BISERNICA. (Bajka. Konec.) (>5«Papeš> meni je ime Orozdan," je pripovedoval deček med potoma. Vly|l|i| ,,Pri vili Cvetani imam sestrico Grozdano, ki streže kraljici. Vi-fljj^&§\ dela jo boš še sama. Krasna je naša kraljica kakor solnce, ko se W^Lj\j prikaže izza Prisanka. In dobrotljiva je in usmiljena. Dobro se nam godi, živimo krasno življenje . . . Pripeljal te bom do zmaja, a potem te moram zapustiti. Le dobro se drži in ne ustraši se ničesar. Ncpremično zri zmaja v oči, in potem bo dobro." Tako je pripovedoval Grozdan, in Bisernica ga je poslušala zvesto. Radost ji je napolnjevala mlado dušo, in v duhu je že gledala srečo v borni koči. Ej, ozdravela bo bolna sestrica in se bo veselila lepega življenja. In mamici se bodo zjasnila spet bleda lica. Lepo bo spet doma, in vrnili se bodo davni, veseli časi. Vila Cvetana jo bo blagoslovila, in ta blagoslov jo bcv spremljal, kamorkoli bo stopila. Smejalo se ji bo solnce podnevi, zvezde se ji bodo smehljale ponoči. Kroginkrog ji bo šepetala sreča in sreča bo prišla tudi k sosedom po vsej vasi. Srečna bo gorska vas po dolgem času, in bridkosti ne bo k nji . . . Mislila je to Bisernica. Naposled se je predramila iz svojih misli in je pogledala po dečku Orozdanu. A bilo ga ni več nikjer. Izginil je nenadoma, in ostala je sama. Pred njo je zelenel v bohotnem zelenju širen gaj. Košata drevesa so stala nepremično, in le tuintam so zašelesteii drobni listi v mehkem vetrecu. Prijeten vonj je prihajal iz loga in je vabil v sladko spanje. Čulo se je komaj slišno ptičje gostolenje sLm iz sredine širnega gaja. Nekje v bližini je žuborel vrelec in je brbljal radostno. Z belih vrhov je izginilo zlato solnčnih žarkov, in gore so se posrebrile s čistim srebrom bledega tneseca, ki je vzhajal na vzhodu. Bisernica se je stresla. rTo je zeleni gaj vile Cvetane," je zašepetala, in navdala jo je tiha groza. ,,Zdaj se bo pokazal sedmoglavi zmaj, in sedetn kač bo zasikalo na njegovcm hrbtu ..." Stopila je dva koraka naprej in tedaj je zagledala pred sabo zmaja. Ležal je pri vhodu na zeleni trati. Obrnilo se je k deklici sedem groznih glav. Iz oči jim je sršal goreč ogenj, iz ust so se kazali višnjevi plameni in so švigali kakor bliski, da se je svetilo daleč naokrog po trati. Po hrbtu se je pa plazilo sedem ostudnih, debelih kač. Sikale so in so se zaganjale naprej. Postala je Bisernica in se ni upala naprej. Za hip ji je prišla misel, da bi pobegnila. Toda premagala je že vse težave, pa bi se bala tega zmaja! Doma umira bolna sestrica in mama plaka, a ona jima noče prinesti rešitve in zdravja, ker se boji zmaja. Ne, naprej in pogum! Bisernica se je osrčila. Pogumno je stopila tik pred zmaja. Zadeli so v njene noge višnjevi plameni, a ona ni čutila tega. Uprla je oči naravnost v zmaja in ga je gledala nepremično. In tedaj se je skrivil zmaj. Na hrbtu SD so se mu poskrile sikajoče kače in ogenj tnu ni več sršal iz oči. Ugasnili so višnjevi plameni, in zmaj je postal pohleven kakor ovčica. Zavlekel se je počasi s pota in se je skril za gostim grmovjem. Od veselja je stekla Bisernica naprej. Olej, vse je premagala in je dospela v zeleni gaj vile Cvetane. Nedaleč nekje mora stati njen zlati gradič, nedaleč nekje mora biti sama vila. Čez nekaj trenutkov bo že stala pred njo in bo imela rešitev in zdravje v svoji roki. Smehljala se je Bisernica, ko je stopala po mehki poti. Tiho so šelesteli listi po širokem drevju. Dehtelo je vse v nekem neizraznem vonju, in vse je šepetalo tiho in pritajeno. Vedno razločnejše je bilo slišati srebrno petje drobnih slavcev, samevajočih po zelenih vrhovih. Mesec se je pomaknil na nebo, in srebrni žarki so se razlili čez zeleni gaj in so se kradli drhteč med vejami na trato. Bisernica se je vsedla zavzeta na zeleni mah. Skrivnostno je šelestel krog nje nočni vetrec, in rosni listi so šepetali. Prijetni vonj jo je omamil. Naslonila je glavico nazaj na debelo deblo. Bila je utrujena od dolgega pota od bridkih skrbi, ki so jo mučile že dolge dneve, Nehote so se ji zaprle težke oči in je zaspala ... Zazdelo se ji je, da so zašumeli listi močneje nad njo. Slavci so droboleli tik v njeni bližini. Toda naenkrat je utihnilo šuštenje, in so umolknili slavci. V daljavi se je oglasila pritajena, komaj slišana pesem, kakor bi veter dihal v lepo ubrane »trune. Prihajala je pesem vedno bliže in je postajala vedno razločnejša. Vmes so zvenele srebrne strune in so pele tako mehko, da bi vzkoprnelo človeško srce. Tik pri njej je bilo že petje, in razločila je že posamezne besede — in tedaj se je prebudila. Začudeno je pogledala okrog sebe. In tcdaj je videla vilo Cvetano. Oblečena je bila v dolgo, belo obleko, prepasano z zlatim pasom, na katerem so žareli veliki biseri. V rokah je držala godalo in je brenkala z belimi prsti po strunah. Na glavi je imela krasen venec pisanih planinskih rož. Stala je pred njo in jo je gledala prijazno. Okrog vile pa so stale tri lepe deklice, ne večje kakor Bisernica. V rožnate obleke so bile oblečene in so pele srebrno s prijetnimi, kakor gorski vrelec žuborečimi glasovi. Bisemica je šinila z roko peko čela. Tedaj pa je utihnilo srebrno petje, in vila Cvetana je izpregovorila: »Kdo si, pogurnna deklica, da si se upala priti v moje kraljestvo ?" Bisernica je pokleknila pred vilo na kolena. Sklenila je proseče roke in je dvignila k nji žalostne oči. MBisernica sem," je odgovorila. »Sestrica Zlatica umira doma. Smrti jo hočem rešiti in sem zato prišla k tebi, da izprosim zdravja za bolno sestrico. Zlata mama mi gine doma v bcdi. Zato sem prišla, da izprosim od tebe rešitve za Ijubo mamo." Vila Cvetana se je sklonila k deklici. Prijela jo je za roke in jo je dvignila. f BDobra dušica si, Bisernica," je rekla vila in je pobožala deklico po mehkih laseh. »Če bi ne bila, bi gotovo ne mogla priti v moje kraljestvo ... CL2 176 S& M Priloga ,,Vrtcu" žt. 11., 1. 1909. Slika 1. Polna luna kaže razvrstitev ravnin (temne lise) in gorovja (svetlejši deli). Ob desni zgoraj eliptična lisa je takozvano morje nevarnosti (mare crisium). Tri ltse pod tem tnorjetn so: morje rodovitnosti (m. foecunditatis), mirno morje (m. tranquillitatis) m jasno morje (m. serenitatis). Pod njimi je morje nektarja (m. nectaris). Nadalje so na levi še obsežne planjave: oblačno morje (m. nubium), morje dežja (m. imbrium) in morje viharjev (oceanus procellamm). Svetla točka spodaj na desni je gorovje po imenu Tycho. Sl. 1. Polna luna. Slika 2. Prvi ktajec. Luna je razsvelljena na polovico, meja razsvetljenosti gre skozi severni in južni tečaj. Lepo se vidi rob, kjer meji svetloba s temo, kako je nazobčan in natrgan. Vrhovi visokih gfora, ki jih je pravkar začelo solnce obsevati, se prikazujejo kot svetle točke iz teme. Jasno se vidijo tudi razna kolobarfiasta pogorja. Imenujejo se po znamenitih zvezdoznancih, matematikih in tizikih Tako n. pr. je ono veliko kolobarčasto gorovje v sredi blizu roba Ptolomej in ima v premeru 185 km. Sl. 2. Prvi krajec. Potolaži se! Hočem ti dati zdravje za bolno sestrico in tudi rešitev za ubogo mamo. Pojdi z mano v gradič, da se umiriš, ker vem, da si veliko prestala." Vila Cvetana je peljala Bisernico za roko po mehki stezi. Spet so se oglasili glasni slavci po visokih vrhovih, in zeleno listje je šustelo prijetno. Lahke sence so se premikale na potu in kroginkrog so kimale velike, pisane rože in so dehtele z mehkim vonjem Čudovito se je zdelo Bisernici vse to. Zdelo se ji je, da ni več na zemlji, ampak visoko na nebu, kjer se svetijo nebeške zvezde. Z lahkimi koraki hodi tam gori in ničesar drugega ne vidi kakor brezskrbno radost in pisano cvetje. Čutila ni nobene trudnosti več; lahka se je zdela samasebi, da bi se dvignila prosto v zrak in splavala potetn nad božjim svetom . . . Dotaknila se je je vila Cvetana .— in postala je nji enaka, polna radosti in sreče, brez mučnih skrbi, ki tarejo ubogega človeka. Izza zelenja se je zasvetil zlati gradič vile Cvetane. Kroginkrog je cvetela pisana loka, posejana z najlepšimi planinskimi cvefovi. Čarobno jo je razsvetljeval bledi mesec. Drhtelo je tam tisoč srebrnih žarkov, in tisoč kresnic se je lesketalo med čašami dehtečih rož. Prijeten vctrec se je zibal nad loko in je sklanjal lahno in mehko dehteče glavice. Tam zadaj pa se je dvigala snežna Škrlatica, do vrha posuta s čistim srebrom. nOlej, to je moj dum," je dejala vila Cvetana Bisernici. Potem pa se je obrnila k deklici, ki je šla za njo. »Pojdi, Grozdaria, in pripravi vse." Grozdana je pohitela v gradič, in v naslednjem hipu so se zasvetila okna v čarobni luči. Zavzeta je gledala Bisernica vse to in se je čudila. nAti, kako krasnol" je vzkliknila in sklenila svoje roke. Na bližnjem vrhu je drobolel slavcc, in vila Cvetana ga je poklicala. In priletel js slavec in se je vsedel kraljici na rame. Pobožala ga je vila Cvetana in mu je govorila prijazne besede. In tedaj je dvignil slavec glavico. Zapel je hrepenečo pesem, da se je topilo Biserrvci srce. Vila Cvetana se je vsedla na trato, in drugi dve deklici sta se tudi vsedli. Zabrenkala je kraljica na strune in tovarišici sta zapeli. Bila je pesem radostna in milobna kakor slavčevo petje, in je žuborela kakor samoten vrelec vrh gora . . . V tem je stopila Grozdana iz gradiča. Prijela je Bisernico za roko in jo je peljala po blestečih stopnicah v krasno dvorano. Čarobna luč se je širila kroginkrog z zlatih lestencev. Žareli so fam dijamanti in se iskreli rubini. Mize so bile bogato obložene z različnimi jedili, in vse okrog je kar migotalo samega zlata. Obstala je Bisernica sredi dvorane in je odprla iz začudenja široko oči. Izpregovoriti pa ni mogla besede. Strmela je nad to krasoto in se je čudila. A Grozdana jo je prebudila iz tega začudenja. nPojdiva naprej," je rekla in potegnila Bisernico v sobico tik dvorane. »Obleči te hočem v obleko, kakoršno nosijo prijateljice vile Cvetane." Čez nekaj (renutkov je bila Bisernica preoblečena. Pogledala se je v žrcalo in se je videla tam notri popolnoma izpremenjeno. Na scbi je imela CSS 177 ^ svileno, rožnato obleko, prepasano z zlatim pasom, v katerega so bili vdelani blesteči biseri. Lase ji je počesala Orozdana, da so ji padali po ramenih; na glavi pa je imela dijadem iz čistega zlata. Krasna je bila kakor Grozdana, ki se ji je smehljala zadovoljno. Šii sta nazaj v dvorano, kjer sta ju pričakovale že zbrane vile. Cvetana jo je posadila kraj sebe in jo je ogledovala. nPozdravljena, sestrica! Misli si, kakor bi bila že vedno tned nami. Ničesar ti ne bo hudega pri nas. Me ne poznamo, žalosti, me poznamo samo radost." Med jedjo je pripovedovala Bisemica o nesreči, ki jo morajo prenašati Ijudje tatn v dolini. Med pripovedovanjem pa se je zopet spomnila bolne sestrice in uboge matere in razžalostila se je. Ona je vesela tu in radostna, a doma morebiti že umira bolna Zlatica, in mati drži svečko v roki in plaka . . . Zakaj ne pohiii že nocoj domov, kjer bi lahko vsak trenutck pomogla iz bolezni in bede ? Da, vesela je fu v družbi gorskih vil in krasno je vse okrog, a doma je bolezen in beda. Sredi vesele druščine vzdihne Bisernica. Začudeno pogleda Cvetana in jo vpraša skrbno: nKaj ti je, Bisernica, da si žalostna in se več ne smeješ?" ,,Sestrica umira doma in tnama joče," odgovori Bisernica otožno, ,jaz sem pa vesela tu in se smejem in nočem pomagati." BPotrpi do svita — in potem greš lahko," jo potolaži Cvetana. Vzame strune in prične brenkati vesele pesmi, da razveseli deklico. Pcle so tovarišice, a Bisernica se ni mogla smejati več. Podprla je glavico z roko in je mislila žalostne misli. Naposled je napočila zlata zarja. Hipoma je ugasnila čarobna luč po širni dvorani, in prvi solnčni žarki so se prismejali v njo. Odbijali so se ob zlatih lestencih in so se tresli po gladkih tleh. Vile so vstale, in Cvetana je odšla v sobico. Vrnila se je z bogatimi darovi, biseri in dragulji in s stekleničico kristalnočiste tekočine. Dala je vse deklici in ji rekla v slovo: nOlej, (a voda je polna čudežne moči. Če spije bolnik le kapljico te vode, ozdravi takoj . . . Dobra deklica si ti in si mi draga kakor najdražja sestrica. Ostani vedno taka, in kadar boš v potrebi, obrni se do vile Cvetane, ki ti pomore vsakokrat." Prijela je vila Bisernico za roko. Peljala jo je iz gradiča, in Cvetanine družice so jo spremljale. Še enkrat so se poslovile koncem loga od nje in polem so izginile. Pred Bisernico pa je stal deček Orozdan, ki se ji je smejal veselo. BAj, dobro jutro, kraljična Bisernica!" jo je pozdravljal. ,,Kraljica Cvetana me je poklicala, da te spremim do črnega tnoža." »Dobro jutro, kraljič Grozdan!" mu je ozdravljala Bisernica veselo. nPojdiva — meni se mudi do bolne sestrice." Še enkrat se je ozrla Bisernica na zeleni log vile Cvetane. Stal je za njo in se je kopal v zlatih jutranjih žarkih. Žvrgoleli so veseli ptiči, in CS2 178 && srebrna rosa se je lesketala po velikih, dehtečih rožah. Široko drevje je mirovalo, in tam na obronku je curljal samoten vrelec in je pel jutranjico-zahvalnico. Prispela sta Bisemica in Grozdan do grmovja, in tam se je poslovil deček in je izginil. Stopil je izza visokih smrek črni mož, in Bisernica se ga ni bala več. Prijazno se ji je smehljal in je momljal nekaj v brado. Ponesel jo je preko skalnatega griča in jo je zapustil onkraj hudournika. Šla je Bisernica vesela proti domu. Krasna je bila kakor kraljična devete dežele. Blestel se ji je zlati dijadem na glavi, in šumela je svilena, rožnata obleka. Noge so ji bile obute v mehke, žametne čeveljčke z biscrnimi pentljami in prepasana je bila z zlatim pasotn. Resnično — bila je krasna kakor kraljična iz devete dežele. Začudili so se ji doma in je niso spoznali. Mislili so, da je stopil angel iz neba, ali pa je došla svetla cesarična, da jim pomaga iz bede. Oledali so jo in so ugibali. ln tudi mati je niso spoznali. Bisernica je stopila molče k bolni sestrici in ji je kanila v usta kapljico čudotvorne vode. In takoj so se povrnile Zlatici mlade moči. Dvignila se je in je vstala zdrava. ln tedaj je Bisernica vse povedsla. Dolgo, dolgo je pripovedovala o dobri vili Cvetani materi in sestrici in Ijudem, ki so prihajali začudeni k samotni koči. Šel je glas o sreči male Bisernici od hiše do hiše, in ljudje so prihajali trumoma k Bisernici po čudotvorno vodo. ln Bisernica je razdala vso inse je smehljala zadovoljno in srečno. In še tisti dan je odšla črna kuga iz zagorske vasi, irt je odšla tudi bleda lakota. Prišla je sreča in blagostanje, ker je delila Bisernica darove vile Cvetane med Ijudi. Ljubili so jo vsi, in glas njene lepote in dobrote je šel daleč po deželi. Jožef Vandot