0.04 0.08 0.12 0.16 0.20 0.24 0.28 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec ko nc en tr ac ija (µ g/ m 3) Na Ca Cl Mg K Slika 3.3.6.(2): Povprečne mesečne koncentracije natrija, kalcija, klorida, magnezija in kalija v zraku na Iskrbi za leto 2005 54 Časovni trendi onesnaženosti zraka z žveplovimi in dušikovimi spojinami Dolgoletne povprečne koncentracije žveplovih in dušikovih spojin v zraku so zbrane v tabeli 3.3.6.(2), grafični prikaz povprečnih letnih koncentracij za omenjene spojine pa je na sliki 3.3.6.(3). Izrazitejši trend upadanja koncentracij žveplovih in dušikovih spojin v zraku na Iskrbi je bil zaznan leta 1999. Po letu 1999 se koncentracija sulfatnega aerosola SO42- v zraku ne spreminja, v letu 2004 pa se je v primerjavi z letom 2003 znižala za skoraj 20%. V letu 2005 se je koncentracija sulfatnega aerosola SO42- spet nekoliko povišala in je na ravni koncentracije iz leta 2000. V nasprotju s sulfatnim aerosolom koncentracija žveplovega dioksida SO2 v zraku v letih 1999-2002 rahlo upada, v letu 2004 pa se je znižala za skoraj 50% glede na leto 2003. V letu 2005 se je koncentracija žveplovega dioksida SO2 povišala za 54 % glede na leto 2004. Koncentracija oksidiranega dušika (HNO3+NO3-) se po letu 1999 bistveno ne spreminja, v letu 2005 pa doseže maksimalno letno koncentracijo 0.46 μg N/m3 v obdobju 1997-2005. Tudi koncentracija reduciranega dušika (NH3+NH4+) v zraku se po letu 1999 ne spreminja. V letu 2003 se je nekoliko povišala in sicer za dobrih 16 % glede na leto 2002, v letu 2005 pa za 55 % glede na leto poprej. Tabela 3.3.6.(2): Povprečne letne koncentracije za žveplo in dušik v zraku na Iskrbi za obdobje 1997- 2005. Dnevno vzorčenje Koncentracija (μg/m3) Leto SO42--S SO2-S (HNO3+NO3-)-N (NH3+NH4+)-N 1997 1.19 1.20 0.30 1.18 1998 1.14 1.19 0.29 1.15 1999 0.92 0.95 0.24 0.91 2000 0.89 0.81 0.24 0.90 2001 0.84 0.68 0.23 0.90 2002 0.83 0.67 0.22 0.90 2003 0.84 0.89 0.32 1.05 2004 0.68 0.46 0.27 0.85 2005 0.88 0.71 0.46 1.32 55 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto ko nc en tr ac ija (µ g/ m 3 ) SO4-S SO2-S (HNO3+NO3)-N (NH3+NH4)-N Slika 3.3.6.(3): Povprečne letne koncentracije sulfatnega aerosola SO42- in žveplovega dioksida SO2 v zraku (izraženo kot žveplo) ter oksidiranega dušika (HNO3 + NO3-) in reduciranega dušika (NH3 + NH4+) v zraku (izraženo kot dušik) na Iskrbi za obdobje 1997-2005. Dnevno vzorčenje 3.3.7 Aerosolski črni ogljik (ČO) Med sestavinami trdnih delcev, ki onesnažujejo zrak, ima posebno mesto aerosolski črni ogljik (angl.: aerosol black carbon, BC), ki je produkt nepopolnega izgorevanja fosilnih in drugih goriv. Zaradi tega je indikator onesnaževanja iz številnih antropogenih (promet, individualna kurišča, industrijski procesi, požari, ki jih povzroči človek) kot tudi naravnih (požari v naravi) virov. Zaradi fizikalnih lastnosti (nahaja se predvsem v drobnih delcih premera pod 1 mikrometer, ima dolgo življenjsko dobo v zraku, potuje na velike razdalje) in kemijske sestave (delci ČO so lahko nosilci adsorbiranih škodljivih spojin) ima znaten negativen učinek na okolje kot tudi na zdravje ljudi. Ta parameter onesnaženosti zraka ni predpisan v nobeni uredbi o izvajanju monitoringa v Sloveniji, prav tako niso navedene njegove mejne vrednosti v zunanjem zraku. V letu 2005 so bile opravljene poskusne meritve ČO na dveh merilnih mestih ozadja (Iskrba in Krvavec). Rezultati meritev niso popolni zaradi tehničnih težav pri delovanju merilnikov, kar je razvidno iz podatkov v tabeli 3.3.7.1. Tabela 3.3.7.1: Povprečna letna koncentracija črnega ogljika ČO (µg/m3) v letu 2005 Merilno mesto % podatkov Koncentracija (µg/m3) Iskrba* 42 0.515 Krvavec* 63 0.232 * Informativni podatki, prenizek odstotek veljavnih podatkov. 56 Tabela 3.3.7.2: Povprečne mesečne koncentracije črnega ogljika ČO (µg/m3) v letu 2005 * Informativni podatki, prenizek odstotek veljavnih podatkov. Mer. mesto/mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Iskrba* 0.650 0.793 0.831 - 0.360 0.431 0.264 0.371 0.417 - - - Krvavec* 0.78 - - 0.173 0.260 0.289 0.304 0.253 0.312 0.374 0.159 0.118 57 4. MERITVE KAKOVOSTI PADAVIN 4.1. Osnovna merilna mreža 4.1.1. Merilna mreža in nabor meritev Meritve kakovosti padavin smo v letu 2005 v okviru osnovne merilne mreže (meritve Agencije Republike Slovenije za okolje – ARSO) izvajali na petih merilnih mestih, ki so enakomerno razporejena po Sloveniji. Na vseh merilnih mestih je vzorčenje padavin potekalo neprekinjeno vse leto vsak dan. V tabeli 4.1.1.(1) je podan opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2005 iz osnovne merilne mreže. Merilna mesta lahko razdelimo na taka, ki se nahajajo v relativno čistem, podeželskem okolju (Iskrba pri Kočevski Reki, Rakičan pri Murski Soboti, Rateče – Planica, Škocjan), ter na tista, ki so v urbanem območju (Ljubljana). Merilno mesto Iskrba pri Kočevski Reki je vključeno v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja in v svetovno merilno mrežo GAW, ki je bolj raziskovalnega značaja in spremlja kemijsko sestavo atmosfere in beleži časovne trende. Iskrba se nahaja v neobremenjenem okolju, proč od lokalnih virov onesnaženosti zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka. Na merilnem mestu Škocjan se v okviru programa MEDPOL po Barcelonski konvenciji spremlja vnos snovi iz zraka v Sredozemsko morje. Tabela 4.1.1.(1): Opis merilnih mest za meritve kakovosti padavin v letu 2005. Osnovna merilna mreža Merilno mesto Nadmorska višina (m) Zemljepisna širina (° ´ ˝) Zemljepisna dolžina (° ´ ˝) GKKX GKKY Iskrba pri Kočevski Reki 540 45 33 41 14 51 46 5046336 5489290 Ljubljana - Bežigrad 299 46 03 57 14 31 02 5102486 5462645 Rakičan pri Murski Soboti 188 46 39 09 16 11 46 5168258 5591549 Rateče – Planica 864 46 29 51 13 43 03 5151142 5401574 Škocjan 420 45 39 51 13 59 51 5058228 5421892 58 Slika 4.1.1.(1): Merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2005. Osnovna merilna mreža Na vseh merilnih mestih iz tabele 4.1.1.(1) in slike 4.1.1.(1) je v letu 2005 potekalo dnevno vzorčenje padavin z avtomatskim vzorčevalnikom »wet-only«, ki vzorčuje le mokro usedlino (kapljice in padavine), zato nimamo več podatkov o količini prašnih usedlin. Za vsa merilna mesta, razen za Iskrbo pri Kočevski Reki in Ljubljano – Bežigrad, smo posamezne dnevne vzorce (dnevni vzorci padavin od ponedeljka do nedelje iste serije) združili v tedenskega in ga kemijsko analizirali. Z merilnih mest Iskrba pri Kočevski Reki in Ljubljana – Bežigrad smo analizirali dnevne vzorce padavin. V dnevnih in tedenskih vzorcih padavin smo določili parametre, ki so navedeni v tabeli 4.1.1.(2) Pri majhnih količinah padavin v vzorcih ni bilo mogoče določiti vseh navedenih parametrov. 59 Tabela 4.1.1.(2): Nabor parametrov, ki se določajo v vzorcih padavin in vrsta vzorca za kemijsko analizo Merilno mesto Količina padavin Anioni (SO42-, NO3-, Cl- ) in kationi (NH4+, Na+, K+, Ca2+, Mg2+) pH Električna prevodnost Vrsta vzorca za kemijsko analizo Iskrba pri Kočevski Reki x x x x dnevni Ljubljana - Bežigrad x x x x dnevni Rakičan pri Murski Soboti x x x x tedenski Rateče – Planica x x x x tedenski Škocjan x x x x tedenski Legenda: SO42- - sulfatni ion NO3- - nitratni ion Cl- - kloridni ion NH4+ - amonijev ion Na+ - natrijev ion K+ - kalijev ion Ca2+ - kalcijev ion Mg2+ - magnezijev ion V dopolnilni merilni mreži so se v letu 2005 poleg meritev kakovosti padavin izvajale tudi meritve prašnih usedlin. Meritve kakovosti padavin in prašnih usedlin na merilnih mestih iz dopolnilne merilne mreže izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) iz Ljubljane. 4.1.2. Merilne metode in kakovost meritev Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov je v letu 2005 sledil splošnim zahtevam programov EMEP in GAW. Glavni elementi sistema kakovosti pri omenjenih programih so: - doseganje ciljnih vrednosti za kakovost podatkov: točnost, preciznost, izplen podatkov ter ustrezna časovna pokritost meritev: - izplen pravilnih podatkov: 90% za 24-urne meritve, - merilna negotovost za vzorčenje in kemijske analize skupaj 15 – 25%, - 0.05 enot za pH - točnost za laboratorijske analize: SO42- 0.032 mg S/l NO3- 0.014 mg N/l Cl- 0.107 mg Cl/l NH4+ 0.028 mg N/l Na+ 0.007 mg Na/l K+ 0.012 mg K/l Ca2+ 0.012 mg Ca/l Mg2+ 0.007 mg Mg/l Točnost laboratorijskih meritev preverjamo z analizami certificiranih referenčnih materialov (CRM 408 in CRM 409), ki jih analiziramo vsaj enkrat na leto oz. po potrebi. Točnost laboratorijskih meritev preverjamo tudi s sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjalnih shemah (EMEP, GAW). 60 - natančnost ali ponovljivost ter obnovljivost meritev, ki jo izražamo kot standardni odmik, določamo z analizami standardnih oziroma kontrolnih vzorcev, ki jih pripravimo v laboratoriju iz soli visoke čistosti. Posamezne meritve koncentracij glavnih ionov kontroliramo z uporabo kontrolnih kart (Shewart control charts) z analizami kontrolnih vzorcev. - pravilnost kemijskih analiz preverjamo z računanjem ionske bilance, ki temelji na principu električne nevtralnosti v vzorcu padavine ter s primerjavo izmerjene in izračunane električne prevodnosti. - kriterij za ionsko bilanco: Anioni + kationi (μekv/l) Relativna razlika (%) ≤ 50 ≤ ± 60 > 50 ≤ 100 ≤ ± 30 > 100 ≤ 500 ≤ ± 15 > 500 ≤ ± 10 - kriterij za električno prevodnost: Izmerjena električna prevodnost (μS/cm) Relativna razlika med izmerjeno in izračunano električno prevodnostjo (%) ≤ 5 ≤ ± 50 > 5 ≤ 30 ≤ ± 30 > 30 ≤ ± 20 - predpisane merilne metode in kontrole kakovosti, - vodenje dokumentacije o meritvah (o vzdrževanju instrumentov, o merilnih metodah, o metodologijah, o referenčnih in ekvivalentnih metodah, itd.), - redna letna medlaboratorijska primerjava, - primerjava vzorčevalnikov in merilnih sistemov na merilnih mestih, - ekspertna ocena kakovosti meritev na merilnih mestih in v laboratoriju (zunanja presoja), - kontrola in validacija podatkov meritev na nacionalnem in EMEP nivoju, - redni letni pregled merilnih mest, delovanja vzorčevalnikov ter kontrola postopkov dela opazovalcev na merilnih mestih. Meritve, ki ne izpolnjujejo kriterijev o ciljnih vrednostih za kakovost in izkazujejo več let zapored slabe rezultate pri medlaboratorijskih primerjavah, se izločijo iz EMEP poročil. Za določevanje kakovosti padavin analiziramo dnevne in tedenske vzorce padavin, parametri so zbrani v tabeli 4.1.2.(1). Za določevanje koncentracij anionov in kationov v dnevnih in tedenskih padavinah je bila uporabljena merilna metoda ionska kromatografija (IC). 61 Tabela 4.1.2.(1): Merilni principi, referenčne metode in lastnosti metod za dnevne in tedenske padavine Parameter Merilni princip Referenčna metoda Meja detekcije količina padavin (g) gravimetrija interna 0.1 pH elektrometrija ISO 10523 - električna prevodnost μS/cm (25°C) elektrometrija ISO 7888 1 sulfat SO42- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.028 nitrat NO3- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.006 klorid Cl- (mg/l) * IC EN ISO 10304-1 0.014 amonij NH4+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.013 natrij Na+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.017 kalij K+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.012 kalcij Ca2+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.012 magnezij Mg2+ (mg/l) * IC EN ISO 14911 0.008 * ionska kromatografija 4.1.3. Rezultati meritev in časovni trendi Za razumevanje rezultatov meritev podajamo na kratko razlago osnovnih pojmov in lastnosti v zvezi s kemijsko sestavo padavin. Škodljive snovi iz zraka padejo na zemljo kot suhe ali pa kot mokre usedline. Suhe usedline so plini (SO2, NOX, CO, HCl) ali trdni delci (sulfati, nitrati, karbonati, kloridi), mokre usedline pa so kapljice padavin (dež, sneg, aerosoli v megli), ki vsebujejo raztopljene disociirane soli (sulfate, nitrate, karbonate, kloride). Kisli dež je torej mokra kisla usedlina in je le ena od komponent kislih usedlin. Kemijska sestava padavin je merilo za stopnjo onesnaženosti zraka. Glavne sestavine padavin so namreč produkti oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOX, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO42-, NO3-, CO32-, Cl-) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin prispevajo deloma tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline) vendar v manjši meri, ker se pojavljajo v manjšem obsegu v onesnaženem zraku v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, katerih pH (negativni logaritem koncentracije vodikovih ionov) je manjši od 5.6. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko jih kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+), ki so prisotni v delcih naravnega prahu, ter amonijev ion (NH4+) nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Ker se prenašata glavna povzročitelja kislosti padavin SO2 in NOX v obliki plinov ali aerosolov tudi na velike razdalje, odražajo padavine ne le lokalno in regionalno temveč deloma tudi globalno 62 onesnaženost zraka. V Sloveniji imamo eno merilno postajo, t.j. Iskrba pri Kočevski Reki, ki je vključena v evropsko merilno mrežo EMEP, v okviru katere se spremlja transport onesnaženosti zraka na velike razdalje preko meja. V tem poglavju podajamo rezultate meritev kakovosti padavin iz osnovne in dopolnilne merilne mreže. V tabeli 4.1.3.(1) so podane koncentracije ionov v padavinah, pH vrednost in električna prevodnost padavin za leto 2005 iz osnovne merilne mreže. Za merilna mesta iz osnovne merilne mreže veljajo za padavine v letu 2005 sledeče ugotovitve. Tako kot leto 2004 je bilo tudi leto 2005 v primerjavi z letom 2003 mokro leto. V letu 2005 je bilo 75 % tedenskih vzorcev padavin s treh merilnih mest z vrednostjo pH pod 5.6, medtem ko je bil ta odstotek 87 % pri dnevnih vzorcih z dveh merilnih mest. Delež tedenskih in dnevnih kislih vzorcev je bil torej približno enak kot v letu 2004. Najbolj kisle padavine so bile v letu 2005 na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad (90 % vzorcev s pH pod 5.6), najmanj kisle pa v Ratečah-Planici (62 %). Kisle padavine so se pojavljale v Sloveniji preko celega leta (slika 4.1.3.(2)), na večini merilnih mest pa so se zaradi povečane emisije žveplovega dioksida pogosteje pojavljale nižje pH vrednosti v kurilni sezoni. V dnevnih vzorcih je bil izmerjen najnižji pH 3.91 na Iskrbi, v tedenskih vzorcih pa 4.05 v Škocjanu. Najmanj kisle padavine so bile v letu 2005 tako kot leto poprej v Ratečah – Planici in v Rakičanu pri Murski Soboti. Padavine so v Ratečah – Planici manj kisle v primerjavi z drugimi merilnimi mesti zaradi geološke sestave kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora (pojav abrazije), v Rakičanu pa so padavine manj kisle zaradi prašnih delcev zemlje, ki lahko zaradi svoje alkalitete dvignejo pH vrednost padavin. V neposredni bližini merilnega mesta namreč poteka intenzivno kmetijstvo. Visoke koncentracije vodikovih ionov v padavinah na Iskrbi so povzročile visoko kumulativno letno depozicijo teh ionov, saj je na Iskrbi v primerjavi z drugimi merilnimi mesti padlo največ padavin. Najnižja kumulativna letna depozicija vodikovih ionov je bila, tako kot zadnji dve leti, izmerjena v Rakičanu pri Murski Soboti (tabela 4.1.3.(3)), saj je bilo tudi v letu 2005 v Rakičanu v primerjavi z drugimi merilnimi mesti najmanj padavin. 63 Tabela 4.1.3.(1): Koncentracije ionov, pH in električna prevodnost padavin v letu 2005. Podani so povprečna letna vrednost (povp.), minimalna vrednost (min.), maksimalna vrednost (maks.) in standardna deviacija (st.d.). Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin Merilno mesto El. prev. pri 250C Koncentracija ionov (mg/l) (µS/cm) pH Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4+ NO3- SO42- Cl- povp. 12 4.88 0.25 0.04 0.05 0.26 0.38 1.32 1.17 0.47 min. 3 3.91 0.01 0.01 0.004 0.01 0.03 0.24 0.29 0.05 maks. 65 6.58 2.08 0.29 0.49 3.71 5.76 12.63 7.87 3.34 Iskrba pri Kočevski Reki st. d. 11 0.55 0.38 0.06 0.07 0.53 0.85 2.02 1.39 0.52 povp. 14 4.80 0.19 0.02 0.04 0.27 0.47 1.40 1.37 0.39 min. 4 3.92 0.01 0.01 0.004 0.01 0.09 0.28 0.32 0.05 maks. 77 6.93 2.59 0.50 0.39 7.23 4.34 13.10 10.71 3.77 Ljubljana- Bežigrad st. d. 14 0.53 0.43 0.07 0.08 1.12 0.77 2.12 1.80 0.63 povp. 11 5.13 0.10 0.04 0.04 0.34 0.63 1.47 1.42 0.27 min. 5 4.33 0.02 0.01 0.004 0.03 0.12 0.69 0.43 0.13 maks. 38 6.37 0.81 0.30 1.30 3.73 3.76 6.71 7.65 3.84 Rakičan pri Murski Soboti st. d. 9 0.55 0.18 0.06 0.20 0.75 0.72 1.52 1.84 0.60 povp. 9 5.31 0.06 0.02 0.09 0.47 0.34 1.03 0.90 0.24 min. 2 4.60 0.01 0.01 0.004 0.01 0.06 0.28 0.20 0.06 maks. 80 6.87 1.62 0.36 0.74 3.71 7.65 18.36 8.14 2.69 Rateče- Planica st. d. 13 0.54 0.32 0.06 0.13 0.73 1.19 3.25 1.32 0.62 povp. 15 4.89 0.31 0.03 0.05 0.32 0.51 1.77 1.43 0.55 min. 5 4.05 0.04 0.01 0.004 0.01 0.08 0.49 0.41 0.12 maks. 103 6.28 7.11 0.70 0.90 2.54 6.90 25.24 7.79 10.36Škocjan st. d. 22 0.55 1.12 0.12 0.14 0.62 1.51 5.67 1.96 1.72 Tabela 4.1.3.(2): Kisle padavine v Sloveniji v letu 2005. Osnovna merilna mreža, dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih oziroma tedenskih vzorcev padavin Merilno mesto Vrsta vzorca Št. vseh vzorcev Št. vzorcev z izmerjenim pH Št. vzorcev s pH<5,6 * Vol. delež (%) s pH<5,6 Delež kislih vzorcev (%) pHmin Iskrba pri Kočevski Reki dnevni 173 96 80 75 83 3.91 Ljubljana – Bežigrad dnevni 149 98 88 96 90 3.92 Rakičan pri Murski Soboti tedenski 45 36 28 78 78 4.33 Rateče – Planica tedenski 46 37 23 54 62 4.60 Škocjan tedenski 44 38 32 86 84 4.05 * Pri izračunu volumskega deleža kislih padavin (%) so upoštevani le vzorci z izmerjeno vrednostjo pH. 64 Tabela 4.1.3.(3): Kumulativna letna mokra depozicija ionov v letu 2005. Osnovna merilna mreža Merilno mesto Količina padavin Kumulativna depozicija (g/m2.leto) (mm) * H+ Na+ K+ Mg2+ Ca2+ NH4+-N NO3--N SO42--S Cl- Iskrba pri Koč. R. 1567 20.8 · 10-3 0.39 0.05 0.07 0.41 0.47 0.47 0.61 0.74 Ljubljana – Bež. 1364 21.7 · 10-3 0.25 0.03 0.05 0.37 0.50 0.43 0.62 0.54 Rakičan pri MS 805 5.9 · 10-3 0.08 0.03 0.03 0.27 0.39 0.26 0.38 0.22 Rateče - Planica 1236 5.9 · 10-3 0.07 0.03 0.11 0.57 0.32 0.28 0.37 0.29 Škocjan 1336 16.8 · 10-3 0.40 0.04 0.06 0.41 0.51 0.52 0.61 0.72 * Depozicija H+ je izračunana iz izmerjene vrednosti pH. 0 0.5 1 1.5 2 Iskrba Ljubljana – Bežigrad Rakičan Rateče – Planica Škocjan po vp . k on ce nt ra ci ja (m g/ l) sulfat nitrat Slika 4.1.3.(1): Povprečna letna koncentracija sulfata in nitrata v padavinah v letu 2005 65 3.00 4.00 5.00 6.00 7.00 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec vr ed no st p H Ljubljana B. Iskrba Rakičan Rateče – Planica Škocjan pH=5.6 Slika 4.1.3.(2): Povprečne mesečne vrednosti pH padavin v letu 2005 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec po vp . k on ce nt ra ci ja (m g/ l) Ljubljana B. Iskrba Rakičan Rateče – Planica Škocjan Slika 4.1.3.(3): Povprečne mesečne koncentracije sulfata v padavinah v letu 2005 66 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 mesec po vp . k on ce nt ra ci ja (m g/ l) Ljubljana B. Iskrba Rakičan Rateče – Planica Škocjan Slika 4.1.3.(4): Povprečne mesečne koncentracije nitrata v padavinah v letu 2005 Med anioni prevladujeta v naših padavinah nitrat in sulfat. Med kationi v padavinah prevladuje amonij, sledita kalcijev in natrijev ion. Poleg kislosti padavin sta pomembna podatka o obremenitvi okolja s škodljivimi snovmi še usedanje žvepla in dušika. Oba prispevata k zakisljevanju, presežek dušika pa še k evtrofikaciji. Količinsko se določi del te usedline, tako imenovani mokri depozit, iz meritev kakovosti padavin. Mokra depozicija žvepla se je v letu 2005 v primerjavi z letom poprej - razen v Rakičanu, kjer je ostala na isti ravni - zmanjšala in se je gibala med 0.4 in 0.6 g/m2. Depozicija dušika, ki izvira iz nitrata in amonija, se je - razen v Rakičanu, kjer je ostala na isti ravni - prav tako zmanjšala in je bila v letu 2005 med 0.6 in 1.0 g/m2. Glavni vzrok za manjšo depozicijo žvepla in dušika v letu 2005 je bila nekoliko manjša količina padavin v primerjavi z letom 2004. Kaj pomenijo te vrednosti za okolje, navajamo za primerjavo vrednosti kritičnih depozicij. Skandinavski strokovnjaki so izračunali, da je za gozdno zemljo kritična obremenitev za žveplo 0.3-0.8 g/m2 na leto (za granitno, gnajsno in kvarcitno podlago) oziroma 1.6-3.2 g/m2 na leto (za bazaltno in apnenčasto podlago), za dušik pa je kritična obremenitev za večino ekosistemov 0.3-1.5 g/m2 na leto. Kritična obremenitev je po UN ECE definirana kot »kvantitativna ocena za izpostavljenost ekosistema eni ali več škodljivim snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani občutljivi element v okolju še prenese brez škodljivih učinkov«. Zgoraj navedene vrednosti kritičnih obremenitev veljajo za določen tip ekosistema v neurbanem okolju in zato je primerjava z izmerjenimi vrednostmi usedline iz zraka na bolj podeželskih merilnih lokacijah v Sloveniji lahko le orientacijska. Glede koncentracij in depozicije posameznih ionov s padavinami veljajo za merilna mesta naslednje značilnosti. Škocjan izstopa glede visoke vsebnosti kloridnih in natrijevih ionov, saj je to merilno mesto najbliže morju in so zato najbolj prisotni morski aerosoli v zraku. Zaradi bližine morja je večja vsebnost natrijevega klorida tudi v padavinah na Iskrbi. Koncentracija ionov v padavinah in njihova depozicija sta odvisni od količine padavin. Depozicija ionov se s količino padavin veča. Koncentracija ionov v padavinah pa lahko s količino padavin narašča ali pa upada, odvisno od tega, ali gre za proces spiranja snovi, ki so v obliki plinov in aerosolov, iz oblakov ali iz zračne plasti pod oblaki. Za primer je na sliki 4.1.3.(5) podana odvisnost 67 koncentracije nitrata in sulfata v dnevnih vzorcih padavin od količine padavin za merilno mesto Iskrba. 0 2 4 6 8 10 12 14 0.0 20.0 40.0 60.0 80.0 količina padavin (mm) ko nc en tr ac ija (m g/ l) nitrat sulfat Slika 4.1.3.(5): Odvisnost koncentracije nitrata in sulfata od količine padavin na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki. Dnevno vzorčenje, kemijska analiza dnevnih vzorcev 4.2. Merilna mreža na vplivnih območjih termoelektrarn 4.2.1. Merilna mreža in merilna metoda Na vplivnih področjih termoelektrarn Šoštanj (TEŠ), Trbovlje (TET), Ljubljana (TE-TOL, JPE Ljubljana) in Brestanica (TEB), spremlja Elektroinštitut Milan Vidmar kakovost padavin in koncentracijo prašnih usedlin na 27 merilnih mestih, v poročilu pa so podani podatki za 21 merilnih mest, ki delujejo kot stalne postaje v okviru imisijskih monitoringov posameznih termoelektrarn. Na vseh 27 merilnih mestih zbira Elektroinštitut Milan Vidmar vzorce padavin in jih analizira v kemijskem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar po metodologiji, ki jo določa svetovna meteorološka organizacija. Za vzorčenje mesečnih vzorcev padavin in prašnih usedlin se uporabljajo zbiralniki tipa Bergerhoff. 68 4.2.2. Rezultati meritev Glavne ugotovitve iz rezultatov meritev koncentracij prašnih usedlin in kakovosti padavin za leto 2005 so: - Koncentracije prašnih usedlin niso nikjer presegale mejnih vrednosti. Najvišja mesečna koncentracija prašnih usedlin 107 mg/m2.dan je bila dosežena na merilnem mestu Prapretno, kar je manj kot tretjina mejne vrednosti, ki znaša 350 mg/m2.dan. Tudi povprečne letne koncentracije prašnih usedlin niso na nobenem mestu presegale letne mejne vrednosti, ki znaša 200 mg/m2.dan. Povprečne letne vrednosti prašnih usedlin so se gibale med najnižjo povprečno letno vrednostjo 17 mg/m2.dan in najvišjo povprečno letno vrednostjo 40 mg/m2.dan. Najnižja povprečna letna vrednost je bila dosežena na merilnem mestu Dobovec, najvišja pa na merilnem mestu TE-TO Ljubljana- Toplarniška. Na večini vzorčevalnih mest so bile koncentracije prašnih usedlin na ravni prejšnjih dveh let. - Za padavine na vplivnih področjih termoelektrarn je značilno, da niso tako kisle kot padavine s področij, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. Vzrok za to so fini delci pepela in prahu, ki se nahajajo v zraku v bližini termoelektrarn, poleg tega so ti delci alkalnega značaja in tako nevtralizirajo padavine. Število kislih vzorcev je tako v bližini termoelektrarn nižje kot na področjih, ki so od termoelektrarn bolj oddaljene. V letu 2005 je bila kislost padavin najnižja v dosedanjih letih. - V letu 2005 je depozicija žvepla na območju termoelektrarn ostala na ravni leta 2004. 69 Tabela 4.2.2.(1): Koncentracije ionov v padavinah in kumulativna depozicija v letu 2005 postaja kol. pad. koncentracija ionov mg/l kumulativna depozicija g/m2.leto (mm) pH Ca2+ NH4+ NO3- SO42- **HCO3- *H+ Ca2+ NH4+-N NO3—N SO42—S **HCO3- EIS-TE[ Šoštanj 1257.6 6.26 2.90 0.18 2.96 3.25 0.13 6.99E-04 3.65 0.18 0.10 1.36 9.68 Topolšica 1253.9 5.88 2.21 0.52 1.59 3.11 0.12 1.65E-03 2.77 0.51 0.06 1.30 8.87 Zavodnje 1377.6 6.11 1.73 0.54 1.81 3.20 0.09 1.06E-03 2.39 0.58 0.09 1.47 7.59 Graška gora 1180.3 6.01 2.95 0.14 2.70 3.00 0.14 1.16E-03 3.49 0.13 0.09 1.18 9.97 Velenje 1301.8 6.58 1.97 0.17 2.58 2.82 0.09 3.38E-04 2.56 0.17 0.09 1.22 7.47 Veliki vrh 1210.9 5.75 1.71 0.49 1.56 3.07 0.08 2.14E-03 2.07 0.46 0.05 1.24 6.06 Stara vas 1195.6 6.55 2.32 0.40 1.99 3.01 0.14 3.39E-04 2.78 0.37 0.05 1.20 10.38 Škale 1279.4 6.02 1.87 0.24 1.60 2.93 0.09 1.22E-03 2.40 0.24 0.05 1.25 6.79 Pesje 1223.7 6.08 1.65 0.76 2.13 3.40 0.09 1.02E-03 2.02 0.73 0.06 1.39 6.57 EIS-TET Kovk 1278.6 5.99 1.94 0.43 1.74 3.16 0.14 1.31E-03 2.48 0.43 0.06 1.35 11.09 Dobovec 1441.2 5.85 3.55 0.47 2.22 4.90 0.24 2.05E-03 5.11 0.53 0.11 2.35 21.06 Kum 1463.4 6.51 2.66 0.47 1.69 3.55 0.19 4.57E-04 3.89 0.53 0.07 1.73 16.65 Ravenska vas 1184.9 6.00 2.04 0.60 1.87 3.78 0.14 1.18E-03 2.41 0.55 0.06 1.49 10.46 Lakonca 1163.2 5.79 2.64 0.29 1.89 3.62 0.17 1.88E-03 3.07 0.26 0.06 1.40 11.93 Prapretno 1351.9 5.78 2.09 0.31 2.47 3.90 0.14 2.25E-03 2.82 0.33 0.10 1.76 11.53 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 1152.8 6.22 2.44 0.71 1.52 3.58 0.17 6.90E-04 2.81 0.63 0.04 1.38 11.74 Deponija 1323.6 6.04 2.24 0.80 2.14 3.70 0.15 1.20E-03 2.96 0.82 0.10 1.63 12.34 Partizanska 1386.0 6.50 3.03 0.58 2.17 4.34 0.19 4.38E-04 4.19 0.62 0.11 2.00 15.96 Toplarniška 1356.5 6.50 2.86 0.69 2.39 4.04 0.18 4.30E-04 3.87 0.73 0.10 1.83 14.73 JP Energetika 1280.6 6.61 3.09 0.39 1.97 3.64 0.20 3.14E-04 3.95 0.39 0.07 1.55 15.42 EIMV 1366.6 6.47 2.70 0.54 1.83 3.59 0.17 4.61E-04 3.69 0.57 0.08 1.63 13.84 Opombe: * Izračunano iz izmerjenih pH vrednosti ** šibke kisline (alkaliteta), izražene kot HCO3- 70 Tabela 4.2.2.(2): Prašna usedlina in PH padavin v letu 2005 Prašna usedlina (mg/m2.dan) pH padavin postaja 1 mesec (max) 1 leto št. vzorcev št. pr. pH>5.6 pHmin EIS-TEŠ Šoštanj 60.67 38.29 12 12 5.85 Topolšica 62.00 23.12 12 11 5.34 Zavodnje 58.00 22.69 12 11 5.54 Graška gora 73.33 31.29 12 11 5.44 Velenje 64.33 29.41 12 12 6.00 Veliki vrh 46.67 25.07 12 11 5.16 Škale 60.33 27.88 12 11 5.54 Stara vas 48.33 21.95 12 12 6.12 Pesje 66.67 29.70 12 11 5.53 EIS-TET Kovk 39.33 22.29 12 10 5.20 Dobovec 34.00 17.12 12 9 5.37 Kum 56.00 21.54 12 12 6.30 Ravenska vas 65.33 19.16 12 11 5.50 Lakonca 64.00 26.03 11 10 5.07 Prapretno 107.33 38.32 12 9 5.12 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 37.73 18.01 12 12 5.80 Deponija 59.07 27.50 12 11 5.44 Partizanska 70.40 31.85 12 12 6.10 Toplarniška 91.33 40.30 12 12 6.18 JP Energetika 59.67 28.64 12 12 6.20 EIMV 64.67 17.76 12 12 6.17 3 3.5 4 4.5 5 5.5 6 6.5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Ravenska vas Vnajnarje Lj.Toplarniška Slika 4.2.2.(1): Minimalni mesečni pH padavin v letih 1997-2005. 71 0 0.5 1 1.5 2 2.5 3 3.5 4 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 g/ m 2. le to Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Ravenska vas Slika 4.2.2.(2): Kumulativna letna mokra depozicija sulfata v letih 1997- 2005 (mesečno vzorčenje padavin) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 m g/ m 2. da n Šoštanj Velenje Zavodnje Dobovec Vnajnarje Lj.Toplarniška Ravenska vas mejna vrednost / limit Slika 4.2.2.(3): Povprečna letna količina prašne usedline v letih 1997-2005 72 5. MERITVE TEŽKIH KOVIN V DELCIH PM10 5.1. Merilna mreža Agencije RS za okolje in nabor meritev V Sloveniji so v letu 2005 potekale meritve težkih kovin v delcih PM10 na 3 merilnih mestih v okviru mreže DMKZ (glej poglavje 2.1) Agencije RS za okolje. V decembru 2004 je bila sprejeta direktiva za težke kovine in policiklične aromate (Directive 2004/107/EC of the European parliament and of the council of 15 December 2004 relating to arsenic, cadmium, mercury, nickel and polycyclic aromatic hydrocarbons in ambient air). Kot je bilo že omenjeno, je bila 30.maja 2006 zgoraj navedena direktiva prevedena v naš pravni red, Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/2006). Glede na omenjeno Direktivo smo na Agenciji izvajali meritve sledečih težkih kovin v delcih PM10: arzen, kadmij, nikelj in svinec 5.2. Merilna metoda in kakovost meritev V letu 2005 smo izvedli analize sledečih težkih kovin: arzen, kadmij, nikelj in svinec. Podatki so prikazani v tabelah in podani v ng m-3. Za meritve uporabljamo merilnik s sistemom ACCU. Uporabljamo vzorčevalno glavo za velikostno frakcijo delcev PM10. Sistem ACCU vzorči delce za kasnejše kemijske analize. Časovna resolucija je 24 ur, s pretokom zraka 13.7 l/min. Sistem ACCU je sestavljen iz osmih kanalov. Za vzorčenje smo uporabljali kvarčne filtre Whatman, premera 47 mm. Sistem ACCU in merilnik TEOM 1400A sta povezana s kablom, preko katerega tečejo signali, ki aktivirajo ventile v sistemu ACCU. Z uporabo programske opreme lahko uporabnik določi specifične pogoje za vsak kanalnik, ki je trenutno aktiviran. Pretok skozi sistem se lahko določi s časom, datumom ali pa z analognimi signali, kot sta hitrost in smer vetra. S programsko opremo merilnika lahko uporabnik definira pod katerimi pogoji naj deluje posamezen kanal. Naenkrat je aktiviran le eden. Vsakih 10 sekund instrument preveri, kateri od osmih kanalov naj bo trenutno aktiviran. Če so pogoji izpolnjeni, sistem kanal aktivira in vsakih 10 sekund pogoje preverja. Tako poteka samo vzorčenje delcev. Po končanem vzorčenju filtre pošljemo v analizo zunanjemu izvajalcu. Analizo težkih kovin izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor po standardu ISO 9855 z metodo ICP-MS. 5.3. Rezultati meritev težkih kovin v delcih PM10 Po Direktivi je potrebno na stalnih merilnih mestih zagotoviti 50 % časovne pokritosti. Sem spadata merilni mesti Ljubljana Bežigrad in Maribor. Vzorčevanje za težke kovine je potekalo vsak drugi dan. Izvajali smo analizo arzena, kadmija, niklja in svinca. Na merilnem mestu Iskrba (pri Kočevski Reki) je potrebno zagotoviti 14 % časovne pokritosti, vzorčevanje je potekalo vsak šesti dan. 73 Tabela 5.3.(1): Povprečne letne koncentracije težkih kovin v ng/m3 v letu 2005 Postaja/ kovina arzen kadmij nikelj svinec Ljubljana Bežigrad <0.05 <0.025 4.85 <1 Maribor <0.05 <0.025 4.82 <1 Iskrba <0.05 <0.025 1.62 <1 Tabela 5.3.(2): Povprečne mesečne koncentracije težkih kovin (ng/m3) v letu 2005 arzen Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bežigrad * <4.84 <2.79 <3.14 <2.17 <2.51 <2.48 <2.49 <2.52 <2.31 <2.44 <2.35 Maribor <2.87 <2.33 <2.39 <2.23 <2.37 <2.48 <2.52 <2.48 <2.7 <2.84 <2.16 <2.33 Iskrba * * <0.91 <0.96 <0.91 <0.91 <0.91 <0.92 <0.91 <0.99 <0.91 kadmij Ljubljana Bežigrad <1.17 <1.00 <1.20 <1.24 <1.25 <1.24 <1.25 <1.24 <1.10 <1.42 <1.18 Maribor <1.24 <1.16 <1.19 <1.22 <1.24 <1.24 <1.24 <1.24 <1.24 <1.25 <1.30 <1.16 Iskrba * * <0.45 <0.45 <0.45 <0.45 0.45 0.47 <0.55 0.60 <0.48 <0.45 nikelj Ljubljana Bežigrad 11.70 13.59 1.57 7..54 3.88 3.84 1.25 1.24 2.66 1.19 1.25 Maribor 6.62 11.33 8.99 7.17 7.63 2.84 2.05 2.24 2.00 1.08 1.11 Iskrba * * 6.44 <1.48 <0.62 <1.38 <0.86 1.07 1.23 1.16 <0.45 <1.53 svinec Ljubljana Bežigrad <46.9 <47.4 <48.4 <49.7 <50.1 <49.6 <49.9 <49.6 <48.6 <47.8 <47.0 Maribor <47.4 <46.7 <47.8 <48.9 <49.4 <49.5 <49.7 <49.7 <49.4 <48.5 <48.8 <46.5 Iskrba * * <18.2 <18.1 <18.1 <18.2 <18.2 <18.1 <18.1 <20.0 <19.1 <18.5 * uničeni vzorci zaradi požara Povprečne letne koncentracije arzena, kadmija in svinca so pod predpisano ciljno vrednostjo. Vsi rezultati so pod mejo kvantifikacije, ki jo je podal laboratorij, kot izvajalev analiz. Povprečna letna koncentracija za nikelj je nekoliko višja, vendar pod predpisano ciljno vrednostjo. Meritve težkih kovin v prašni usedlini izvaja Elektroinštitut Milan Vidmar v okviru merilnih mrež vplivnih območij termoelektrarn in toplarne Ljubljane. Rezultati teh meritev so objavljeni v njihovih mesečnih in letnih publikacijah: REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE TRBOVLJE – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE ŠOŠTANJ – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE BRESTANICA – STROKOVNO POROČILO REZULTATI MERITEV IMISIJSKEGA IN EMISIJSKEGA OBRATOVALNEGA MONITORINGA TE-TO LJUBLJANA – STROKOVNO POROČILO 74 6. MERITVE Z DIFUZIVNIMI VZORČEVALNIKI Difuzivni vzorčevalniki so vzorčevalniki, ki delujejo na principu difuzije plina do absorberja. Pogosto so to cevke, v katerih se vzpostavi linearen difuzijski gradijent med koncentracijo v zraku na eni strani in ničelno koncentracijo na drugi strani cevke, kjer je nameščen absorbent. Molekule plina potujejo do absorbenta po principu difuzije. Prednosti merjenja z difuzivnimi vzorčevalniki so, da le-ti ne potrebujejo elektrike, so tihi, ne potrebujemo kalibracije na terenu, imajo širok koncentracijski razpon, so stroškovno učinkoviti, meritve pa izvajamo in situ. Seveda pa imajo tovrstne meritve tudi slabosti, saj je potrebno veliko ročnega dela v laboratoriju, dobimo pa lahko le povprečne koncentracije v času, ko je bil vzorčevalnik postavljen na merilno mesto. Agencija RS za okolje je v letu 2005 uvedla meritve z difuzivnimi vzorčevalniki kot dopolnilo merilni mreži avtomatskih meritev in kot pomoč za oceno onesnaženosti na širšem področju Slovenije, katerega merilna mreža avtomatskih meritev ne pokriva. Z difuzivnimi vzorčevalniki merimo naslednje spojine: dušikov dioksid, žveplov dioksid, ozon ter nekatere zdravlju škodljive lahkohlapne organske spojine. V tabeli 6.1 in na sliki 6.1 je prikazana merilna mreža meritev z difuzivnimi vzorčevalniki ter rezultati meritev spomladi 2005. Zlasti pri dušikovem dioksidu je jasno viden vpliv emisij iz prometa, saj so bile najvišje koncentracije izmerjene na prometnih merilnih mestih (npr. na križišču Linhartove in Dunajske ceste v Ljubljani). Merilna negotovost meritev z difuzivnimi vzorčevalniki je okrog 20 %. Primerjava izmerjenih koncentracij z difuzivnimi vzorčevalniki in z merilniki v avtomatski merilni mreži bo predstavljena v posebnem poročilu Agencije RS za okolje. 75 Tabela 6.(1): Merilna mreža meritev z difuzivnimi vzorčevalniki ter povprečne izmerjene koncentracije (µg/m3) treh onesnaževal v marcu 2005. Tipi merilnih mest so: UB mestno ozadje, T prometno, R podeželsko, I industrijsko okolje. Kraj Tip mer. mesta GKKy GKKx Začetek meritev Konec meritev konc. NO2 konc. SO2 konc. benzena Celje-Mariborska c. UB 5521910 5122920 1.3.2005 22.3.2005 30.9 1.1 6.5 Koper-ARSO UB 5399880 5045140 2.3.2005 23.3.2005 11.3 13.6 2.0 Kranj-Ljubljanska c. UB 5450530 5121800 4.3.2005 23.3.2005 51.8 18.0 11.9 Ljubljana-Bežigrad (ARSO) UB 5462675 5102490 3.3.2005 23.3.2005 25.7 13.0 4.5 Ljubljana-Moste UB 5464620 5101655 3.3.2005 23.3.2005 35.3 28.2 Ljubljana-Dunajska T 5462350 5102255 3.3.2005 23.3.2005 67.4 0.0* 7.3 Maribor-Sodna ul.(ARSO) T 5550305 5157415 1.3.2005 22.3.2005 39.4 15.1 6.1 Maribor-Medvedova UB 5548930 5157880 1.3.2005 22.3.2005 25.8 20.6 Maribor-Tržaška UB 5549850 5155240 1.3.2005 22.3.2005 17.3 0.0* 7.4 Murska Sobota UB 5589425 5169285 3.3.2005 22.3.2005 18.6 1.5 Murska S.-Rakičan R 5591590 5168190 3.3.2005 22.3.2005 12.3 9.6 Novo mesto UB 5513775 5073010 3.3.2005 22.3.2005 19.5 0.0* 5.6 Ptuj UB 5567520 5142215 3.3.2005 22.3.2005 32.3 3.3 Slovenj Gradec UB 5506285 5151775 1.3.2005 22.3.2005 4.6 Velenje UB 5508260 5135715 1.3.2005 22.3.2005 13.1 40.4 3.9 Cerklje na Gor. R 5458290 5124135 4.3.2005 23.3.2005 11.3 29.2 Domžale UB 5469110 5110820 1.3.2005 23.3.2005 23.1 12.7 7.0 Idrija UB 5424940 5095780 2.3.2005 23.3.2005 18.2 4.2 Kamnik UB 5469785 5118995 1.3.2005 23.3.2005 14.5 7.5 Krško UB 5538510 5090475 3.3.2005 22.3.2005 20.5 22.7 Lendava-Kolodvorska UB-I 5611290 5157965 3.3.2005 22.3.2005 22.7 12.4 14.0 Lendava-Glavna ul. T 5612345 5162445 3.3.2005 22.3.2005 37.4 26.7 5.8 Logatec UB 5440480 5086155 2.3.2005 23.3.2005 6.3 22.8 Ormož UB 5588830 5141170 3.3.2005 22.3.2005 11.4 3.5 Divača-Risnik T 5420148 5059145 2.3.2005 23.3.2005 30.1 20.8 1.4 Slovenska Bistrica UB 5544320 5138615 1.3.2005 22.3.2005 30.1 2.9 4.7 Šempeter-Vrtojba UB 5394880 5088230 2.3.2005 23.3.2005 42.0 11.8 Tolmin UB 5402675 5116255 2.3.2005 23.3.2005 14.3 0.0* Trebnje I 5502230 5084840 3.3.2005 22.3.2005 21.7 7.8 6.0 Trzin-križišče I 5466800 5109945 1.3.2005 23.3.2005 47.5 9.1 7.8 Trzin-ind.cona T 5465640 5108615 1.3.2005 23.3.2005 18.0 2.8 Slap/Vipava R 5417595 5077348 2.3.2005 23.3.2005 3.8 7.4 Škofja Loka UB-I 5448940 5114315 4.3.2005 23.3.2005 14.5 5.6 4.7 Preddvor UB 5456130 5128600 8.3.2005 23.3.2005 2.9 0.0* * pod mejo detekcije 76 Slika 6.(1): Merilna mesta meritev z difuzivnimi vzorčevalniki v letu 2005 z izmerjenimi povprečnimi koncentracijami dušikovega dioksida v mesecu marcu. 77 7. AVTOMATSKE MERITVE Z MOBILNO POSTAJO Namen avtomatske mobilne ekološko-meteorološke postaje je dobiti podatke o kakovosti zraka na območjih, kjer ni meritev s stalnimi postajami. Deluje enako in meri iste ekološke in meteorološke parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Podatki so obdelani po predpisanih postopkih evropske okoljske agencije in v skladu s predpisi nedavno sprejetih zakonskih uredb na področju kakovosti zraka za žveplov dioksid, dušikove okside, ogljikov monoksid, delce PM10, ogljikovodike in ozon (glej poglavje 1). Slika 7.(1): Merilna mesta mobilne postaje v letu 2005 78 7.1. Meritve v Mežici V času od 16. novembra 2004 do 16. januarja 2005 so potekale meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo v Mežici na dvorišču osnovne šole kakšnih 20 metrov od Partizanske ceste, po kateri teče glavni promet proti Črni oziroma Ravnam. V bližini so poleg osnovne šole še večji ali manjši stanovanjski objekti, tako da je lokacija reprezentativna za ožje naseljeno področje Mežice. Na kakovost zraka vpliva emisija iz prometa s ceste in iz individualnih kurišč. Merilno mesto lahko po klasifikaciji merilnih mest uvrstimo v tip primestnega merilnega mesta. Edini vir onesnaževanja zraka so poleg prometa na bližnji cesti, po kateri teče večina prometa proti Črni oziroma Ravnam, še individualna kurišča in manjše kotlovnice v hladnem delu leta. V Mežiški dolini so zlasti v hladnem delu leta ob lepem in mirnem vremenu pogoste temperaturne inverzije, kar za kakovost zraka ni ugodno. Na splošno je onesnaženost zraka v Sloveniji največja pozimi, ko so zaradi stabilnega prizemnega sloja ozračja slabši pogoji za disperzijo in transport onesnaževal v zraku, in najmanjša poleti, ko so ti pogoji zaradi močnejšega sončnega obsevanja boljši, kar pa ne velja za ozon, pri katerem se pojavi maksimum poleti, saj ima pri njegovem nastanku pomembno vlogo sončno obsevanje. Meritve v Mežici so potekale ravno v času, ko so bile inverzije pogoste, ker pa so emisije onesnaževal na tem področju majhne, zrak ni bil prekomerno onesnažen. Za obravnavano obdobje meritev lahko glede onesnaženosti zraka na merilnem mestu v Mežici ugotovimo: - Koncentracije vseh onesnaževal razen delcev PM10 so bile precej nižje od predpisanih dovoljenih mej. Koncentracija delcev pa je osemkrat presegla dopustno dnevno vrednost. - Koncentracije vseh onesnaževal so bile med najnižjimi v Sloveniji. Nižje so bile, če izvzamemo delce PM10, le še na podeželskem in geografsko odprtem merilnem mestu v Rakičanu pri Murski Soboti. - Koncentracije vseh onesnaževal so najnižje, kadar piha veter iz smeri SSW do SW, kar je pričakovano, saj je Partizanska cesta, katere emisija zaradi prometa vpliva na onesnaženost zraka, vzhodno od merilnega mesta. - Koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in delcev PM10 so bile najvišje med 8. in 10. uro zjutraj in med 17. in 20. uro zvečer, kar kaže na vpliv prometa z bližnje ceste, koncentracije žveplovega dioksida pa so imele samo en maksimum okrog 11. ure dopoldne. - Pri vseh onesnaževalih razen pri žveplovem dioksidu, katerega izvor so individualna kurišča, so bile koncentracije nekoliko nižje ob koncu tedna, ko je emisija zaradi redkejšega prometa po cesti manjša. Glede na to, da so potekale meritve v Mežici v času izrazitih temperaturnih inverzij, na merilnem mestu pri osnovni šoli ob sedanjem stanju emisij ni pričakovati občutno višjih koncentracij onesnaževal, kot so bile izmerjene. Dovoljeno število dnevnih prekoračitev dopustne dnevne vrednosti koncentracija delcev PM10 je 35, kar je približno 10% dni v letu. Glede na dobljene rezultate predvidevamo, da bo letno število prekoračitev blizu te vrednosti oziroma, da jo lahko tudi nekoliko preseže. Letni dovoljeni mejni vrednosti se lahko približa tudi koncentracija skupnih dušikovih oksidov, katerih glavni izvor je promet. Ti dve onesnaževali presegata dovoljene vrednosti – in to precej bolj - tudi drugod po Sloveniji. Poleti, ko so zaradi sončnega obsevanja pogoji za mešanje zraka boljši, v Mežici ne pričakujemo prekoračitev dovoljenih koncentracij za nobeno onesnaževalo razen za ozon, ki lahko občasno ob dolgotrajnejšem stabilnem in vročem vremenu prekorači mejne vrednosti tudi v Mežiški dolini. 79 7.2. Meritve v Kopru Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka merilna postaja Agencije RS za okolje (ARSO) je bila v času od 18. januarja do 26. junija 2005 postavljena v neposredni bližini koprske luke v Kopru. Namen meritev je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali – zlasti z delci PM10 – na območju mesta Koper in mrebiten vpliv emisije delcev iz koprske luke. Meritve so potekale na lokaciji Izolska vrata 1 na severnem robu starega dela Kopra na ozkem prostoru med zadnjo vrsto strnjenih stanovanjskih hiš in okrog 10 metrov nižje ležečo luko. Luka se razprostira severno in severovzhodno od merilnega mesta. V sklopu luke je tudi deponija premoga in železove rude, ki je oddaljena 1200 do 1300 metrov od merilnega mesta v smeri sever-severovzhod. V isti smeri je tudi veliko parkirišče raztovorjenih avtomobilov. V bližini ni industrijskih objektov. Južno od lokacije merilne postaje so ulice z lokalnim mestnim prometom, okrog 1200 metrov južno med Koprom in Semedelo pa poteka zelo prometna cesta proti Izoli. V bližini lokacije mobilne ekološko-meteorološke postaje v Kopru, Izolska vrata 1, ni večjih lokalnih virov onesnaževanja zraka. Luka Koper je sicer blizu, vendar je to lahko edinole občasen vir emisije delcev deloma zaradi raztovarjanja premoga, deloma pa zaradi internega prometa v luki. Emisija iz individualnih kurišč v zimskem času lahko le malo vpliva na kakovost zraka. Merilno mesto je na severnem robu mesta Koper in ga po klasifikaciji merilnih mest uvrščamo v tip mestnega ozadja v stanovanjskem območju. Meritve v Kopru so obsegle del zimskega časa, pomlad in začetek poletja. Izmerjena onesnaženost zraka v tem času je bila pri vseh onesnaževalih razen ozona med najnižjimi v Sloveniji in se je zmanjševala od zime proti poletju. Ta sezonski trend je še bolj opazen v celinskem delu Slovenije in je posledica slabšega mešanja zraka v hladnem delu leta, ko se zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja ohlaja zemeljska površina in nastane stabilna vertikalna stratifikacija prizemnih plasti ozračja. Ker je obalno področje neposredno pod vplivom morja, ki je pozimi večinoma toplejše kot zrak, je ta značilnost tam manj izražena. Onesnaženost zraka z ozonom je največja poleti, ko se zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur zraka povečajo fotokemične reakcije, pri katerih ozon nastaja. Pri tem je odločilna emisija oziroma prisotnost predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki, katerih glavni vir sta promet in industrija. Najvišje koncentracije ozona se zato pojavljajo v mestih nekoliko stran od prometnih cest. Ker je ob morju in nasploh na Primorskem več sonca in so temperature večinoma višje kot v notranjosti, so zato tam izmerjene nekoliko višje koncentracije ozona. Ob močnejših vremenskih procesih prevladujeta v Sloveniji ne glede na letni čas jugozahodni in severovzhodni veter, ki povzročata intenzivnejše mešanje prizemnih plasti atmosphere in s tem čistejši zrak. Ob obali pihata v takih primerih jugovzhodni veter (jugo), ki ima na lokaciji mobilne postaje prevladujočo smer ESE, na merilnem mestu v luki pa ESE–SE, in severovzhodnik (burja), ki ima na prvi lokaciji prevladujočo smer ENE–E, na lokaciji v luki pa NE–E. Ob lepem in mirnem vremenu pa prevladuje ponoči in zjutraj šibek veter od kopnega k morju (kopenski veter), ki ima na merilnem mestu mobilne postaje prevladujočo smeri ESE–SE in v luki ENE–SE, preko dneva pa z morja proti kopnemu (morski veter - maestral), ki piha na obeh lokacijah iz smeri WNW–NW. Pozimi je v primerjavi s poletjem trajanje morskega vetra zaradi krajših dni precej krajše, kopenskega vetra pa daljše. 80 Meritve z mobilno postajo ne kažejo na povišane koncentracije delcev PM10, saj so tudi te med nižjimi v Sloveniji. Emisije delcev PM10 v Luki Koper ne poznamo, lahko pa rečemo, da je njen vpliv na onesnaženost zraka v mestu Koper majhen zaradi majhne pogostosti smeri vetra iz smeri luke, saj piha veter iz smeri premogovnega terminala (NNE-NE) zelo redko (3% časa na merilnem mestu mobilne postaje in 7% časa na merilnem mestu v sami luki). Iz dobljenih rezultatov meritev pa je težko reči, kolikšen delež izmerjenih koncentracij odpade na emisijo iz prometa z bližnjih cest in kolikšen na vpliv Luke Koper. Z gotovostjo je mogoče reči le to, da pride do direktnega prenosa delcev iz deponije razsutih tovorov v luki na lokacijo mobilne postaje le redko. Glede na rezultate skoraj 6-mesečnih meritev ocenjujemo, da bodo lahko dovoljene mejne vrednosti za čas enega leta nekoliko prekoračene pri koncentracijah delcev PM10 in da bo raven prekoračitve podobna kot na tistih merilnih mestih po Sloveniji, ki niso pod neposrednim vplivom prometa in industrije (Nova Gorica, Ljubljana-Bežigrad, Rakičan pri Murski Soboti), pa precej manjša kot na bolj onesnaženih merilnih mestih po Sloveniji (Celje, Maribor, mesta v Zasavju). Poleti je na Primorskem največja onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji. Najvišje koncentracije so že več let izmerjene v Novi Gorici pri šibkih vetrovih iz zahodne ozirom jugozahodne smeri, kar glede na lego merilnega mesta kaže na vpliv emisij iz prometa in industrije v mestih Nova Gorica in Gorica v sosednji Italiji, verjetno pa tudi za prenos iz širšega področja Padske nižine. Koncentracije na merilnem mestu mobilne postaje v Kopru so bile sicer nižje kot v Novi Gorici, njihova porazdelitev po smereh pa kaže, da se najvišje koncentracije pojavljajo pri zahodnem in severozehodnem vetru. Ker je maksimum koncentracij ozona v Kopru tako kot povsod drugod popoldne, ko so tremperature zraka najvišje in je sončno obsevanje še močno, je taka porazdelitev po smereh pričakovana, saj popoldne ob stabilnem vremenu prevladuje maestral, obenem pa to pomeni, da gre vsaj delno tudi za prenos z ozonom onesnaženega zraka iz sosednje Italije. Zahodno oziroma severozahodno od merilnega mesta je namreč morje in torej ni virov emisije tistih onesnaževal, ki pospešujejo nastajanje ozona. 7.3. Meritve v Ankaranu Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka merilna postaja Agencije RS za okolje (ARSO) postavljena v času od 28. junija do 11. septembra v bližini Luke Koper na obrobju Ankarana na dveh lokacijah – najprej na naslovu Jadranska cesta 7 in potem na Železniški cesti 2. Namen meritev je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali – zlasti z delci PM10 – na poseljenem območju v bližini Luke Koper in morebiten vpliv emisije delcev iz luke Koper. Z istim namenom je bila pred tem mobilna postaja v času od 18. januarja do 26. junija 2005 postavljena v Kopru. Obe lokaciji meritev sta sicer blizu dveh osamljenih stanovanjskih hiš, vendar izven ožjega poseljenega območja Ankarana in precej daleč od drugih cest, tako da je vpliv emisij onesnaževal zaradi prometa zelo majhen. Tudi industrijskih objektov ni v bližini. Luka Koper se razprostira južno do jugozahodno od obeh lokacij mobilne postaje. V sklopu luke je tudi deponija premoga in železove rude. V bližini obeh lokacij, kjer smo merili z mobilno ekološko-meteorološko postajo v Ankaranu, ni večjih lokalnih virov onesnaževanja zraka. Luka Koper je sicer blizu, vendar pride lahko do povečane emisije delcev le ob raztovarjanju premoga in železove rude ter ob raztovarjanju oziroma premeščanju raztovorjenih avtomobilov znotraj Luke Koper. Po klasifikaciji merilnih mest uvrščamo obe merilni mesti v tip podeželskega ozadja na kmetijskem območju. Meritve v Ankaranu na obeh lokacijah so potekale v času visokega in poznega poletja, vendar je bilo vreme še posebej v času meritev na lokaciji Železniška 2 za ta čas zlasti za kraje ob obali nenavadno spremenljivo s pogostimi padavinami. Zato je bila izmerjena onesnaženost zraka vseh onesnaževal razen ozona razmeroma nizka. 81 V primerjavi z drugimi merilnimi mesti, ki so vključena v stalno merilno mrežo, so bile izmerjene koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida, katerih glavna izvora emisije sta industrija in promet, med najnižjimi v Sloveniji. Koncentracije ozona so med najvišjimi v Sloveniji. Onesnaženost zraka z ozonom je povsod največja poleti, ko se zaradi močnejšega sončnega obsevanja in višjih temperatur zraka povečajo fotokemične reakcije, pri katerih nastaja ozon. Pri tem je odločilna emisija oziroma prisotnost predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi in ogljikovodiki, katerih glavni vir sta promet in industrija. Najvišje koncentracije ozona se zato pojavljajo v mestih nekoliko stran od prometnih cest. Eden od razlogov za večjo onesnaženost zraka z ozonom ob morju in nasploh na Primorskem je več sonca in večinoma višje temperature kot v notranjosti. Drugi razlog je prenos onesnaženega zraka z večjih razdalj. Najvišje koncentracije ozona so bile izmerjene - tako kot v drugih nižinskih krajih - popoldne. V času visokih koncentracij sicer prevladuje ob obali ob stabilnem vremenu maestral z morja na kopno, zato gre gotovo tudi za prenos onesnaženega zraka iz sosednje Italije. Iz rezultatov meritev vidimo, da so bile koncentracije delcev PM10 najvišje, kadar je pihal veter iz smeri Luke Koper, vendar pa raven koncentracij ne presega tiste v večini drugih reliefno odprtih krajev po Sloveniji. Onesnaženost zraka z delci PM10 je največja v mestih v Zasavju, ki imajo poleg neugodne zaprte geografske lege tudi močne lokalne vire emisije delcev (poleg prometa še lokalna industrija). V času meritev z mobilno postajo je bilo vreme zelo spremenljivo s pogostimi padavinami. Glede na rezultate meritev je možno, da so dovoljene mejne vrednosti za čas enega leta presežene pri koncentracijah delcev PM10 in da bo raven prekoračitve podobna kot na tistih merilnih mestih po Sloveniji, ki niso pod neposrednim vplivom prometa in industrije (Nova Gorica, Ljubljana-Bežigrad, Rakičan pri Murski Soboti), pa manjša kot na bolj onesnaženih merilnih mestih po Sloveniji (Celje, Maribor, mesta v Zasavju). 7.4. Meritve v Duplici pri Kamniku Avtomatska mobilna ekološko-meteorološka merilna postaja Agencije RS za okolje (ARSO) je bila postavljena v času od 14. septembra 2005 do 22. januarja 2006 na Duplici na dveh lokacijah – najprej na naslovu Volčji potok 27 in potem na Jakopičevi ulici 11. Namen meritev je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka z različnimi onesnaževali v bližini podjetja PIROLIZA. Prva lokacija meritev je na območju, poseljenem z redkimi individualnimi hišami oziroma kmetijami, blizu pa je podjetje PIROLIZA, ki pa ima dimnik tako visok, da lahko emisija iz njega vpliva na to merilno mesto le ob močnejšem zahodnem vetru. Drugih industrijskih objektov, prometnih cest in drugih večjih virov onesnaževanja ni v neposredni bližini. Druga lokacija je nekoliko bolj oddaljena od dimnika podjetja PIROLIZA in emisija iz le-tega lahko vpliva na onesnaženost zraka bolj kot na prvi lokaciji in to predvsem ob šibkejšem jugovzhodnem vetru. V bližini tega merilnega mesta so eno in dvonadstropne stanovanjske in poslovne zgradbe. Po klasifikaciji merilnih mest uvrščamo merilno mesto Volčji potok v tip podeželskega ozadja na kmetijskem območju z vplivom industrije, merilno mesto Jakopičeva pa v tip primestnega ozadja na poselitvenem območju z vplivom industrije. Merilno mesto Volčji potok Izmerjena onesnaženost zraka je bila pri vseh onesnaževalih razen delcev PM10, katerih koncentracije so večkrat presegle mejno vrednost, razmeroma nizka. V primerjavi z drugimi merilnimi mesti, ki so vključena v stalno merilno mrežo, so bile izmerjene koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida, katerih glavna vira emisije sta industrija in promet, ter žveplovega dioksida, ki izhaja tudi iz manjših individualnih kurišč, med najnižjimi v Sloveniji, koncentracije delcev PM10 pa so bile na ravni koncentracij v tistih naseljenih krajih po Sloveniji, ki ležijo na odprtem terenu in niso pod neposrednim vplivom večjih emisij. 82 V času meritev na lokaciji Volčji potok so bili vetrovi šibki. Prevladovali sta jugovzhodna smer podnevi in severovzhodna smer ponoči. Primeri, ko je pihal močnejši veter iz smeri zahod-jugozahod, kjer stoji dimnik PIROLIZE, in ki bi lahko prinesel dimne pline naravnost do merilnega mesta, so bili zelo redki, in ne kažejo opazno povečane onesnaženosti zraka. Merilno mesto Jakopičeva ul. Izmerjena onesnaženost zraka je bila pri vseh onesnaževalih razen pri delcih PM10, katerih koncentracije so edine pogosto presegale mejno vrednost, pod predpisanimi dovoljenimi mejami. Glede na predhodno merilno mesto Volčji potok so bile koncentracije vseh onesnaževal razen ozona višje, saj so meritve potekale v zimskem času, ko je zaradi temperaturnih inverzij ob stabilnem vremenu in zaradi povečanih emisij iz kurilnih naprav za ogrevanje onesnaženost zraka ponavadi največja. V primerjavi s sočasnimi meritvami na drugih merilnih mestih, ki so vključena v stalno merilno mrežo, so bile izmerjene koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida med nižjimi v Sloveniji, koncentracije delcev PM10 pa med najvišjimi. Pri vseh onesnaževalih so bile izmerjene koncentracije najvišje pri šibkih vetrovih spremenljive smeri z nekoliko bolj izraženo severovzhodno in zahodno smerjo, kar se ujema z največjo pogostostjo teh smeri pri šibkejših vetrovih v obdobju meritev na merilnem mestu Jakopičeva. V primerih, ko je pihal veter iz smeri dimnika PIROLIZE naravnost k merilnemu mestu, razen redkih povišanj koncentracij ni opaziti trenda višjih koncentracij delcev in tudi ne drugih merjenih onesnaževal. V času meritev na lokaciji Jakopičeva so tudi prevladovali šibki vetrovi, vendar je bilo tudi nekaj dni z močnejšim vetrom, zlasti s severovzhodnikom. Šibkejši vetrovi so imeli podnevi prevladujočo zahodno do zahodno-severozahodno smer podnevi in severovzhodno smer ponoči. Primeri s cirkulacijo zraka iz jugovzhodne smeri, kjer stoji dimnik PIROLIZE, ne kažejo opazno povečane onesnaženosti zraka. Glede na rezultate meritev sklepamo, da na kakovost zraka na obeh merilnih mestih vplivajo emisije onesnaževal s širšega industrijskega območja Kamnika in krajev južno od tod. Tako kot v drugih krajih Slovenije je stanje slabše v hladnem delu leta, ko so pogoji za mešanje in transport onesnaženega zraka pogosto slabi in ko se pojavijo tudi dodatne emisije zaradi ogrevanja. Predvidevamo, da bo dovoljeno letno število dni s preseženo mejno vrednostjo koncentracije delcev PM10 na Duplici krepko prekoračeno – nekoliko bolj na merilnem mestu Jakopičeva - in da bo raven prekoračitve podobna kot na tistih merilnih mestih po Sloveniji, ki so v naseljih in pod vplivom prometa in industrije. Dovoljene vrednosti koncentracije bodo poleti presežene tudi pri ozonu - tako kot na drugih merilnih mestih, ki niso neposredno ob prometnih cestah. Koncentracije dušikovih oksidov NOx vsako leto presegajo dovoljeno letno vrednost, predpisano za zaščito vegetacije, v večini naseljenih krajev Slovenije, ki so pod vplivom industrije in prometa. Ocenjujemo, da bodo koncentracije na lokacijah meritev na Duplici blizu mejne letne vrednosti. Tabela 7.(1). Koncentracije SO2, izmerjene z mobilno postajo v letu 2005 1 ura 3 ure 24 ur Postaja obdobje meritev % pod Cp Maks >MV >AV maks >MV Mežica 16.11.2004-16.1.2005 83 9 99 0 0 24 0 Koper 18.1.-26.6.2005 83 9 114 0 0 44 0 Ankaran 1 28.6.-8.8.2005 85 3 48 0 0 9 0 Ankaran 2 10.8.-11.9.2005 88 3 18 0 0 8 0 Duplica-Volčji p. 14.9.-20.11.2005 91 3 44 0 0 11 0 Duplica-Jakopičeva 22.11.-21.1.2006 92 7 24 0 0 15 0 83 Tabela 7.(2). Koncentracije NO2 in NOx (zadnji stolpec), izmerjene z mobilno postajo v letu 2005 1 ura 3 ure Postaja obdobje meritev % pod Cp Maks >MV >AV Cp ( NOx) Mežica 16.11.2004-16.1.2005 87 26 62 0 0 46 Koper 18.1.-26.6.2005 92 24 119 0 0 30 Ankaran 1 28.6.-8.8.2005 93 11 45 0 0 11 Ankaran 2* 10.8.-11.9.2005 72 9 45* 0* 0 10 Duplica-Volčji p. 14.9.-20.11.2005 92 16 53 0 0 26 Duplica-Jakopičeva 22.11.-21.1.2006 83 30 105 0 0 50 Tabela 7.(3). Koncentracije CO v mg/m3, izmerjene z mobilno postajo v letu 2005 8 ur Postaja obdobje meritev % pod Cp Maks >MV Mežica 16.11.2004-16.1.2005 98 1.0 2.1 0 Koper 18.1.-26.6.2005 97 0.4 1.6 0 Ankaran 1 28.6.-4.8.2005 94 0.3 0.8* 0* Ankaran 2 Duplica-Volčji p. 14.9.-20.11.2005 96 0.6 1.2 0 Duplica-Jakopičeva 22.11.-21.1.2006 91 1.2 2.9 0 Tabela 7.(4). Koncentracije O3, izmerjene z mobilno postajo v letu 2005 Tabela 7.(5). Koncentracije delcev PM10, izmerjene z mobilno postajo v letu 2005 24 ur korekcijski faktor Postaja obdobje meritev % pod Cp Maks >MV poleti pozimi Mežica 16.11.2004-16.1.2005 88 39 76 8 1.3 1.3 Koper 18.1.-26.6.2005 82 37 83 20 1.3 1.3 Ankaran 1 28.6.-8.8.2005 77 33 61 5 1.3 1.3 Ankaran 2 10.8.-11.9.2005 85 29 55 2 1.3 1.3 Duplica-Volčji p. 14.9.-20.11.2005 97 40 97 16 1.3 1.3 Duplica-Jakopičeva 22.11.-21.1.2006 97 51 125 27 1.3 1.3 Oznake pri tabelah: % pod odstotek upoštevanih podatkov Cp povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 maks maksimalna koncentracija v µg/m3 min najnižja koncentracija v µg/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo 1 ura 8 ur Postaja obdobje meritev % pod Cp Maks >OV >AV Maks Maks>CV Mežica 16.11.2004-16.1.2005 Koper 18.1.-26.6.2005 97 73 183 1 0 165 36 Ankaran 1 28.6.-8.8.2005 95 87 197 11 0 178 25 Ankaran 2 10.8.-11.9.2005 96 70 139 0 0 124 1 Duplica-Volčji p. 14.9.-20.11.2005 94 26 120 0 0 102 0 Duplica-Jakopičeva 22.11.-21.1.2006 94 22 76 0 0 64 0 84 Podrobnejši rezultati meritev z mobilno postajo na zgoraj obravnavanih lokacijah so dostopni v poročilih, ki so dostopna na Agenciji RS za okolje. 85 8. OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA V SLOVENIJI NA PODLAGI MERITEV Ta ocena je narejena samo na podlagi rezultatov rednega monitoringa kakovosti zunanjega zraka po posameznih območjih v letu 2005. Meritve z mobilno postajo tudi niso bile upoštevane, saj so časovni intervali na posameznem merilnem mestu prekratki in tudi ne podatki indikativnih meritev (difuzivni vzorčevalniki). Ni bila narejena po postopkih redne ocene, ki jo je treba izdelati najmanj vsakih pet let, kjer se upoštevajo podatki o emisijah onesnaževal, koncentracije na območjih brez meritev pa se ocenijo s pomočjo modelskih izračunov. Zadnja popolna ocena je bila narejena leta 2003. Slovenija je razdeljena v štiri območja (cone) in dve poseljeni območji (aglomeraciji) v skladu s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 72/2003). Na nekaterih območjih, kjer ni meritev nekaterih onesnaževal, ocena ni narejena ni. Razredi onesnaženosti so definirani v tabeli 8.(1), tabela 8.(2) pa kaže rezultate ocenjevanja. Podatki o koncentracijah so iz povzetka poročila, ki ga je Slovenija v oktobru 2005 poslala Evropski komisiji v skladu z določili okvirne direktive za kakovost zraka. Pri nekaterih onesnaževalih: žveplov dioksid, delci PM10, svinec, ogljikov monoksid, in delno dušikov oksid je sprejemljivo preseganje leta 2005 doseglo vrednost 0, zato razred 2 ne obstaja več. Tabela 8.(1): Kategorije stanja onesnaženosti Razred Raven koncentracije Stopnja onesnaženosti 1 Presežena mejna vrednost + dopustno odstopanje I 2 Med mejno vrednostjo in vsoto mejne vrednosti + dopustnega odstopanja II 3 Med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo III 4 Med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja III 5 Pod spodnjim pragom ocenjevanja III Tabela 8.(2): Razred onesnaženosti zraka po onesnaževalih na posameznih območjih, kot so definirani v tabeli 8.1 Območje SO2 NO2 PM10 Pb CO O3 benzen SI1 5 5 1 N N 1 N SI2 3 4 1 5 5 1 N SI2a 1 - - - - - - SI2b 1 - - - - - - SI2c 1 - - - - - - SI3 4 5 3 N N 1 N SI4 4 5 1 5 5 1 N SIL 4 4 1 5 5 1 5 SIM 4 4 1 5 5 4 4 Legenda: N….Na območju ni meritev onesnaževala, ker po predhodni oceni niso potrebne 86 Iz podatkov vidimo, da je bila v letu 2005 presežena mejna vrednost koncentracij ozona in delcev v večjem delu Slovenije. Koncentracije žveplovega dioksida so presegle mejne vrednosti le okrog termoelektrarn Trbovlje in Šoštanj in v Krškem. Koncentracije dušikovega dioksida v letu 2005 niso presegle mejnih vrednosti na urbanih merilnih mestih, letne vrednosti koncentracij vsote dušikovih oksidov pa so presegle letno mejno vrednost. Pri svincu in ogljikovem monoksidu so koncentracije zelo nizke. Podobno je z benzenom, ki smo ga merili le v Ljubljani in Mariboru. Konec leta 2005 so se precej spremenile emisijske razmere v Zasavju s pričetkom delovanja odžveplovalne naprave v Termoelektrarni Trbovlje. To je prispevalo k močnemu znižanju koncentracij v njeni okolici. Pričakovani ukrepi v Krškem (zaprtje obrata proizvodnje celuloze) in v Šoštanju bodo prispevali k izboljšanju stanja kakovosti zraka glede žveplovega dioksida. Pri ostalih onesnaževalih pa ni bilo bistvenih sprememb pri emisiji niti glede kakovosti zunanjega zraka. 87 DODATEK 88 Tabela 2.3.1.(2): Povprečne mesečne koncentracije SO2 (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 8 15 11 4 2 2 3 2 3 4 4 8 Maribor 11 14 10 7 5 4 4 4 7 12 9 7 Celje 14 16 13 5 6 5 3 5 7 7 10 13 Trbovlje 12 20 25 9 9 10 16 9 19 17 12 16 Hrastnik 12 15 17 8 4 8 8 13 10 10 11 10 Zagorje 20 36 23 7 4 5 5 9 13 11 7 8 Murska S.-Rakičan 6 12 9 5 4 2 4 4 2 3 5 6 Nova Gorica 8 9 12 9 7 6 7 4 5 7 5 6 EIS TEŠ Šoštanj 7 10 14 17 8 10 14 9 19 5 8 5 Topolšica 6 7 7 3 3 5 6 4 7 4 5 3 Veliki Vrh 51 35 24 24 11 19 28 43 38 32 39 47 Zavodnje 14 15 10 8 8 9 17 13 17 11 10 15 Velenje 8 7 6 4 3 3 4 3 3 4 5 4 Graška Gora 6 9 9 7 4 6 5 7 8 3 6 6 Pesje 8 11 9 5 3 4 6 4 5 4 5 3 Škale 8 12 12 9 7 8 9 8 10 6 7 5 EIS TET Kovk 48 31 62 17 3 36 45 40 39 32 13 5 Dobovec 66 25 28 4 1 22 40 43 24 14 6 2 Kum 10 9 14 1 1 5 8 15 4 3 1 1 Ravenska vas 61 191 98 34 18 25 16 15 17 17 11 15 Vnajnarje 9 22 11 5 3 3 5 5 8 10 5 6 EIS Celje 6 7 5 1 1 0 1 0 0 4 EIS Krško 73 21 59 44 63 30 26* 16 24 32 10 32 EIS TEB 7 14 15 12 15 5 89 Tabela 2.3.1.(3): Maksimalne urne koncentracije SO2 v µg/m3 po mesecih v letu 2005 (presežena dopustna vrednost je označena v rdečem tisku) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 35 94 75 45* 13 16 26 32 26 41 37 31 Maribor 54 52 54 32 17 12 33 15 23 58 32 31 Celje 97 88 157 57 54 39 40 102 127 86 74 111 Trbovlje 161 600 747 387 221 359 389 317 848 280 278 233 Hrastnik 549 478 453 253 124 444 290 425 396 270 80 65 Zagorje 856 954 401 300 53 137 263 194 305 236 49 37 Murska S.-Rakičan 53 50 35 32 18 14 13 12 13 16 17 21 Nova Gorica 45 98 57 72 90 36 31 18 15* 28 19 23* EIS TEŠ Šoštanj 260 433 407 1037 335 642 584 301 609 447 388 311 Topolšica 125 145 230 88 144 178 201 178 284 255 120 149 Veliki Vrh 562 573 641 589 276 612 642 1110 585 761 639 721 Zavodnje 202 403 149 312 198 108 523 203 486 174 253 1106 Velenje 68 41 100 70 43 39 210 57 47 41 42 24 Graška Gora 184 208 250 203 152 235 262 497 219 79 69 413 Pesje 89 59 112 70 106 37 143 121 256 63 76 69 Škale 58 144 260 145 106 170 262 139 252 103 93 206 EIS TET Kovk 1063 655 923* 455 46 886 897 772 754 674 248 77 Dobovec 1662 1284 1656 411 66 718 1216 1158 1272 1407 96 32 Kum 1203 386 886 30 35 223 580 655 168 220 13* 10 Ravenska vas 3275 2090 1647 504 196 508 488 202 268 190 108 142 Vnajnarje 130 212 120 102 20 36 104 165 136 75 69 78 EIS Celje 36 56 68 6 11 19 18 22 47 44 EIS Krško 587 344 836 440 671* 367* 209* 219 401 526 460* EIS TEB 143 189 233 254 173 416 90 Tabela 2.3.1.(4): Maksimalne dnevne koncentracije SO2 v µg/m3 po mesecih v letu 2005 (presežena mejna vrednost je označena v rdečem tisku) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec DMKZ Ljubljana B. 15 33 31 11* 4 4 7 6 7 7 10 13 Maribor 30 31 21 13 9 8 14 7 12 29 21 15 Celje 30 44 23 13 12 13 9 17 19 16 26 33 Trbovlje 27 80 75 56 25 46 66 33 129 95 70 53 Hrastnik 43 60 55 68 18 47 35 86 43 49 20 23 Zagorje 158 79 97 34 11 26 42 35 56 38 14 13 Murska S.-Rakičan 19 33 20 14 7 5 8 8 4 9 13 12 Nova Gorica 13* 18 18* 18 22 13 16 9 9* 14 11* 14* EIS TEŠ Šoštanj 37 37 85 76 53 66 95 48 111 58 61 29 Topolšica 41 26 29 11 13 22 26 19 28 19 20 31 Veliki Vrh 135 95 60 78 35 69 63 95 184 78 143 134 Zavodnje 97 66 34 54 28 31 67 69 59 29 48 221 Velenje 27 15 16 9 7 8 21 6 8 9 9 8 Graška Gora 54 52 43 29 22 36 41 41 55 23 21 59 Pesje 26 30 24 18 14 10 21 9 19 11 10 11 Škale 25 37 64 19 19 19 51 25 33 25 10 33 EIS TET Kovk 193 200 192* 133 9 174 198 198 226 192 37 25 Dobovec 332 169 157 43 6 83 109 240 166 135 35 7 Kum 72 57 97 6 2 36 51 94 18 21 3* 3 Ravenska vas 470 422 364 247 45 139 63 43 57 71 28 47 Vnajnarje 22 57 38 31 6 9 16 25 34 23 15 15 EIS Celje 14 28 16 2 2 2 3 4 6 12 EIS Krško 192 76 276 124* 137* 83 49* 44 67 113 36 148 EIS TEB 20 35 40 27 13 28 91 Tabela 2.3.1. (5): Povprečne letne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (presežena mejna letna vrednost je v rdečem) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10 9 Ljubljana-Bež. 38 45 33 21 33 34 27 15 10 11 9 11 8 5 Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13 10 8 9 8 8 Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17 15 10 10 11 9 Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18 14 15 16 9 15 Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23 17 22 8 15 10 Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18 18 16 21 20 12 Nova Gorica 6 7 7 7 M.S..Rakičan 5 5 5 5 Šoštanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52 51 43 24 13 11 Topolščica 54 51 32 20 20 18 20 17 18 11 15 16 6 5 Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56 52 56 45 30 33 Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31 21 23 15 8 12 Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7 5 8 8 6 4 Graška Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34 15 21 10 6 6 Škale 16 19 10 14 12 8 8 Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53 40 10 52 61 30 Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35 39 40 28 31 23 Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10 18 4 6 Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45 51 67 59 43 42 Vnajnarje 19 19 18 14 6 7 8 10 8 EIS Celje 26 24 28 27 22 20 6 8 5 3 EIS Krško 51 42 33 51 46 46 55 37 36 EIS TEB 10 12 92 Tabela 2.3.1.(6): Najvišje urne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (preseganja dopustne vrednosti so označena rdeče) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ljubljana-Fig. 1328 1194 744 718 1009 919 796 520 128 468 Ljubljana-Bež. 1257 1380 532 843 1198 1593 936 786 184 273 157 202 129 94 Maribor 928 396 304 286 223 211 161 157 117 180 89 70 64 58 Celje 719 797 733 993 263 975 623 228 379 666 224 619 396 157 Trbovlje 1456 943 765 797 785 1806 693 849 634 552 811 758 521 848 Hrastnik 1430 638 663 844 1162 1930 978 963 720 731 2168 507 1799 549 Zagorje 1701 1000 716 606 605 914 1092 952 653 1111 788 693 1165 954 Nova Gorica 64 131 89 98 M.S..Rakičan 58 55 45 53 Šoštanj 2383 2272 2739 1945 1412 1536 1495 2466 2855 2099 2000 1392 937 642 Topolščica 2021 2265 1482 878 1107 1050 1245 1345 987 835 1350 812 291 284 Veliki Vrh 1052 988 1142 1493 1543 1720 1530 2257 1678 1569 1450 1320 1329 1110 Zavodnje 1364 3272 2265 1242 1131 2154 2255 1963 1187 954 1536 947 680 1106 Velenje 735 1169 764 261 578 672 1316 709 563 187 725 361 164 210 Graška Gora 1791 1904 2313 990 1270 1579 1076 1844 1505 990 1024 824 463 497 Škale 522 396 220 262 Kovk 2084 1309 1917 1630 1622 3000 1916 2167 1237 1451 702 1806 1514 1063 Dobovec 2507 3613 2429 4308 6021 6072 4548 3761 4073 3978 4043 2910 4056 1662 Kum 530 539 776 2324 1114 3640 1344 2020 1131 685 1210 1203 Ravenska Vas 1412 869 1103 1111 1078 2578 1846 1021 1471 1397 2093 1378 1779 3275 Vnajnarje 374 248 232 327 212 EIS Celje 873 283 947 603 339 356 355 289 74 222 EIS Krško 2687 1012 732 868 1473 1404 1427 877 836 EIS TEB 1385 416 93 Tabela 2.3.1.(7): Najvišje dnevne koncentracije SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami (presežena mejna vrednost je označena rdeče) merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ljubljana-Fig. 115 95 119 144 90 56 Ljubljana-Bež. 239 312 123 152 128 174 163 94 67 35 38 59 38 33 Maribor 221 220 121 119 122 91 69 82 75 36 37 35 22 31 Celje 308 387 212 237 99 275 117 106 165 102 111 72 100 44 Trbovlje 365 425 235 286 179 536 136 342 134 246 328 100 84 129 Hrastnik 342 393 170 218 183 523 123 383 133 184 235 93 625 86 Zagorje 311 396 280 249 250 115 171 398 157 391 315 136 561 158 Nova Gorica 25 23 47 22 M.S..Rakičan 16 29 15 33 Šoštanj 516 441 550 381 471 281 366 453 560 526 553 288 165 116 Topolščica 562 313 293 132 164 149 184 184 255 85 254 82 102 42 Veliki Vrh 673 355 268 353 446 368 472 556 383 269 344 413 263 191 Zavodnje 394 429 686 224 326 497 401 1046 344 140 442 182 72 221 Velenje 278 182 135 74 91 127 113 212 60 54 57 66 64 27 Graška Gora 383 357 412 240 177 366 268 300 343 126 196 88 99 59 Škale 274 293 139 68 131 75 55 66 Kovk 364 347 462 417 514 1067 375 816 360 293 258 383 844 219 Dobovec 432 607 264 460 967 1916 648 998 841 1516 695 332 837 346 Kum 288 89 78 213 200 287 103 193 165 229 78 101 Ravenska Vas 279 151 271 247 383 813 377 860 353 601 580 325 824 490 Vnajnarje 97 92 121 131 89 126 99 49 56 53 51 83 57 EIS Celje 231 88 247 130 121 120 40 38 41 45 28 EIS Krško 419 363 142 317 240 285 356 347 276 EIS TEB 114 41 94 Tabela 2.3.2.(2): Povprečne mesečne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 42 35 35 24 19 26 22 20 22 23 28 40 Maribor 32 40 43 30 32 28 25 24 26 27 39 47 Celje 37 43 43 18 17 16 16 15 15 26 33 39 Trbovlje 26 27 33 22 24 24 20 19 17 25 24 25 Nova Gorica 34 32 34 21 21 18 16 13 20 24 22 30 Murska S.-Rakičan 14 23 17 13 9 12 10 10 11 15 20 18 Zavodnje 11 8 4 2 1 2 1 1 1 2 3 5 Škale 7 9 5 3 1 1 0 0 0 4 17 15 Kovk 12 10 16 9 10 9 8 8 10 14 11 EIS TEB 8 3* 4 2* 1 3 Vnajnarje 7 5 4 3 2 3 3 2 2 3 4 11 EIS Celje 43 32 31 29 36 48 60 Tabela 2.3.2.(3): Povprečne mesečne koncentracije NOx (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 106 47 42 28 22 31 26 25 35 45 66 96 Maribor 67 66 65 42 46 39 37 39 50 59 100 96 Celje 88 67 61 24 22 18 17 18 26 49 60 82 Trbovlje 52 40 46 29 32 33 27 30 32 57 50 56 Nova Gorica 69 53 50 31 27 22 20 19 33 45 52 75 Murska S.-Rakičan 26 33 20 16 12 14 12 12 14 22 28 38 Zavodnje 17 12 5 3 2 2 2 2 2 4 5 7 Škale 8 10 6 4 2 2 1 1 1 8 18 17 Kovk 11 10 16 10 10 11 10 10 11 20 12 EIS TEB 9 4 5 4 6 3 2 4 4 7 6 Vnajnarje 9 7 6 4 3 4 4 2 3 4 5 13 EIS Celje Tabela 2.3.2.(4): Maksimalne urne koncentracije NO2 (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana B. 151 122 129 87 71 59 74 63 51 62 81 156 Maribor 97 117 120 92 96 106 91 111 106 116 169 156 Celje 95 153 125 102 73 74 59 65 56 77 111 94 Trbovlje 78 81 100 91 68 71 80 60 88 75 60 59 Nova Gorica 92 90 104 81 75 65 63 51 59 59 58 64 Murska S.-Rakičan 46 95 73 54 40 44 43 41 54 80 63 62 Zavodnje 74 83 58 77 60 59 38 58 33 2 39 72 Škale 51 83 81 67 53 34 53 32 20 4 49 59 Kovk 59 99 97* 65* 73* 76 56 61 10 63 66 EIS TEB 83* 30* 31* 38* 23 22* Vnajnarje 42 58 24 15 16 30 13 12 21 24 41 44 EIS Celje 107* 82* 96* 74 86 140 130 95 Tabela 2.3.2.(5): Povprečne letne vrednosti koncentracij NO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38 36 Ljubljana-Bež. 29 32 29 27 Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44 38 36 37 31 33 Celje 32 37 37 35 33 29 28 30 26 24 27 24 26 Trbovlje 29 29 26 28 28 32 27 24 Nova Gorica 27 27 25 24 M.S..Rakičan 14 15 11 14 Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7 6 6 5 3 Škale 8 8 8 6 16* 8 9 5 Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 6 6 3 13 10 EIS TEB 5 3 Vnajnarje 4 3 5 4 5 6 5 5 4 EIS Celje 43* 47* 46* 53* 38* 30 22 Tabela. 2.3.4.(2): Število prekoračitev urne opozorilne koncentracije ozona 180 µg/m3 v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana B. 0 0 0 0 0 7 4 0 0 0 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakičan 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 15 18 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sv.Mohor 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 Vnajnarje 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 96 Tabela 2.3.4.(3): Število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona 120 µg/m3 v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 0 0 9 19 17 23 14 3 1 1 0 0 Iskrba 0 2 13 16 9 13 7 0 0 0 0 0 Ljubljana B. 0 0 1 7 8 11 11 0 0 0 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0 0 0 10 9 14 7 2 1 0 0 0 Trbovlje 0 0 1 5 3 3 2 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 0 2 6 7 8 4 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 6 4 2 0 0 0 0 0 0 Rakičan 0 1 3 7 6 10 4 0 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 5 6 16 15 1 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 7 12 16 14 9 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 4 2 2 2 0 0 0 0 0 Kovk 0 0 6* 13 15 14 7 0 1 0 0 0 Sv.Mohor 0 3 12 14 11* 12* 0 1 0 0 0 Vnajnarje 0 0 8 8 9 13 8 0 0 0 0 0 Maribor Pohorje 0 0 8 14 11 14 7 0 1 0 0 0 Tabela 2.3.4.(4): Maksimalne 1-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2005 (prekoračena opozorilna vrednost je označena rdeče) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 100 115 146 150 159 189 186 138 129 128 112 95 Iskrba 96 134 165 149 153 169 170 116 132 98 89 84 Ljubljana B. 73 110 138 146 153 205 185 133 124 82 70 64 Maribor 68 98 131 131 127 120 119 89 92 62 43 66 Celje 82 116 135 149 162 178 161 134 146 83 73 69 Trbovlje 75 108 140 141 146 175 145 119 138 92 74 66 Hrastnik 81 116 147 139 144 178 155 118 137 98 72 66 Zagorje 66 97 120 139 141 172 142 111 119 82 62 65 Rakičan 78 183 151 142 140 152 141 125 114 97 62 70 Nova Gorica 76 101 143 140 157 200 200 133 141 99 77 76 Zavodnje 91 117 144 147 153 187 156 125 121 107 73 79 Velenje 84 119 136 133 135 135 147 108 108 81 67 73* Kovk 81 120 133* 159 149 164 158 118 138 100 81* 77 Sv.Mohor 85* 134 157 142 148* 174* 116 151 93 66 68 Vnajnarje 73 121 158 139 151 182 174 115 130 86 74 82 Maribor Pohorje 92 118 138 146 152 149 160 120 131 104 89 83 97 Tabela 2.3.4.(5): Maksimalne 8-urne koncentracije ozona (µg/m3) v letu 2005 (prekoračena ciljna vrednost je označena rdeče) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Krvavec 99 113 133 148 150 179 180 132 123 124 102 91 Iskrba 89 124 153 146 146 158 154 111 112 86 83 82 Ljubljana B. 68 101 124 139 148 191 175 116 109 67 57 50 Maribor 62 93 115 116 119 108 101 81 77 53 39 56 Celje 67 92 112 142 144 151 149 127 139 79 65 65 Trbovlje 62 93 129 136 134 150 135 107 116 71 59 58 Hrastnik 74 103 133 134 131 166 136 107 116 82 60 61 Zagorje 57 86 107 131 127 153 114 102 100 66 53 54 Rakičan 71 152 143 134 128 144 132 115 100 85 49 62 Nova Gorica 67 94 119 124 133 188 190 128 115 80 65 67 Zavodnje 88 112 136 135 142 165 146 118 116 101 64 78 Velenje 73 97 118 124 124 122 127 99 102 63 53 71* Kovk 78 116 128* 135 141 153 140 110 126 91 62* 73 Sv.Mohor 81* 129 149 140 133* 154* 110 125 87 62* 62 Vnajnarje 70 118 151 133 146 172 156 111 118 82 66 80 Maribor Pohorje 90 111 134 137 143 142 144 113 123 99 75 57 98 Tabela 2.3.4.(6): Povprečne letne vrednosti koncentracij ozona, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami merilno mesto 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99 98 96 103 95 98 Iskrba 61 58 53 60 54 56 Ljubljana B.. 40 38 34 27 36 40 40 36 42 44 41 48 42 44 Maribor 36 33 37 44 34 35 Celje 41 44 46 50 38 43 Trbovlje 37 40 48 35 37 Hrastnik 46 37 46 52 43 35 Zagorje 34 41 32 44 Rakičan 46 54 52 58 48 50 Nova Gorica 45 58 47 48 Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58 75 66 78 64 75 Velenje 38 40 54 55 43 46 Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 71 65 78 69 72 Sv.Mohor 57 68 Vnajnarje 77 63 67 73 67 68 Maribor Pohorje 86 88 76 79 Tabela 2.3.5.(2): Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 (µg/m3) v letu 2005 Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 60 50 48 28 25 26 26 20 26 44 36 48 Maribor 57 60 61 34 31 26 34 27 32 57 51 39 Celje 52 67 59 39 35 33 31 28 35 45 42 44 Trbovlje 72 76 74 54 50 47 43 35 41 59 46 58 Zagorje 70 71 77 43 37 40 45 35 42 58 49 62 Nova Gorica 40 37 43 32 29 28 34 26 33 38 32 34 Murska S.-Rakičan 50 63 52 28 23 26 25 22 28 43 43 41 EIS-Celje 47 57 51 28 24 22 27 21 28 54 52 57 MO Maribor 50 60 58 35 33 32 33 29 38 58 53 39 Pesje 26 38 40 23 21 21 22 18 26 31 28 21 Škale 22 31 32 21 18 19 20 13 20 30 19 17 Prapretno 21 30 32 29 28 30 29 22 25 36 29 27 99 Tabela 2.3.5.(3): Maksimalne 24-urne koncentracije delcev PM10 (µg/m3) v letu 2005 (prekoračena mejna 24-urna vrednost je označena rdeče) Postaja/Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ljubljana Bež. 165 148 97 43 38 42 58 35 44 75 70 134 Maribor 100 180 125 57 51* 56 77 54 47 86 99 73 Celje 87 184 109 78 57 57 78 42 60 81 85 88 Trbovlje 196 206 162 107 87 70 89 55 62 103 81 168 Zagorje 128 162 124 73 59 77 86 53 60 119 91 133 Nova Gorica 81 72 84 51 64 50 64 39 46 56 52 62 Murska S.-Rakičan 95 214 105 50 38 40 63 33 45 77 95 103 EIS-Celje 96 185 123 62* 33 36 60 34 41 92 101 109 MO Maribor 83 165 107 66 61 55 102 49 61 88 96 73 Pesje 57 105 79 48 41 43 62 38 49 59 61 38 Škale 52 93 65 40 32 35 64 29 39 57 44 34 Prapretno 40* 42 68 59* 52 61 70 34* 41 80 57 54 * informativni podatki, prenizek odstotek veljavnih podatkov * for information only, due to insufficient percentage of valid data Tabela 2.3.5.(4): Povprečne letne vrednosti koncentracijdelcev PM10, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami in z upotevanim korekcijskim faktorjem merilno mesto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Ljubljana Bež. 43 42 46 41 37 Maribor 48 50 58 46 43 Celje 43 47 47 46 46 53 40 43 Trbovlje 62 59 61 51 47 52 40 55 Zagorje 48 47 51 45 52 Nova Gorica 39 37 34 34 Murska S.-Rakičan 40 43 31 37 EIS-Celje* 62 53 64 51 40 45 MO Maribor 40 42 38 43 Pesje 31 25 27 Škale 27 23 23 Prapretno 30 28