Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. ■ Poštno-čekovni rač. 10.603. PODAR LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inssratom: cela straS Din 2000—, pol strani Din 1000.-* četrt strani Din 500.—, V« strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.-S Mali oglasi vsaka beseda Din SvoSsodnefše dihamo. Z nastopom nove vlade, ki ji načeluje dr. Stojadinovič in ki je v njej notranji minister dr. Korošec, je zavel svobodnejši duh po Jugoslaviji. Mora, ki je 5 let tlačila prebivalstvo Jugoslavije, je zginila. JNSsarska nasilnost in krivič-nost, ki je stiskala ljudstvo, se je umaknila zakonitosti in pravičnosti. Narod S3 je oddahnil. Vera v državo se je oja-čala. Ljudstvo spet uvideva, da država ni samo neka klika (skupina ljudi), ki so izkoriščali svoj privilegirani položaj sebi in maloštevilnim svojim pristašem v profit, marveč da je narod država. Odstranjajo se razvaline jugoslovanske demokracije, da se dobi trdna podlaga za pravo demokracijo = vlado in upravo ljudstva. Skrajni čas je že bil, da se je to zgodilo. Jevtičeva \iada se je sicer na zunaj odpovedala JNS, hranila pa je njena načela in izvajala njene metode (načine). Nasilje se je množilo in stopnjevalo. Kaj se je uganjalo na Hrvatskem pred, ob in po petomajskih volitvah, je znano. Dogajale so se nasilnosti, ki so nagnile samega starega zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, da je šel v Beograd ter tamkaj izročil regentskemu svetu posebno spomenico o žalostnih dogodkih na Hrvatskem. Jevtičeva vlada, ki je izročila Slovenijo kot nekak pašaluk dr. Marušiču in kompaniji, je .vedno dalje zaplavala v fašistične vode. V svesti si, da za izvajanje fašističnih smernic in matod nima zaslombe v ljudstvu, je hotela ustvariti po vzorcu italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma posebne oborožene udarne čet% po i naslovom Patrijotična omladinska fronta (POF). Z ricinuso-vim oljem, s palicami, revolverji in z bombami naj bi se širilo med neoboro-ženim ljudstvom režimsko jugoslovansko fašistično mišljenje. V to svrho so že bile pripravlje e uniforme din orožje. Nabirali so se že tudi po nekaterih krajih prvi člani POF. Ker so bili Jevtič-Marušičevi vladi na poti ljudje, ki ne klonijo pred terorjem glave, je notranji minister Velja Popovič poslal lr. naja vsem banom države nalog, da naj mu pošljejo seznam najbolj nevarnih in najvplivnejših oseb, ki so proti re-žimu, da se kon-finiraj ali postavijo pod policijsko nadzorstvo. Nato so poslali bani vsem srezkim načelnikom ta-le nalog: Pov. II. DZ. No. 1716-1 16. V. 1935. Vsem sreskim načelnikom, vodjem sre-skih izpostav itd. Na depešo ministrstva notranjih poslov od 15. t. m. Vam naročam, da mi vpošljete v 10 dneh seznam najbolj nevarnih in najvplivnejših oseb, ki vodijo ali osebno izvršujejo akcijo proti državnemu in narodnemu edinstvu in je zato njihova navzočnost v sedanjem krajevnem bivališču nevarna za javni red in mir in sploh za javno varnost. V istem seznamu ali posebej mi predložite utemeljen predlog glede oseb, ki DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. in olais&ve. Zakon o proračunskih dvanajstinah io konca marca 1. 1936, predložen od vlade dr. Stojadinoviča, vsebuje znatne davčne spremembe ;n olajšave za kmete, obrtnike in dru^e nižje in srednje sloje. Davčni zakon predvideva znižanje zemljiškega davka za 20%, torej za eno petino. Ukinjeno je določilo prejšnjega finančnega zakona, s katerim je bilo določeno, da se mora šmarnica odstraniti; šmarnica more torej ostati. Ukinjen je zloglasni člen 7 davčnega zakona iz 1. 1934, I:i je uvedel minimalno pridobnino na -snovi najemnine za stanovanje in lokal ]n je povzročil veliko novo obremenitev obrtništva in trgovstva ter izzval burjo nezadovoljstva. Glede odmere pridobnine se zopet ./postavi prt„'šn;'e stanje, ki je veljalo do lanskega februarja; pridobnina se bo zopet odmerjala brez vsakega mi-nima. Kot nadomestilo za ukinitev davčnega minima pri pridobnini se uvaja poseben davčni dodatek na skupni kosmati promet. Ta davčni dodatek se prične računati šele pri prometu, ki presega 1 milijon Din po odbitku prometa, ki je izvršen z izvozom v inozemstvo. Od prvega polnega milijona prometa znaša davčni dodatek 0.3%, od naslednjih dveh milijonov 0.4%, od naslednjih treh milijonov 0.5%, od naslednjih šest milijonov 0.6%, od naslednjih 8 mi- bi jih bilo zaradi takega udejstvovanja treba konfinirati ali staviti pod policijsko nadzorstvo. Podpis bana.« Črni oblaki so se zbirali nad ljudstvom naše jugoslovanske države. Politika JNS in njenih idejnih naslednikov, je treščila ljudstvo v brezdno gospodarske stiske. Mesto rešitve se mu je obetal fašistični bič, da ukloni njegovo pod pezo stiske upognjeno postavo do tal. Z odhodom Jevtiča, Marušiča in tovarišev so se temni, zlo obetajoči oblaki razvlekli. Zlato solnce svobode je začelo pošiljati svoje žarke skozi omračeno in zamegleno ozračje našega javnega življenja. lijonov 0.7%, od naslednjih 10 milijonov 0.8%, od naslednjih 20 milijonov 0.9%, od prometa preko 50 milijonov D letno pa 1%. Temu posebnemu davčnemu dodatku so podvržena ona industrijska, obrtna in trgovska podjetja, ki prodajajo blago tudi na drobno, bodisi neposredno ali posredno. Nadalje so podvržena temu davčnemu dodatku tudi podjetja, ki prodajajo mnogovrstno blago, ki po svoji prirodi spada v razne proizvodne ali trgovske stroke (veliki trgovski magazini, veleblagovnice). Davčna stopnja za rentnino je določena na 6% in je zenačena za vse vrste obresti in rente. Pri družabnem davku se tudi uvede dodatek na skupni kos-n.ati promet. Nadalje je določeno, da sirre finančni minister pravnoveljavno odmero pridobni ie in zgradarine podaljšati še za naslednje leto, ako se niso gospodarske razmere znatno spremenile. Važna je tudi sprememba glede postavljanja davčnih in reklamacijskih odborov. Po novem besedilu postavlja polovico članov davčnega odbora (4 redne člane in 4 namestnike) drugostopna finančna oblast, drugo polovico pa volijo pristojne zbornice (obrtna, trgovinska, industrijska, apotekarska, odvetniška itd.) iz vrst davčnih zavezancev pridobnine in iz področja dotične-ga davčnega odbora. Vsaka zbornica voli po dva člana in po dva namestnika. Od teh voljenih članov pozove predsednik davčnega odbora vedno le potrebno število (dva člana), in sicer od one stroke, kateri pripadajo davčni zavezanci, o katerih se bo na seji razpravljalo. — Enak sistem se uvaja tudi glede reklamacijskih odborov, kjer prav tako postavi ministrstvo polovico ilanov (4 člane in 4 namestnike), drugo polovico pa volijo zbornice iz vrst davčnih zavezancev na področju reklama-cijskega odbora. Vsaka zbornica voli 2 člana in 2 namestnika. * Volitev skupščinskih odborov. Seja narodne skupščine, na kateri se je vršila volitev skupščinskih odborov, je bila 9. julija, ko je naš list že izšel in moramo o tozadevnem važnem glasovanju poročati naknadno. Na tej seji je bil predložen zakon o podaljšanju dvanajstin do ¡konca proračunskega leta in dodatni finančni zakon, ki vsebuje važne določbe, o katerih poročamo v posebnih člankih. Glavna točka dnevnega reda na tej seji je bila izvolitev stalnih skupščinskih odborov. Ker sta bili vloženi za posamezne odbore po dve kandidatni listi, se je vršilo glasovanje z listki. Glasovanje je trajalo eno uro in nato je objavil predsednik naslednji izid: Upravni (administrativni) odbor: Glasovalo je skupno 287 poslancev, od tega za vladno listo 191, za Jev-tičevo listo 89, 7 glasovnic pa je bilo praznih. Vladna lista je dobila 14, Jev-tičeva pa 7 članov tega odbora. Izvoljen je na vladni listi med drugimi dr. Fran Klar iz Prekmurja. — Imunitetni odbor: Glasovalo je 290 poslancev, od tega za vladno listo 191, za Jevtičevo listo 95, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 14, Jevtičeva pa 7 članov. Izvoljena sta na vladni listi med drugimi dr. Jančič iz Maribora in dr. Šem-rov iz Gorenjske. — Odbor za prošnje in pritožbe: Glasovalo je 289 poslancev, od tega za vladno listo 194, za Jevtičevo listo 91, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 14, Jevtičeva pa 7 članov. Izvoljen je na vladni listi med drugimi Josip Benko iz Prekmurja. — Finančni odbor: Glasovalo je 289 poslancev, od tega za vladno listo 190, za Jevtičevo listo 95, 4 glasovnice so bile prazne. Vladna lista je dobila 21, Jevtičeva pa 10 članov. Izvoljena sta bila na vladni listi med drugimi dr. Lovren-čič iz Ljubljane in dr. Veble iz Maribora. Pooblastilni zakon. V finančnem 'zakonu zahteva vlada pooblastilni zakon, s katerim se ministrski svet pooblašča, da sme spremeniti in izpopolniti vse druge obstoječe zakone in sicer za slučaj, da narodna skupščina ne zaseda. S tem pooblastilom hoče vlada izvesti vse one zakone, ki bi naj vplivali na pomirjenje političnih razmer v naši državi. Po pojasnilu ministrskega predsednika v finančnemu odboru se nanaša to pooblastilo na zakone o tisku, združenjih, shodih in dogovorih in o volitvd narodnih poslancev, pri čemer se bo vlada ozirala na sodelovanje parlamentarnih odborov. Finančni zakon za leto 1935—1936 vsebuje tudi pooblastilo prosvetnemu ministru, da lahko odobri v soglasju z ministrskim svetom 7 in pol milijona dinarjev kredita za gradnjo vseučilišč-ne knjižnice v Ljubljani. Finančni odbor je že odobril proračunske dvanajstine v načelu in se je koj lotil podrobne razprave. Ustanovitev vladnega kluba narodnih poslancev se je izvršila dne 9. julija. V klub je vpisanih 200 poslancev. Bodoče vpisovanje se bo vršilo samo po predhodni odobritvi predsedstva kluba. Za predsednika kluba je bil izvoljen Šte-van JankoviC, najstarejši poslanec ter star radikal. V odboru sta dva Slovenca in sicer dr. Ivan Lovrenčič in Milan Mravlje. Plačilni načrt za kmečke dolgove. — Kmetijski minister Jevtičeve vlade dr. Drag. Jankovič je potrdil 11. in 12. junija vse odplačilne načrte, ki so jih predložile osrednje zadružne organizacije za odplačilo kmečkih dolgov pri svojih članicah. Potrjen je tudi odplačilni načrt slovenskih osrednjih zadružnih zvez, katerega smo objavili v uvodnem članku »Slov. gospodarja« v številki z dne 29. maja t. 1. Ker ta načrt še ni objavljen v »Službenemu listu«, še ni stopil v veljavo. Obisk grškega podpredsednika vlade in vojnega ministra Kondylisa na Bledu. S tržaškim brzovlakom se je pripeljal iz Rima v Ljubljano opoldne 13. julija podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondylis s svojim spremstvom. Visokega gosta so pričakali ter sprejeli na ljubljanskem kolodvoru zastopniki vojaške ter civilne oblasti. Z avtomobilom se je pripeljal iz Rogaške Slatine, kjer se mudi na oddihu, naš vojni minister general Peter Živkovič. Pozdravil je grškega generala Kondylisa, ki se je odpeljal na Bled, g. Živikovič pa se je vrnil nazaj v Rog. Slatino. Na Bled se je pripeljal dne 14. julija ministrski predsednik in zunanji minister Stojadinovič, ¡ki se je raz-govarjal z grškim generalom. Konferenca Male zveze, ki je bila vsled padca Jevtičeve vlade odgodena, se bo vršila dne 15. avgusta v Belgra-du. Knez-namestnik Pavle se je mudil zadnji teden na romunskem kraljevem dvoru v Sinaji pri Bukarešti, kjer je bil gost romunskega kralja Karla. Knez je sprejel v avdijenci romunskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Dr. Marušič je objavil v »Glasu naroda« (12. julija) izjavo, ki v njej med drugim zatrjuje: »V svojih javnih funkcijah sem poznal dovolj širokogrudno-sti.« Ako hoče g. dr. Marušič zbrati dokaze za svojo šiirokogrudnost, mu moremo postreči z njegovim odlokom z dne 17. II. 1933 (II/2 No. 927/1), s kat-rim je razpustil Prosvetno zvezo v Mariboru in vsa v njej včlanjena društva. ¡mu JL^I ' [KMOlI iMTOISMMllBB^e Drugače doma, drugače pred svetom. Katoliški Slovani smo imeli koncem Dr. Marušič ima priliko, da v javnosti obrazloži to svojo »širOkogrudnost«. V DRUGIH DRŽAVAH. Huda avtomobilska nesreča avstrij« skega kanclerja. Kanclerjeva žena je mrtva, kancelar in njegov sin ranjena. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je hotel napraviti s svojo družino v avtomobilu izlet po celi Avstriji Odpeljal se je iz Dunaja dne 13. julija na Gornje Avstrijsko. Pri vasi Ebersdorf nekaj kilometrov pred Linzom je zadel šofer, ki je zgubil trenutno oblast nad vozilom, na ovinku ob staro drevo. Sunek je pognal vse potnike v velikem loku iz avtomobila. Kancelar sam je priletel v obcestni jarek, ki je bil radi deževja poln vode ter blata, kar mu je rešilo življenje in je dobil le hudi živčni napad. Kancelarjeva žena Adela je zadela z glavo ob železni rob avtomobilske strehe, si zlomila hrbtenico in še priletela ob kamen, na katerem si je zdrobila lobanjo in je obležala pri priči mrtva. Sin Kurt je padel na travo in bil le lažje poškodovan. Hudo poškodovan je šofer, lažje ranjena je vzgojiteljica, kanclerjev detektiv je ostal nepoškodovan. Vladni ukrepi po nesreči. Po obvestilu o kanclerjevi nesreči je sklical fin. minister dr. Buresch kot najstarejši član valde brzojavno ostale ministre, ki so bili po večini radi počitnic razkropljeni po državi. Po podkanclerja kneza Starhemberga so poslali v Benetke posebno letalo, da se je pripeljal na Dunaj in prevzel posle vlade. Predsednik avstrijske vlade Miklas je odpotoval koj po nesreči v Linz, kjer je bila na mrtvaškem odru smrtno ponesrečena kanclerjeva soproga. Avstrijska vlada je prepovedala dne 10. julija vsako izdajanje dovoljenj za potovanje v Jugoslavijo. Odlok nagla-ša, da velja ta predpis do nadaljnjega brez izjeme in se tudi v smrtnih slučajih in v nujnih kupčijskih zadevah ne smejo več dajati dovoljenja. Prvotno najstrožjo prepoved so Avstrijci že omilili. Za Avstrijo — Madžarska. Po vzgledu in sigurno v dogovoru z Avstrijo je izdala tudi Madžarska odredbe, ki onemogočajo vsako potovanje v Jugoslavijo in na Čehoslovaško. Plebiscit o monarhiji ali republiki na Grškem. Poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt o plebiscitu, ki se naj razpiše do 15. novembra. To ljudsko glasovanje bo odločilo, ali postane Grška nazaj monarhija, ali pa ostane še dalje republika. junija dve veličastni katoliški prireditvi: katoliški shod v Pragi in evharisti-čni Ikongres v Ljubljani. Kot zanimivost so svetovni časniki zabeležili to-le: Otvoritvi katoliške \ shoda v Pragi v cerkvi sv. Vida po papeževem legatu pariškem kardinalu Verdierju sta Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec 691 naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. ai prisostvovala poslanika boljše viške Rusije in Mehike. Obe dve državi namreč krvavo preganjata krščanstvo. Hu-domušneži pripominjajo, da bi poslanik Mehike tudi nastopil z roženvencem v roki, ako bi to bilo potrebno kot dokaz, da mehiška vlada ne preganja katoliške cerkve. češčenje sv. Tomaža Mora. Meseca maja letos je papež Pij XI. proglasil za svetnika bivšega min. predsednika Anglije Tomaža Mora (f 1535). Že se širi njegovo češčenje. V Bostonu (v Amerita.) so njemu v čast zgradili cerkvico. Papež odlikoval predsednika francoske države. Sv. Oče Pij XI. je odlikoval predsednika francoske republike g. Lebruna s Kristusovim redom. Framasoni v pravi luči. Framasoni ali prostozidarji so tajno društvo, ki zna izvrstno zakrivati svoj pravi obraz pod raznimi krinkami. Pravi njihovi poznavalci pa jim te krinke trgajo z obraza ter jih predstavljajo v pravem njihovem bistvu. Tak poznavalec je tudi znani francoski državnik in bivši ministrski predsednik Andrej Tardieu. V nedavno izdani knjigi z naslovom »Nizdol« framasonstvo tako opisuje: »To je sila, ki na njo nekateri pozabljajo in drugi precenjujejo, ki je igrala v sodobni povesti glavno vlogo in ki je sicer z ozirom na kraj in čas spreminjala obliko, vendar pa vedno ostala zvesta svojim .tespremenljivim načelom. To so protiverska in revolucionarna načela filozofov 18. stoletja. Brez tega bi bila moderna politika nerazumljiva.« Žalostni pojavi v javnem in političnem življenju imajo svoje korenine in vzroke v framasonstvu. Framasoni so povzročili ter povzročujejo, da je padel in pada moralni (nravni) ideal. Oni so vzrok slabosti javnega mnenja ter vlad, ki mislijo, da so neodvisne, v resnici pa zasužnjene od te tajne in neodgovorne sile. Zato Tardieu zaključuje: »Brez uničenja framasonstva ni političnega ozdravljenja Francije.« Ta zaključek velja tudi za našo državo, ki ji je framasonstvo v največjo škodo in nesrečo. Patron turistov. Srce se človeku vzra-dosti, ko po dolgem, težkem potovanju stopi na vrh gore, odkoder se nudi njegovemu očesu razgled po pokrajini, ki leži v dolini ter se razteza v daljavo. Vrh gore čutiš nekako bolj božjo bližino, zdi se ti, da veje duh božji skozi veličastno naravo. Obenem prešinja sa-mozadovoljstvo človekovo dušo, ko pogleda nazaj na težike napore, ki jih je prestal, in velike nevarnosti, ki jih je premagal. Kakor orjak je stala gora pred človekom, toda človek, majhen drobec narave, se je vzpel po njenih skalah in strminah, in gora je morala nekako nagniti svoj ponosni tilnik, da je majhen in slaboten človek stopil na njen vrh. Ker je turistika nevaren šport radi nevarnosti, ki povsod prežijo na človeka, potrebuje turist posebnega pa-trona. Papež Pij XI., ki je bil v mladih letih navdušen in spreten turist, je določil turistom za patrona sv. Bernarda iz Mentone (v južno-vzhodni Franciji blizu italijanske meje). Njegov praznik se obhaja 15. junija. Sv. Bernard je z nekaterimi tovariši ustanovil na švicarski gori z imenom sv. Bernhard gostišče za potnike, ki potujejo po nevarnih potih preko visokih Alp. Tukaj so prejeli potniki tekom stoletij nepopisno veliko dobrot. Tisočem in stotisočem so menihi, ki so prebivali v samostanu poleg gostišča, s pomočjo posebno iz-vežbanih psov (bernardincev) rešili življenje. Sv. Bernard sam je tudi bil dobro izvežban turist, zato je med svetniki najpripravnejši kot patron in varuh turistov. Umrl je leta 1008 v Novari. Za svetnika je bil proglašen 1. 1681. Romanje na Sveta gore (župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami). V nedeljo dne 4. avgusta bo več ev. miš, med tem prva ob 7. uri. Ob 10. uri bo pridiga iin peta sv. maša. Ob 6. uri zvečer slovesne večcrrJce s pridigo. V ponde-ljek dna 5. avgusta bo pridiga ob 7. uri in ob 10. uri. Svete maše se bodo vrstile od petih pa z malimi presledki neprestano do opoldne. V torek bo v svetogorskem svetišču več sv. maš, med temi ob 10. uri peta sveta maša. Vse dni bo na razpolago dovolj spovednikov. Častilci Marijini: Vaša Mati na Svetih gorah Vas pričakuje 1 Osebne vesti. Dve novi sv. maši sta bili darovani žadnjo nedeljo v Mariboru. V frančiš-kansLi baziliki je p^l novo sv. mašo p. Tarzicij Toš, pri Sv. Jožefu v Studencih pa p. Arhangel Drolc. Med izseljence v Holandijo odide te dni iz kapucinskega samostana v Krškem g. pater Hugolin Prah. Mnogo uspehov in blagoslova med brati v tujini! Duhovniške vestL Postavljeni so bili gg.: Miha Ferk, kaplan-ekspozit v Ce-zanjevcih, za provizorja istotam novoustanovljene žup ije, in Jožef Berden, kaplan v Makolah, z delokrogom v D. Lendavi, za ekspozita v Hotizii. — Nastavljeni so bili kot kaplani sledeči gg. pemeniški duhovniki: Ivan Bombek v Konjicah (II.), Franc Jager pri Mali Nedelji, Franc Murko pri Sv. Trojici v Halozah, Franc Petančič v Poljčanah, in Viktor Ramšak v Braslovčah. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Anton Babic iz Poljčan v Marenberg; Ivan Koren iz Male Nedelje v Dolnjo Lendavo (II.); Jožef Ore^rJk iz Braslovč k Sv. Križu na Slatini (II.); Alojz šoštarec iz Sv. Trojice v Halozah v Turnišče; Ign. Godina iz Turnišia k Sv. Juriju v SI. gor.; Anton Čater, < rugi kaplan pri Sv. Križu na Slatini, za prvega istotam, in Danijel Halas, drugi kaplan v Dolnji Lendavi, za prvega istotanir Nesreče. Štiriletna deklica utonila v gnojnici. V Radizelu v župniji Slivnica pri Mariboru ©ta bila zaposlena viničarja Janez in Barbara Skledar v vinogradu Doma je ostala štiriletna Rezika z drugo še mlajšo deco. Otroci so začeli plaziti in skakati preko gnojnične jame, ki je bila pokrita s preperelimi deskami. Ko je stala na pokrovu nad gnojnič-no jamo Rezika, so se trhle deske udrle in otrok je padel v jamo, iz katere sta ga potegnila oče in mati že utopljenega. Smrtna nesreča osemletnega kole-sarčka. V Ormožu je došlo do izredne kolesarske nesreče, ki je tirjala življe nje osemletnega Jožefa Golob. Iz ormoške graščine se je peljal na kolesu v mesto graščinski uslužbenec, ki je držal v roki 3 m dolgo železo. Nasproti se je pripeljal osemletni Jožek Golob, sinko ormoškega brivca. Deček se je osmeknil ob v nasprotni smeri vozečega kolesarja in nesreča je hotela, da je zadelo omenjeno železo fantka na vratu v glavno žilo in mu jo presekalo. Jo-žeik je še imel toliko moči, da je stopil v očetovo delavnico, kjer je izdihni) vsled izkrvavitve. Dekla smrtno ponesrečila pod vozom. V Zgornjem JaJkobskem dolu je nesli 691etna Bračkova dekla Alojzija Ungerl nažeto travo na glavi. Na kolovozu je srečala naložen voz in se mu ognila na obronek. Pri srečanju in umiku ji je padla trava z glave. Sklonila se je po travo, zgubila ravnotežje in padla naravnost pod kolo, ki ji je'zdrobilo glavo. » Mlad orožnik utonil pri kopanju. \ Muri se je kopal blizu ceršaške tovarne za lepenko 241etni orožnik Nikola Brez-bradica iz postaje Št. Ilj in doma iz Dalmacije. Žandar je bil dober plavač in vendar je postal smrtna žrtev zahrbtne Mure. Požari na vseh koncih in krajih. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je uničil ogenj hišo posestniku Juriču. — V Žikarcih pri Sv. Lenartu v Slov. gor je pogorelo gospodarsko poslopje Jožefu Korenu in v Grabonošu je upepeli; ogenj domačijo posestniku Jožefu Klei nošeku. Požar vsled pokvarjenega dimnika jr izbruhnil v stanovanjskem poslopju posestnika Štebala v Stojncih pri Ptuju. Poslopje je zgorelo do tal. Gasilcem gre zasluga, da se požarna nesreča ni razmahnila. Škoda 10.000 Din in je lf delno krita z zavarovalnino. Veliko gospodarsko poslopje pogorelo* V, Muretincih pri Ptuju je uničil ogenj veliko gospodarsko poslopje ta-mošnje hiralnice, iki je last križnikov. Zgoreli so vsi pridelki in orodje. Škoda znaša 50.000 Din. Gasilci so preprečili, da ni postala žrtev velika hiralnica. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Po-žigalec se je žc sam javit Smrtna žrtev neprevidnega" kolesarja. Na Ljutomerski cesti pri Ptuju je povozil na večer kolesar revo Julijano Kolarič iz Ptuja. Povožena je podlegla poškodbam. Nevaren padec pri spravljanju krme. Pri Kropejevih na Dobrovi pri Zrečah bo spravljali dne 8. julija seno na svi-ele. Gospodarju Janezu Oprešniku so se spodmaknile pri metanju sena deske pod nogami in je padel še čez eden pod pod kolarnico. Pri padcu je priletel na hrbet. Zdravnik je odredil prevoz v bolnico. Smrtno ponesrečen otrok. Pri Rudolfu, po domače Sitarju na Prelogah v Parada pred novim čehoslovaškim brambenim ministrom Machnikom. Amerikanska brata Fred in Al Keys sta dosegla nov svetovni rekord s tem, da sta vztrajala z letalom 553 in pol ur' neprestano v zraku. župniji Prihova, so lezli otroci po nakopičenih plohih ob hiši. Mala dveletna Anica je sedela spodaj na tleh. Plohi se sprožijo in podvalijo malo Anico pod seboj. Čez 10 dni je umrla na posledicah poškodb. Vlak podrl slaboumnega fanta. Na železniškem prelazu na Spodnjem La-novžu pri Celju je podrl dne 10. julija savinjski vlak 281etnega slaboumnega ter božjastnega Ferdinanda Medveda iz Verpete pri FranJkolovem. Sunek je revežu razbil glavo na spodnji strani in so posledice življensko opasne. Utonil v Savi. Pri Litiji je utonil v Savi pri kopanju prometnik Martin Lu-bej, stanujoč v Mošeniku. Enemu posestniku zgorelo 5 poslopij. Dne 13. julija je udarila strela med nevihto v hlev posestnika Franca Rifla na samotnem hribu Golušnik pri Novem mestu. Zgorelo je pet velikih poslopij z živili in raznim gospodarskim orodjem. Razne novice. Povratek naših izseljencev z evhari« stičnega kongresa. Z ljubljanskega evhari,stičnega kongresa se je vrnilo dne 11. julija nad 700 naših izseljencev skozi Maribor nazaj v Nemčijo, Holandijo, Belgijo ter Francijo. Z izseljenci je bilo pet njihovih duhovnih voditeljev, dva učitelja ter precej prijateljev domači-, nov iz Holandije ter več holandskih" duhovnikov ter lajikov. Ko so se pripeljali izseljenci iz Ljubljane v Maribor,1 so bili že na kolodvoru lepo sprejeti in nato gosti našega škofa dr. Ivana To-mažiča, ki jih je lani obiskal v tujini.; Dne 11. julija je bila v mariborski stolni cerkvi škofovska sv. maša in pred njo je imel škof na izseljence pomenljiv ter ganljiv nagovor. Po sv. maši so odšli izseljenci na Slomšekov grob, kjer, je govoril o velikem svetniškem škofu ......._____ iiÉÉiÉii •■-■•■ •■•-••:■._ ■■ • ■.. ... ■ Arabski prestolonaslednik si ogleduje v Londonu nov motorni top. — Desno: Grad Wartholz pri Reichenau, kjer bodo za bodoče bivali Habsburžani. prelat zgodovinar g. dr. Fr. Kovačič iz Maribora. Zadnji zaključek najveličastnejšega evharističnega kongresa v Ljubljani je bil v Mariboru na Slomšeko-yem grobu. Ponovna razprava, za katero se zanimajo Slovenske gorice. Veliko smo že pisali, kako sta bila obsojena brata Markuzzi in Franc Zemljič na smrt leta 1926 radi umora neznanca v Bene-diškem gozdu. Omenjena trojica je bila pozneje pomiloščena na dosmrtno ječo in vsi trije so zaprti v mariborski kaznilnici. Zagovorniku obsojenih je uspelo, da je zbral po tolikih letih gradivo, ki dokazuje, da so obsojeni nedolžni. Obravnava, ki bi naj dokazala nedolžnost, se bo vršila dne 20. avgusta. Truplo neznane utopljenke so našli kopalci v Dravi pri Ptuju. Gre za 40—50 letno kmečko žensko, ki je bila že dalje časa v vodi, ker je truplo že precej razpadlo. Orožniško postajo pri Veliki Nedelji bo premestili v Gorišnico pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer že posluje. Sokolska župa Zagreb je sprejela med drugimi tudi ta sklep, naj država ne daje več sokolstvu stalne podpore. Prav pameten sklep! čim prej se izvrši, tem boljše je. Poizvedovanje. Lansko leto je zginil ob koncu počitnic neznano kam 121etni Franc Vogrin s Pobrežja pri Mariboru. Ob izginu dečka je bila mati v bolnici. Komur bi bilo kaj znanega o dečku, naj javi na naslov: Ana Satler, Maribor, Vojašniška ulica 7. Opozorilo splavarjem na Dravi. Vežbe pon-tonirskega bataljona se bodo do konca oktobra vršile pri Ptuju na prostoru med obema mostoma ter do 500 m nižje železniškega mosta. Obveščajo se vsi splavarji in drugi, da je na tem prostoru prepovedana vsaka plovba po Dravi. Prepoved velja za julij dnevno od 0. do 12. in od 15. do 20. ure. Od 12. do 15. ure je plovba prosta. Avgusta do konca oktobra pa je zabranjena vsaka plovba od 6. do 20. ure. Straža bo postavljena 1500 m nad mostom na desnem bregu Drave in bo imela rdečei-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi, ki se ba-vijo s plovbo, morajo ob tem znamenju pristati najmanj na 300 m. Od 1. avgusta naprej se bodo vršile tudi nočne vežbe in je na tem prostoru od 9. ure zvečer do 2. ure zjutraj prepovedan vsak promet. Ob nedeljah se vežbe ne bodo vršile in je plovba prosta ves dan. Kdor ne bode v.pošteval teh opozoril, bode sam odgovarjal za nesrečo ali škodo. Na svatbi Franca Za'lesnika od Sv. Franči ška Ksaverija se je nabralo za kn.-šk. dijaštko semenišče v Mariboru 66 Din. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica ¿9, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. Prosta izbira zdravnikov. 10 Obžalovanja vredni slučaji. Obsodba nasilnega roparja. Dne 31. maja se je v Mariboru v Vetrinjski ulici pojavil v stanovanju vpokojenega polkovnika Hambooka neznan moški, ki je kradel zlatnino. Pri tatvini je bil presenečen od polkovnikove sestre, katere se je pa lotil dejansko. Začel jo je daviti ter jo vrgel na tla. Na vpitje sestre je prihitel na pomoč g. polkovnik. Nasilnež mu je pobegnil na dvorišče, kjer so ga zagrabili drugi ljudje in oddali policiji. Gre za 421etnega Hajredi-na Serdaroviča iz Banjaluke, ki je bil dne 10. julija v Mariboru obsojen na 2 leti robije. Obešenega so našli na podstrešju hiše v mariborski Trstenjakovi ulici 55-letnega dninarja Jožefa Šmigoc. Vzrok samomora: daljša brezposelnost. Tri sunke z nožem v prsa si je priza-djala v Mariboru v Tattenbachovi ulici stanujoča tkalkr. Liña Cister, doma iz Litije. Cisterjeva je podlegla izkrvav-ljenju. Obešenega so našli pri Devici Mariji v Brezju pri Mariboru v drvarnici brezposelnega delavca Leopolda Belič. Prag na železniškem tiru. Med postajama Velika Nedelja in Osluševci je položila še neodkrita hudoba na želez- niški tir velik železniški prag s peklensko zlobnim namenom, da bi prišlo do nesreče. Strojevodja pasti ni zapazil in je vlekel stroj prag kakih 700 m daleč naprej. Pri cestnem prelazu je odletel prag sam s proge in slučajno ni prišla do nesreče. Z nožem v trebuh. V noči od 7. na 8« julija se je vračal £41etni Peter Majcen iz Vičancev pri Veliki Nedelji proti domu po glavni cesti. Iz zasede ga je napadel neznanec in ga sunil z nožem T, trebuh, da so napadenemu izstopila čreva. Težko ranjenega so prepeljali v, ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da mu je zahrbtna surovina prerezal čreva na več krajih. Majcen je podlegel hudi poškodbi. Požigalska zabloda 151etne dekline« V Št. II ju pod Turjakom je upepelil požar hlev, gospodarsko poslopje in ške^ denj. Škoda znaša 50.000 Din, 151etna deklina je priznala, da je zažgala v hlevu seno z vžigalnikom, ker rada gleda velik ogenj. Dekle s strastjo požigalka ne spada v človeško družbo! Obupno dejanje 211etne mladenke. —■ Obešeno so našli pri Sv. Barbari v Halozah 211etno Ivano Kristovič. Ponarejevalca 50dinarskih kovancev pred sodniki. Pred ljubljanskimi sodniki sta dajala odgovor dne 10. julija brata Ivan in Tone iz Sinje Gorice. Letos meseca aprila sta napravila omenjena model iz mavca in sta vlila ia cinka in svinca deset 5Qdinarskih novcev. Pri razpečavanju potvorb sta bila ponarejevalca kmalu v rokah oblasti Pred sodniki sta se izgovarjala z veliko stisko in bi si bila rada kupila kravo. Sodišče je oba brata strogo sodilo in ju obsodilo:-Ivana na tri in pol leta robi-> je, Antona na 2 in pol leta. Obsojenca sta sprejela kazen. Roparski napad. Dva maskirana vloa milca sta se lotila v noči v Brezovi rebri v Ajdovem pri Novem mestu lov-sike hiše kneza Auersperga. Zvezala sta hišnega stanovalca in mu odvzela iz postelje 6000 Din. Koncerti žuželk. V velikem koncertu narave sodelujejo tudi žuželke kot vnete god-benice. »Petje« čričkov nam je vsem znano, a tudi druge žuželke 60 sposobne raznih glasov, ki jih proizvajajo bodisi s stresljaji svojih kril med poletom, deloma s posebnimi organi, ki so se jim v ta namen razvili na kakšnem delu telesa. Tu pa tam se dobe ljudje, ki redijo čričke v malih kletkah doma, da jim pojejo. Ta šport je posebno razvit na Japonskem, kjer pojoče žuželke v hišii naravnost nadomeščajo naše kanarčke in druge ptice pevke. V Tokiju so posebne trgovine, ki se pečajo s prodajo pojočih žuželk na debelo. Januš Goleč: 1 Po dtvftnaln Kanade Ljudska povest po raznih virih. Naravnost čuditi se moramo, kako previdna, zvita in zvesta je stara samica. Malokedaj zapusti svoje mladiče. Kakor hitro so stari šest tednov, jih vzame seboj na prosto, da jih navadi na trdost življenja. Boj za biti in ne biti traja pri pumi skozi celo življenje. Puma pogine zelo redko naravne smrti Kakor hitro razgrne noč svoja krila, se splazi skrivoma samica iz skrivališča. Z ozirom na mladiče dela le prav kratke korake. Mladež sledi materi koj tile za petami. Če se stara sključi za naskok, storijo isto mladci in so čisto mirni, dokler se ne požene naprej mati in jim da znamenje, da ji sledijo. Za slučaj padca nasko-čenega plena se nažre cela družina do sitega. Po obedu se poda mati nazaj v zatočišče med skalovje, skrbno pazeč, da stopa po sledi, katero je zapustila pri pohodu navzdol. Mladiči posnemajo vzgled materejn ne puščajo v snegu nobene sle- di. Cilj opisane navade je, prekaniti smrtnega sovražnika. Stari samci in belokožni lovci so edini sovražniki naraščaj vzgajajoče samice, ker ln-j dijanec se sploh ne loti pume. Omenjena zvitost samic je že speljala marsikaterega lovca na led z ozirom na napačno smer, predvsem pa gleda števila. Lov na pume je spremljan le tedaj od uspeha, če ima lovec seboj res dobre pse. Šolan pes gonjač izsledi sled za pumo, četudi je stara nekaj ur v najhujši vročini Če je pa sneg, se drži sled za izurjen pasji nos do štiri dni. Ko je bil Nemec Franc Gruber čuvaj slovitega Yellowstone parka, se mu je nudila izredna priložnost, da je proučil in spoznal vse posebnosti in navade krvološkega pume. Številni pume v krajih skalnate pokrajine zaščitenega parka so povzročali zelo veliko škodo med tamošnjo divjačino. Paznik si je oskrbel celo krdelo psov. Ker, so bili naučeni na pogon jelenjadi, lisic in drob-nejše divjačine, je imel mnogo truda z njimi. Neprestano so preskakovali z ene sledi na drugo in to baš tedaj, ko je bil takle preskok na losa ali Žrlev tihotapstva Strel v trebuh je dobil ob priliki tihotapljenji) o»uega so prepeljali v ljubljansko hoinl.*oc Slovoisha ftrei^a II. evharistični kongres in mL II. evharistič-nega kongresa v Ljubljani »o ee naši ljudje udeležili v velikem številu kljub krizi in težkim gmotnim prilikam ter tako dokazali svojo veliko ljubezen do evhariatičnega Kralja. 400 sinov in hčera je pohitelo v belo Ljubljano na kongres in sodelovalo pri veličastnih procesijah. Vse je bilo vzhičeno nad veličastjem tega tako krasno uspelega kongresa. Pogled na papeževega legata je bil neizbrisen in tudi pojav našega ljubljenega političnega voditelja g. ministra dr, Antona Korošca, se je vtisnil y srca ljudi. Turnišče. Zadnje dni junija je nemila smrt Iztrgala iz srede svojih drugih Tivadar Marijo, po domače Muršekovo, v starosti 36 let. Za ajo žaluje soprog in en otrok. Pokojnica je ladmje čase močno bolehala na živcih. Iskala je zdravniško pomoč v več mestih, £oda leka ta njo na bilo v«č. Pokojnici naj sveti .večna luč, preostalim naše iskreno sožalje! Turnišče. V nedeljo dne 14. julija bo pri nas pel novo sveto mašo g. Kol ene Ivan iz Gomi-tice. Pridigal mu bo brat g. Kolenc Franc, tajnik KA v Mariboru. Črensovci. Prosvetno društvo je razposlalo vsem župnim uradom v Slovenski krajini in bližnjem Štajerskem okrožnioo o fantovskem taboru v Črensovcih. Tudi tem potom prosimo ,vse dušne pastirje, da nam pomagajo, da bo ta naša katoliška manifestacija res nekaj im-pozantnega. — Prosimo pa tudi gg. bogoslov-ce in akademike *eir naše dijaštvo, da zainteresira naše mladeniče za ta prvi fantovski tabor v Slovenski krajini (25. avgust^). Obenem vas vse vabimo, da se sami udeležite tegi fantovskega praznika. — Protestiramo proti temu, da naše otroke vozijo po raznih izletih v nedeljo med službo božjo. Protestiramo proti temu, da prihajajo z «išimi otroci domov pozno v noč. Gorje vodnikom in tako zaslepljenim staršem. Ali je dober kristjan tisti, ki ne pusti otrokom prilike, da bi se v nedeljo udeležili sv. maše? Sami sodite 1 — V nedeljo 7. julija jo vprizorilo Prosvetno društvo v Našem domu igro »Mehiški mučenec«. Igra je dobro izpadla. Nekateri igralci vsled prezaposlenosti s poljskim delom niso vlog dobro obvladali. Z veseljem povdarjamo, da je bil v dvorani popoten mir. Hvala vsem igralcem za njihov trudi — V nedeljo zjutraj, malo pred eno uro, je izbruhnil pri gostilničarju g. Bau-erju požar. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje in veliko sena. Kako je požar nastal, se še ne ve. Skoda je krita z zavarovalnino. — Mura je pri Melincih naplavila žensko truplo. Okrog vratu je bila črna, truplo so obducirali in so mnenja, da pokojna ni bila normalna. — Pazite, ljudje! Okrog hodijo cigani in drugi prefriganci in zamenjujejo lOOdinarake bankovce in pri tem skoraj vsakega zgoljufajo za 10 Din. Hitro namreč skrije 10 Din in potem vam ostali drobiž vrne ali pa vsega. Dolnja Bistrica. Naša agiltui gasilska četa, ki je bila pri župni gasilski vaji javno pohva-. ljena, pripravlja za 28. julija prekrasno Re^ denškovo ljudsko spevoigro »Črna žena«. Va-: ja so v polnem teku. Ze sedaj vsi srčno povabljeni 1 — Dne 30. junija je bila na naši šoli velika šolska prireditev. Na vsporedu je bil nagovor g. šolskega upravitelja Križmana Jo-< žefa, sedem domoljubnih deklamacij, šest le,-, pih mladinskih zborov ter igra »Tata iz Amerike«. Mladi igralai so rešili svoje vloge v vsesplošno zadovoljnost občinstva. Prireditev je bila na prostem v šolskem vrtu. Vodila sta jo g. šolski upravitelj Križman Jožef in njegova pridna soproga g. učiteljica Križanan Angela. Pohvaliti je pri tej prireditvi zlasti to, da ja bilo mnogo gostov iz sosednjih vasi. Otrok utonil v potoku. Trije sinčki posestnika Šlemerja so lovili metulje krog potoka v Lendavi. Dveletni Janezek se je pri skakanju opičil z glavo v komaj 15 cm globoki potok in utonil, ker mu ni nihče pravočasno pomacal iz plitve vode. DRUŠTVENE Fran jo Tanjšek, Št. Andraž: Skozi današnje dni... Naša polja, trate in logi . . , Pesem in upanje našega kmeta, njegovo življenje in hrepenenje, njegova radost in bol. Vabijo travniki, kjer so dozorele trave, vabijo z vso ono mič-nostjo ranega poletnega jutra, ko se v breg in dol, čez polja in gozdove glasi radostna pesem veselih koscev, ko se v jutranji hlad vsevprek razlega značilno klepanje in brušenje kos. Glasi se pesem, polna veselja in radosti, polna upov in hrepenenja; pesem, prihajajoča iz mladega, koprnečega srca. Vse naokrog se razlega vrisk iz krepkih fantovskih grl, odjek mladostne moči in zdravja. Krepko reže kosa v rosno jutro široke redi, ki se zdijo, kakor velike proge, vijoče in dotikajoče se marljivih delavcev. Vabijo nas žitna polja, vabijo njive, z zlatim plaščem odete. Čakajo na pridne roke našiih brhkih žanjic, čakajo na radostni dekliški smeh. Pripogibajo se k" tlom težki klasi, kakor da so vdani v svojo usodo, kakor da se zavedajo, da jim je usojeno biti v hrano tisočem^ in milijonom življenj. O, vesel je čas žetve! Izpolnjeno je upanje in hrepenenje našega kmeta, uresničene so njegove nade, ki jih je gojil skozi vse leto, uslišana je njegova vroča prošnja k Bogu, da bi dal blagoslova njegovemu delu in trudu, da bi obvaroval njegove posetve pretečih nevarnosti. Veselega srca in žarečega obraza so pri delu sklonjene naše žanjice. Kaj jim mar dušeča vročina, kaj jim mar pekoči žulji, kaj jim antilopo najman zaželjen. Kmalu se je prepričal, da je vežba psov presneto težavna zadeva. Ako so se ustavljali, da bi se bili vrnili na njegov klic in žvižg, je poslal za njimi naboj šiber in jim je vcepljal na ta način pokorščino. Slepo pokorova-nje nikakor ne zadostuje 1 Psi so se morali naučiti, pumo preganjati in ga napoditi ter prisiliti na drevo. Da bi dosegel ta končni cilj, je sklenil čuvaj, da bo ujel živega pumo ter. .vežbal svoje pse praktično'. Par dni pozneje je odkril v bližini gore Eve-rest sledi dveh pum. Psom je pokazal sled in so 6e pognali za njo do opuščenega rudokopa. Gruber je spoznal ugoden trenutek, vzel laso in še eno vrv ter zlezel v rov. Dobrih 15 korakov od .vhoda je sedel puma, godrnjaje in pihajoč. Čuvaj se ga je lotil z lasom. Vrv je pritrdil na podpornik v rovu in jo je napeljal k vojakom, ki so ga spremljali na lovskem pogonu. Ko jim je zabičal, da ne smejo potegniti za vrv, dokler jim ne da znamenja, se je splazil previdno mimo pume globoke je v notrajnost rova, da bi zveri zvezal „----------- „ zadnie noge z cziiiom na varnost za slučaj. namreč sedaj končane in treba je ljudi zdra-Jiiiti, da bo res vse zdravo. j Stari zakon — novi zakon. Tudi v politiki imamo stari' zakon ju novi zakon. Sedanji po- slanci so starega zakona, očaki in preroki, sedaj pa pride novi zakon. Namreč volilni. Razlika med prejšnjo in sedanjo vlado. Sedanja vlada izdaja milijone za javna dela, poprejšnja vlada pa jih je izdajala za tajna dela. Jevtič v Goringovi šoli. Goring je mojster Hitlerjevih koncentracijskih taborov. Bil je sedaj parkrat v Beogradu. Jevtič ga je hotel posnemati, pa se mu ni posrečilo. Sedaj se je pri Goringu pritožil, ta pa ga je poučil: Vidiš, pri nas je bilo takole, najpreje so oni nas zapirali, potem šele mi nje. Ti si napravil pa ravno narobe 1 POF! Beseda, ki jo danes vsakdo pozna. Prvotno je pomenila nekaj drugega, kakor ji danes dajejo pomen. Ker so to organizacijo hoteli napraviti po italijanskem fašističnem vzoru, se pravilno imenuje: Papagaji Oštia Fronte. Ko je javnost izvedela o POFu, je bila paf, posebno ker je videla, da se je to godilo na državni puf. Zunanji svet je zadovoljen! Jevtič ima zdaj časa dovolj, pa čita časopise od 5. maja dalje in premišljuje: Čudno to, da je zunanji svet bil zadovoljen po mojih volitvah dne 5. maja in je zadovoljen tudi sedaj, ko se mi je od 5. maja že vse omajalo in odpadlo. — Sluga pa, ki je slišal to premišljevanje, je pripomnil: Gospod bivši, zunanji svet je pa že tudi dne 5. maja vedel, da ste vi že ta dan propadli, zato je bil zadovoljen! Važno za gospodaric na deželi. Knjižica žit. 6 »Slovenskega gospodarja« o bolnišnicah in bolniškh pristojbinah ter plačilo bolniških stroškov za posle po poselskem redu. Poselski red za (bivšo) Štajersko z dne 27. 6. 1895, dež. zak. št. 84, pravi, da je gospodar dolžan (ako so seveda dani vsi drugi pogoji, ki jih zgoraj navedena knjižica navaja) plačati bolniške stroške za zdravljenje posla največ za štiri tedne (po koroškem poselskem redu n. pr. samo za 14 dni). To, kar je v par. 1156 O. D. Z., poselski red ne omenja. In bi po tem takem bolnica bila upravičena zahtevati povračilo bolniških stroškov (po poselskem redu za Štajersko) za 4 tedne ne glede na to, kako dolgo je trajala služba, ker je bilo določilo par. 1156 O. D. Z. v specijalnem zakonu, ki o tem določa, t. j. v poselskem redu, izpuščeno. (V toliko bi bilo treba tudi navodilo na strani 25 knjižice št. 6 popraviti.) — Zgleda določilo par. 1156 O. D. Z. v gotovem oziru boljše, kakor sam poselski red; ker res je, da je za gospodarja, ki mora plačati štiri tedne bolnico za posla, ki niti ni bil toliko časa pri njem v službi, težko breme in skoraj krivično, če pomislimo, da plača drug gospodar, ki je imel svojega posla že lahko več let v službi, ravno toliko. Vendar za enkrat, dokler je ta poselski red v veljavi, se je treba tega drpati. Pač pa, ko se bo »koval« nov poselski red, lahko stavite svoje zahteve po poslancih, ki bodo o tem določali in glasovali. © padalo. Padalo je preprosta zadeva. Težava je samo v tem, kako padalo spraviti na čim manjši prostor ter ga čim bolj naglo razviti, kadar je potrebno. Poprej so vrvico, katera je iz vrečice potegnila padalo, pritrdili kar, na leta- lo. Ko je letalec skočil iz letala, se je vrvica pretrgal;, obenem pa potegnila padalo iz vrečice. V zraku se je potem padalo samo odprlo. Drugi način je, da letalec, ki skoči iz letala, padalo sam odpre. Potegne ' a vrvico in iz vrečice smukne manjši konec padala. Zračni pritisk vleče nato kos padala vedno bolj iz vrečice, dokler se zunaj ves ne odpre. Doživlj-j letalca. Prejšnji način, ki je starejši, je težav-nejši. Sam sem nekoč skočil iz letala, ki je letelo 2000 m visoko. Pilot je obrnil letalo — tako pripoveduje nemški letalec Hans — ter mi dal znamenje: »Ven!« Zlezel sem iz sedeža in splezal na krilo. Ob robu krila sem zopet sedel, da so mi noge bingljale navzdol in pričakoval povelja. Vodnik je dvignil roko: »Sedaj!« Skočil sem. Takoj sem začutil, da se mi je vrvica, ki je bila pri drugem koncu pritrjena na letalo, opletla okrog života. Kar je sedaj sledilo, je bilo grozno. V isti sekundi sem se zavedel, da se padalo ne bo odprlo. Vrvica se je utrgala, a je bila z drugim koncem ovita okrog mojega života, tako da ni mogla potegniti padala iz vrečice. Padal sem proti zemlji, včasih z glavo naprej, včasih z nogami, toda padala nisem mogel odpreti. Videl sem že, kako je letalec krožil okrog mene in mi z rokami nekaj mahal. Napol onesveščen sem štel sekunde, kdaj da bom padel na zemljo, ter sem vlekel za vrvico. V prvi sekundi padaš, če padalo nI odprto, le 5 metrov, v drugi že 15 m, v tretji sekundi 25 m. Že sem padal z naglico 400 km na uro proti zemlji. Ves obupan sem stresal vrvico. Posrečilo se mi je oprostiti se vrvice, nakar sem naglo odprl vrečico. Nad menoj je zabobnelo, kakor bi ustrelilo 100 strelov* Sunek, ki me je pretresel, mi je vzel sapo. Čeprav sem bil dobro prevezan po vsem životu, mi je vez okrog prsi skoi'0 ranila meso in stisnila prsni koš. Nato sem začel počasi plavati navzdol s hitrostjo 5 m na sekundo. Nevarno pa je tako padanje, kadar; piha močan veter. Moj tovariš je s padalom srečno prišel do zemlje, toda vihar ga je vrgel ob zid, da se je ubil. Iz 4000 m višine je brez nesreče padel. {Konec prihodnjič.) Poslcdnfe vesti. Iz domače politike. Knez-namesinik Pavle se Je vrnil iz Romunije preko Ljubljane nazaj v Bohinj dne 15. julija, kjer je kaj sprejel v avdijenco mini« strskega predsednika Stojadinoviča in grške« ga generala Kondilisa. j Grški podpredsednik vlade in vojni minister general Kondilis je odpotoval dne 15. julija z Bleda v Beograd, od tam na Oplenac na grob' rajnega kralja in nato se bo vrnil nazaj % Grčijo. Socijalistična «Svoboda« razpuščena. Ban' dr. Dinko Puc je razpustil socijalistično telovadno in športno organizacijo »Svoboda« i njenimi podružnicami vred radi prekoračenj^ delokroga. Novice iz drugih držav. Miren potek narodnega praznika 14. Julija ,v Parizu. Za letošnji narodni praznik v Parizu so bile napovedane vsemogoče kolobocije dn opasni nemiri radii spopadov med levičarji in nacijonalisti. Napovedi o nemirih se niso uresničile dn je potekel narodni praznik povsem mirno, dasi se je udeležilo levičarske manifestacije 200.C00 do 300.000 ljudi. Parlamentarne volitve se bodo vršile na Poljskem dne 12. septembra, volitve v senat pa dne 15. septembra. Strašna povoden] Rumene reke na Kitajskem je zahtevala 25.000 smrtnih žrtev, brez strehe je ostalo 300.000 ljudi in ogromnemu ¡poplavljenemu ozemlju grozi lakota. Domače novice. Hitro prijet vlomilec. V Limbušu pri Mariboru je bilo vlomljeno, ko ni bilo nikogar do-ima, v stanovanje Ernesta Šauperl. Vlomilec ¡je odnesel obleke in raznih drugih predmetov za 2160 Din. Uzmoviča so hitro prijeli v osebi Jožefa Ogrizeka, ko je prodajal ukradeno blago. Smrtna nesreča delavca. Na Breznu ob Dravi je smrtno ponesrečil 541etni delavec Mart. Vahtar dz Remšnika, ki je bil uslužben pri lesnem trgovcu Jožefu Koležniku. Vahtar je šel zvečer spat brez luči na senik in je padel na kose slamoreznice, kjer si je presekal sence in podlegel poškodbi. Obešenega so našli na Rakovniku pri Ljubljani 521etnega ¡pismonošo Al. Štucina iz Ga-ijevice 122. Po izjavi zdravnika je Štucin izvršil obupno dejanje v duševni zmedenosti. Padla s kolesa in se ubila. Mesarski pomočnik Franc Boncelj je vozil na kolesu predil-niško delavko Angelo Brejc iz Iiovorja prot Tržiču. Med vožnjo se jima je zlomilo kolo in Angela je padla tako nevarno na glavo, da je podlegla v ljubljanski bolnici poškodbi. Stavka na Jesenicah. Na Jesenicah je stopilo dne 15. julija v stavko 2000 delavcev, ker je podjetje kršilo kolektivno pogodbo. Dopisi in prireditve, i Šesta obletnica stolpa na Hoču. Prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. (v slučaju slabega vremena dne 28. t. m.), ho oživel naš čuvar Pa-nonije, ko bo proslava šestletnice pri sv. Miklavžu na Boču, kjer bo ob 10. uri maševal oče štajerskih planincev bočki župnik Slavko Cilenšek. Sv. Ana v Halozah. Kakor vsako leto, se tudi letos mlado in staro veseli romanja na prijazni hribček k Sv. Ani. Predviden je naslednji program: Na predvečer 25. julija ve-černice ob 5. uri. Na praznik sv. Ane 26. jul. običajna dvojna služba božja. V soboto na predvečer glavnega proščenja zopet vecerni-ce. V nedeljo je zopet trojna služba božja, ob Šestih, devetih in desetih. Častilci sv. Ane od blizu in daleč: Na svidenja! Marenberg. 601etnica prostovoljnega gasils-Jkega društva se je vršila v nedeljo dne 14. jul. y velikem obsegu in z velikim sijajem. Bila je slovesna sv. maša na prostem, igrala je priznana rudarska godba iz Mežice, 26 godbenikov pod vodstvom g. Skačeja, gasilcev je prišlo nad 200 iz Dravske in Mežiške doline, poleg gasilcev tudi drugo spremstvo in smo imeli priliko, opazovati mehki značaj naših koroških bratov. Po sv. opravilu so nastopili na govorniškem odru številni govorniki. Trg, ki •ije bil ves v zastavah in zelenju, ima sedaj ,popolnoma prenovljen gasilski dom in nov lepi 16 m .visoki stolp. ' Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ne vem, kaj se je zgodilo tistemu peresu, ki je navadno od nas poročalo »Slovenskemu gospodarju«: ali je zarjavelo, ali zmrznilo, ali pa se je v tej vročini raztopilo, da ni zadnji čas nobenega glasu v listu. Naj Vam torej sporočim vsaj na kratko o treh žalostnih dogodkih. V Apačah je po kratkem bolehanju umrl kmet Anton Draškovič, star 45 let. Komaj so ga pripeljali iz ptujske bolnice, kamor se je bil zatekel po zdravje, pa je že umrl. V isti bolezni je že večkrat iskal zdravje krojaški mojster Miha Drevenšek iz Župeče vasi, pa ga je neizprosna jetika po hudem trpljenju konečno položila na mrtvaški oder, bridko objokovanega od skrbne vdove in štirih otročičev. Še posebno hud udarec pa je zadela Franca Peršuha, kmeta v Spodnjih Pleterjah, ko mu je kruta smrt odvzela ljubljeno ženo Nežiko, staro komaj 27 let, in to nekaj dni po porodu, tako da je ostal sam z dvema otročičkoma. Hudo obiskanim naj bo Bog tolažnik, preminulim pa naj bode plačilo pri Bogu! — Kateri od nas nismo mogli na evharistični kongres v Ljubljano, smo se. ga kar moč udeleževali v duhu: za sklep smo tudi doma imeli v nedeljo zvečer cerkveno slovesnost in lepo procesijo z Najsvetejšim. — Njive z zlatim žitom, ki jih je bilo letos tako veselo pogledati, so požete; naj nas Bog še nadalje milostno obvarja nesreč! Piuj. Prispela ja žalostna vest, da je ufiairl v Kamniku, kamor je šel na spremembo zraka, pater Pavel Goltes, minorit. Komaj pred dvema letoma je kot mlad idealen duhovnik stopil v dušno pastirstvo v ptujski minoritski župniji, kjer je deloval kot kaplan in katehet na okoliški šoli, pa ga je že zavratna bolezen jetika priklenila na bolniško postelj. Zdravil se je v Ormožu, zadnji čas pa je upal, da mu bo domači kamniški zrak pomagal, toda božja previdnost je odredila drugače. Umrl je vdan v božjo voljo dne 13. t. m. R. i. p.! Sv. Barbara v Slov. goricah. Umrl je Dušan Dernovšek v mariborski bolnici dne 15. t. m. na trebušnih tvorih. Vrl in tih mladenič, šesto-šolec gimnazije v Mariboru, je bil v 17. letu, vsi smo ga srčno ljubili, tudi gg. profesorji. Pri nas je bil 6 let ministrant in izvrsten učenec. V vseh počitnicah si je urejeval svojo lepo knjižnico z obilnimi knjigami največ leposlovnih, zgodovinskih in drugih. Posedoval je stare klasike in Prešerna. V nogometu je bil prvak, v šahu mlad in vnet mojster. Velika škoda ga je, lahko bi mnogo koristil narodu. Naj vživa sveti raj pri stari mami pri Sv. Barbari. Zvončkov naročnik je bil 10 let in ima vse vezane. Organist in cerkovnik se sprejme pri tukajš* nji cerkvi takoj. Prednost ima obrtnik. Žup-< nijski urad Sv. Jurij ob Pesnici. 714 Mizarskega pomočnika spreijme Zavernik, Voi ličina, Sv. Lenart v Slov. goricah. 711 Močan zdrav fant se sprejme za kovaškega učenca. Oglasi naj se: Ptujska gora 2. 707, Viničar, pošten, s 5 delavnimi močmi, se išče za vinogradniško posestvo v okolici Martt ¡bora, kjer se lahko 3 krave redijo. Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista. 703 Trgovski učenec z meščanskošolsko naobraz-« bo, poštenih staršev, se sprejme v trgovina z manufakturo, usnjem in špecerijo. llrana in stanovanje prosto, učna doba tri in pol leta. Ponudba s prep som zadnjega "šolske* ga spričevala se naj vpošlje na trgovino;' Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. POSESTVA: Posestvo 5 oralov pri Slov. Bistrici se takoj proda za 125.000 Din, potrebno samo 100.000 Din, drugo je vknjiženo. Naslov v upravnd-štvu našega lista. 710 Proda se malo posestvo blizu postaje Mestinje, vas Grlice, cena 6000 Din. Vpraša se Senovi- ca 41, Šmarje pri Jelšah. 713 PIA1A OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.=. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Viničar se sprejme, kateri ima dve do tri glave živine svoje, razumeti mora tudi vsa vi-nogradska dela. Vpraša se pod naslov: Anton Marčič, Slov. Bistrica, " ~ 717. Na prodaj hiša v trgu Rogatec, pojasnila daje Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju. V ponudbi je navesti način plačila, kot plačilo se sprejmejo hranilne knjižice pupilarnih zavodov. 705 Da se v najem hiša, opremljena z trgovskim ¿inventarjem, v neposredni bližini cerkve, proti primerni najemnini. Interesenti se naj oglasijo na naslov: Majcen Vinko, posestnik, Polenšak. C59 RAZNO. Nagrado dam tistemu, ki prinese mojo listnico, zgubljeno v studenškem gozdu, nazaj. Lorbek Franc, Bresternica 66, Maribor. 718 Motor i HP z mlatilnico, zelo ugodno proda: Hrga, Bratonečice, p. Velika Nedelja. 719 Jablus-Jabolčnik. Tvarina, iz katere naredite poceni izvrstni jabolčnik ali hruškovec, ne da rabite naravnega sadjevca. S poštnino stane 40 litrov 29 Din, 75 litrov 49.50, 100 litrov 64 Din. Za uspeh jamčim. Prepričajte se! Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek. 720 V Novi Starinarni, Maribor, Koroška cesta 3, dobite veliko ostankov svil«, cajga, blaga za moške srajce, žepne robce, delena, gate, srajce, tiskovine, flanela od 4 Din meter, volno blago za možke obleke, pohištvo: po-* stelje, omare, otomane, stoli. 715 Razglas. 716 Na prostovoljni javni dražbi se bo prodalo:: gozd, njivo in travnik v kat. občini Sv. Jun-gerta, last dedičev Hriberšek Ane v Gorici št. 17, in sicer gozd pare. št. 715-1 s površino 1 ha 72 a 89 m2, njiva s travnikom pare. štev. 717, 718 in 719 pa s površino 1 ha 37 a 64 m', dne 9. avgusta 1935 ob 8. uri zjutraj na licu mesta v Gorici št. 17. Izklicna cena znaša Din 50.000 ,vadij Din 5000. Pojasnila daje javni no-, tor dr. Stojan Ivan kot sod. komisar v Celju, Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«! Ženski svet Materinstvo. ,V ženi in materi je začetek In konec človeštva. »Skrivnost materinstva je velika — zemljo Sreže z nebom, naravo z božanstvom.« Nobeno človeško bitje ni Bogu tako blizu, kakor mati, ki pričakuje otroka. Ona pomaga Stvarniku pri oblikovanju novega človeka, ki mu je vdihnjen neumrjoč duh. Svoje najlepše 'delo položi Stvarnik neizpolnjeno v materine ioke, da ga ona dovrši. To skupno delo z večnim Stvarnikom vodi mater v neposredno bo-tjo bližino. Pred veličino materinstva moramo postati ponižni in spoštljivi, kajti ta poklic, ki j a tako nujno vezan z ljubeznijo in zvestobo, s tisočerimi žrtvami in odpovedmi, ni samo za ženo samo, temveč tudi za narod in celotno človeštvo neizmerne važnosti. Otrok se porodi iz matere in podeduje v neki meri njene lastnosti. Razvidno je torej, da je usoda človeštva močno zavisna od kakovosti mater. Zato je treba vzgajati matere in po njih družbo, narod, človeštvo. Mati je zibelka bodočnosti, a je obenem tudi oltar, na katerem se brez konca in kraja daruje za dobro človeštva. Časom in narodom pritisne veličina matere svoj neizbrisni pečat. Ko postane žena mati, ne prevzame na sebe samo težke odgovornosti za življenje mladega bitja, nego še veliko večjo, z žrtvami, razočaranji in bolečinami spojeno dolžnost, vzgojiti otroka. S tem pa stopa vsaka mati na križ, s katerega ji ni dano stopiti preje, dokler ni izgovorjena poslednja beseda: »Dopolnjeno je.« Otrok, po katerem postane žena mati, je drugi materin jaz, ki stavi svoji roditeljici mučna vprašanja: Se bo rodil zdrav, brez telesnih hib? Kakšne bodo njegove duševne zmožnosti? Kako se bo razvijal? Ga bo znala Vzgojiti v človeka, ki bi zmogel osrečevati razen sebe še druge? — Sama nerešljiva skrivnost je v teh vprašanjih. Da, še veliko bolj, kot za rojstvo otrokovo mora biti mati pripravljena na njegovo vzgojo. Priznati pa moramo resnico, da so med nami tudi matere, ki niso poučene o svojem največjem in najbolj odgovornem poklicu in delu. Prav ta nepripravljenost je vzrok in izvor neštetim nesrečam in razočaranjem. Mno go jih je, ki bi rade zvedele kaj več o tem, pa jim prilike tega morda niso omogočile, morda niso imele nikogar, ki bi jim reševal ta vprašanja. V par mislih, preprosto in enostavno, se bomo skušale na tem mestu poglobiti v ženino in materino poslanstvo. Poiskati si moramo dobro utrjenih poti, da bomo vzgajale nov rod, ki bo živel močno, človeka vredno živ ljenje. Fuksija. Zelo priljubljena je v našem domu fuksiia. Izredno bogata je v cvctu, a kljub temu je z9lo skromna s svojimi zahtevami. Ljubi bolj vlažno ozračje in ne preveč sonca. Dasi ta lepa in hvaležna cvetica ne potrebuje posebne nege, bo marsikatera prijateljica cvetja sprejela y :eno rada par navodil za gojitev te rastlinice. Navadno grešimo pri fuksiji pri prezimo-vanju, ko jih denemo na topel prostor. Rastlini jeseni listje porumeni in odpade. Tedaj je čas počitka. Če jo pa prezimujemo v toplem prostoru, Začne odganjati slabe poganjke, ki nimajo moči, da bi cveteli. S tem pa rastlina izčrpa vso moč in spomladi, bo bi morala bujno poganjati, hira, ker smo jo prikrajšali za prepotrebni počitek. Tudi zalivanje je treba jeseni omejiti. Pred-no postavimo fuksije v suho prezimovališče (4—6°C), je dobro, če jih damo za nekaj časa na prosto, da se bolj utrde. Čez zimo jih je treba le malo zalivati. Spomladi (februarja, marca) jih postavimo na toplejše mesto. Tam jim odstranimo ves suh les in jih primerno obrežemo, šibke vejice lahko precej v živo prirežemo, ostale pa približno na polovico. Presadimo jih šele, ko začno obrezani deli dobro poganjati. Staro prst otresemo, korenine primerno odrežamo in vsadimo fuksijo v močno prst v nekoliko večji lonec. Nato jih postavimo na okno ter večkrat poškropimo. Razmnožujemo to cvetico najlažje s podtaknjen«, katere vzamemo najboljšim rastlinam. Najprimernejši čas je pomlad. Kratke, močne poganjke, ki odženo na vejicah, odrežemo v bližini starega stebla tik pod listom. Potakne-mo jih v lahko peščeno prst. Posodo postavimo med okno na toplo in vlažno ozračje ter škropimo. Pozneje jih večkrat presadimo, a vedno v večje lončke in v močnejšo prst. Potaknjence, ki so'najmočneje razviti, lahko vzgojimo v obliki drevesca. Na stebelcu iz po taknjenca moramo skrajšati vse postranske poganjke tako, da oštane le še 2 do 3 pare listov. Ko pa zraste stebelce visoko, kakor si želimo, odščipnemo vrh. Radi tega prične cve tica odganjati pod'vrhom nove mladike za krono. Stebelce je treba privezati k opori, da se ne ukrivi. Fuksije gojimo lahko tudi v obliki grmiča. Vrt v juliju. Mesec julij zahteva mnogo pozornosti in pridnosti od vrtnarice. Ta mora skrbeti, da na gredicah ni plevela, da so rastline okopane in ob večerih zalite ali škropljene. Posejati je treba endivijo, solato za zadnjo uporabo, kolerabice in repo. Paradižniku moramo ščipati vršičke in jih privezovati, da bo do sadovi izpostavljeni soncu. Zelo priporočljivo je, če ob dežju, ko je zemlja skozi in sko zi dobro premočena, zalijemo vrt z gnojnico. Ako pospravimo z gredice kakršnokoli ze-lenjad, je ne smemd pustiti prazne in neobdelane, nego jo pognpjimo, prekopljemo in na novo posejemo ali zasadimo. S tem sproti izrabljamo prostor, da nam ne leži zemlja brez koristi. Na cvetične grede sejemo v tem mesecu mačehe in potočnice. Georgine, ali kakor jih ponekod nazivajo: regine, je treba privezati, da Jse ne razrastejo krivo. Prav tako moramo dati oporo tudi gladijolam. Če imamo v gredah vrtne jagode, jim je treba obirati pritlike, ki jih odženo. Pripravljamo pa jih lahko že za nov nasad. Dolge pritlike, ki poženejo iz starejših rastlin, odrežemo (izberemo najlepše) in posadimo na senčno gredico v zelo lahko zemljo po 10 cm narazen. V začetku jih pokrijemo s slamo ali z vejami in večkrat zalijemo. Ko začno dobro rasti, odstranimo senco. V avgustu pa, ko poženejo že cel šop listov, jih presadimo na sončne grede in jim porežemo polovico korenin ter odstranimo vse stare liste. Nato jih plevemo in oko- pavamo, ob suši zalivamo in gnojimo s kompostom. Pritlike, ki potem odganjajo, je treba pore-« zati sproti, da dobimo močne in rodovitne grme. Jagoda ne potrebuje posebne nege, a je tako okusna in zelo obilno rodi, da bi bilo pri« poročati njeno gojitev tudi v naših kmečkih vrtovih. Kuhinja. Črešnjev štrukelj. Napravi vlečeno testo iz 'A 1 moke An ga pokrij ter pusti počivati. Nato ga razvalji in pomaži z raztopljenim surovim maslom. Na masti zarumeni dve pesti krušnih drobtin in s temi potresi testo. Približno 1 kg črešenj operi, odstrani pscelj in peške ter jih posuj po testu. Osladi z dvema pestema sladkorja in potresi z žličico cimeta. Nato testo zvij, ga položi v namazano posodo in ga po« maži s smetano ali z jajcem ter speči. Pečenjak s čr-išnjami. Raztepi v loncu 3 ru« menjake, Yi 1 moke, Vi 1 mleka, 2 žlici sladkorne moke, nekoliko <^oli in naribane limonine lupine. Dodaj sneg 3 beljakov in narahlo zmešaj. Vlij testo na pekačo, ki si jo namazala z maslom. Potresi po testu opranih črešenj, ki si jdm odstrr-ila peške in pecelj. Ko je pečenjak pečen, ga potresi s sladkorjem, razreži na kocke in daj na mizo. Sladkorni grah v stročju. I. Otrebi grah v stročju in ga skuhaj v slani vodi. V kozi zarumeni 1—2 žlici moke na masti, nato prideni grah z vodo vred in pusti, da prevre. Zraven daš lahko krompirjeve cmoke ali pražen riž. — II. V slani vodi skuhan sladkorni grah lahko kar zabeliš z razbeljenim maslom, na katerem si zarumenila kruhovih drobtin. — III. Med grah primešaj mlad, na kocke zrezan krompir in ga zabel; z ocvirki, med katerimi si zarumenila nekoliko čebule. To daš kot samostojno jed na mizo. Grah z rižem. I. Na razbeljeno mast stresi 1 liter zelenega grahovega zrnja in duši pokritega K ure. Nato prideni Vk 1 opranega riža in pusti, da se grah in riž dobro zmehčata. Če je grah prav mlad, duši najprej riž in šele potem prideni grah. — II. Za grahovo juho z rižem pa prideni drobno zreza.nega petršilja in drobnjaka ter zalij z juho ali vodo. Nazadnje prideni še eno raztepeno jajce. Kako vložiš češnje? V 1 1 vode prevri 1 kg sladkorja in postopoma 5 kg lepih črešenj (najprej jih daš v tekočino toliko, kolikor jih ta prenese. Ko prevro, jih pobereš s penovko in daš v lonec ostale). Ko so vse prevrete, jih pusti stati čez noč. Naslednji dan prilij soku Vj 1 dobrega špirita, nekoliko ruma, 1 kavino žličico salicila in -vse to prevri ter polij po črešnjah. Shlajeno spravi v kozarce ter dobro zapri. Tako pripravljene črešnje se dobro ob-drže dalje časa. — Na isti način vložiš tudi češplje. Trpotec je zdravilna rastline.. Korenine, namočene v vodi, pomagajo pri zobobolu. Z vodo izpiaku-ješ usta in žvečiš korenine. Trpotcev sok je dober proti slabokrvnosti ali obolenju dihalnih organov. Če bolnik kašlja, mu daj vsak dan par žlic tega soka, ki ga pripraviš takole: Naberi trpotčevih listov, jih dobro operi in s cunjo posuši. Nato jih drobno sesekljaj in zavij v močno platneno krpo ter iztisni sok. Ku-: haj 25 minut VA tega soka in Vi 1 medu; ko je sok še gorak, ga nalij v segrete steklenice in dobro zapri, da sc ti ohrani lahko za vso leto. Priporočljiv je zlasti za otroke, ker je sladek in ga radi uživajo. Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) Hlastno je govoril, Old Firehand pa je tehtno pravil: »Trampa si zaklal —? Ni bilo posebno pametno, pa kar si storil, si storil —. Trampi se bodo maščevali in Blenterja ubili. Pustili bomo konje v gozdu in pohiteli v njihov tabor. Ti pa brž skoči k rafterjem po pomoč.« Indijanec je odhitel. Westmani so privezali konje k drevju in naglo stopili za svitom. Kmalu so zagledali tabor trampov, na desni so stali konji. Legli so in se plazili bliže. Old Firehand je mignil Fredu, povedati mu je mislil, naj zleze h konjem in naj ne pusti trampov blizu njih, pa ni utegnil ziniti. Prav tedaj so namreč trampi zgrabili Blenterja in mu mašili usta, kričal je, tudi trampi so vpili in vmes se je čul cornelov glas. »Morijo ga —!« je šepnil Old Firehand tovarišem. »Naprej! Kar sredi med nje! Brez prizana-šanja!« Skočil je. Tri štiri trampe je sunil v stran, da so odleteli ko snopi, pravkar je dvignil cornel puško, da bi udaril Blenterja s kopitom po glavi. Dobil je sam udarec, da se je nezavesten zgrudil. Še tri je podrl pa izdrl samokres in izstrelil vseh šest nabojev. Pol tucata trampov je padlo. Vmes ni zinil besede, tiho in nepremično je stal sredi bojnega vrveža ko skala v razburkanih valovih. Tem glasnejši pa so bili tovariši. Črni Tom je planil ko vihra nad trampe pa klel in zabavljal in psoval in bil s puško okoli sebe. Mali Fred je izstrelil puško, jo vrgel v stran, izdrl samokres in kričal, kolikor so zmogla njegova mlada pljuča. Vse pa je prekričal visoki glas tete Droll. Za cel tucat napadalcev je zalegel. In tako gibčno se je obračal, da noben nasprotnik ni utegnil varno meriti na njega. Pa tudi nobenemu na misel ni prišlo. Trampe je nepričakovani napad tako iznenadil, da izpočetka vobče niso utegnili misliti na brambo, in ko so se zavedli, jih je ležala že več ko polovica na tleh, med njimi tudi njihov vodja cornel, uvideli so, da bi bil odpor brezuspešen, in jo jadrno popihali. Povrh so bili prepričani, da jih je napadla cela stotnija, vsaj klika in vika je bilo za toliko ljudi. In šele tedaj se je oglasil Old Firehand, ki je ves čas pozorno motril razvoj boja. »Za njimi!« je zavpil. »Ne pustite jih h kojem!« Tom in teta Droll sta kriče planila na desno. Nekaj trampov je res skočilo h konjem, pa streli so jih prepodili, pognali so se po jasi in izginili v temi. Zaman so čakali ralterji na Velikega medveda in Blenterja, nemirni so že bili, posebno Mali medved se je bal za očeta, že so se posvetovali, kaj bi storili, ko nenadoma slišijo strele in kričanje. Niso vedeli, kaj se godi, nemudoma so planili po puške in pohiteli za glasovi. Tudi sami so kričali in tulili na vse grlo, da bi preplašili trampe. Vse je prehitel Mali medved, daleč pred njimi je bil, od časa do časa je zaklical, da bi ralterji našli za njim. Strah ga je bilo za očeta. Na pol poti pa ga je ustavil Veliki medved. »Brž za menoj!« je kriknil in se koj obrnil. »Old Firehand je prišel s svojimi ljudmi in napadel trampe!« Črez drn in strn so hiteli v temno noč, novica, da je Old Firehand napadel trampe, jih je podžgala, še huje so kričali. Streljanje je prenehalo, strah jih je pograbil, da so morebiti trampi zmagali, še bolj so pohiteli, — ogenj se je zasvetil skozi goščavo, — planili so po bregu navzdol in skozi trstičje, — pa nemi obstali. VII -v Cornel Brinkley. Old Firehand, Tom, Droll, Blenter in Fred so sedeli pri ognju, kot da je zakurjen za nje in kot da se ni prav nič zgodilo. Na eni strani so ležali mrtvi trampi, na drugi pa ujeti, med njimi tudi cornel, »Glej ga —1« se je zavzel prvi drvar, ko je pri-hitel na jaso in zagledal Blenterja. »Mislili smo, da so te trampi že zaklali, — pa sediš tule ko v Abrahamovem naročju!« »So me tudi mislili položiti v Abrahomovo naročje!« je dejal Blenter, »Cornel je že zamahnil, — pa so prihiteli tile prijatelji in me rešili v poslednjem trenutku. Naglo in dobro so opravili. Se lahko marsikaj naučite od njih!« »In — Old Firehand je res poleg?« »Seveda! Tamle sedi! Poglejte si ga in stisnite mu roko! Zaslužil si je! Mislite si, trije se vržejo nad dvajset trampov, jih devet pobijejo in šest ujamejo pa niti ene kaplje krvi ne prelijejo!« Spoštljivo so gledali rafterji orjaško postavo slavnega vvestmana. Vstal je in vsakemu podal roko ter jih povabil k ognju. Velikega medveda je posebno pohvalil: »Moja rdeča brata sta nas pa res prehitela!« »Tonkawa je hitel, ker se mora maščevati,« je odgovoril starejši skromno. »Da nista hitela in da nas ni nocoj srečal Veliki medved, slaba bi bila predla rafterjem! Veliki medved je pripomogel k zmagi!« »Tonkawa si ne zasluži hvale! Ni bilo težko zasledovati trampov, njihova sled je bila zelo razločna. Kje je cornel? Je mrtev?« »Živi še, le onesvestil se je. Tamle leži!« Tonkavva je vstal, vzel nož in stopil k njemu. »Cornel me je udaril in tak udarec opere le kri! Vzel bom življenje cornelu.« Sklonil se je. Tedaj pa je priskočil Blenter. »Stoj —I Moj je!« Resno ga je pogledal Veliki medved, »Tudi ti imaš osveto do njega?« »Dal In še kako!« " > »Krvno?« ' »Da!« »Tudi jaz. Čigava osveta je starejša?« »Kedaj te je udaril?« »Pred nekaj dnevi.« »Moja osveta je leta stara.« »Kaj ti je storil?« »2eno in sinove mi je ubil, do smrti jih je pretepel,« Po postavah divjega zapada je moral Indijanec odstopiti maščevanje starejši pravici Blenterja, Ni mu bilo lahko, »Pred mnogimi leti —? Se ne motiš v osebi?« »Ne! Takoj sem ga spoznal. Tak obraz si človek dobro zapomni,« »Ubil ga boš?« »Da.« »Dobro! Tonkawa bo odstopil, pa ne za vsem. Meni bo dal kri, tebi pa življenje, Tonkavva mu ne sme vzeti življenja, pa mu bo vzel ušesa. Si zadovoljen?« »Hm —I In če nisem —?« »Če ne dovoliš, ga bo Veliki medved sam ubil,« »Pa mu vzemi ušesa! Morebiti ni krščansko, da ga mučimo, pa kdor je pretrpel, kar sem jaz trpel vsa leta, tak ne pozna več usmiljenja, ampak le še maščevanje, kruto postavo divjine. Stori, kar misliš storiti!« »Ušesa so torej moja, vzel si jih bom.« Sklonil se je h cornelu. (Dalje sledi.) Bodičasti človek. Bodičasti človek 88 je rodil leta 1710 v Su-folku na Angleškem od povsem naravno zra-ščenih staršev. Po rojstvu niso opazili na otroku nič kaj posebnega. Po preteku par tednov so se poi.;ri. meni tudi konje in vozove. — Priporočam se prijateljem najtoplejel 706 Važno za hišne posestnike in cerkveno-konkurenčne odbore. Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z lOletno pismeno garancijo ANTON ROMIH splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter špecijalni oddelek za napeljevanje in preizkušnje strelovodov v MARIBORU, brzojav: Romih, klepar, Maribor. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. — Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. Clrllova Knjigarna lll!lllll!!l!lll!lll!llllllllli¡ll!!!l!lllllllll!!liü Ü1II1DI1IIÜ1Í v Mariboru nudi vedno najnovejše knjige: Ulaga Drago: Crawl prsno in hrbtno plavanje, Din 10.— Dravska banovina Jugoslavija (album z naših gora), Din 30.—, na boljšem papirju Din 40.— Undset Sigrid? Kristina Lavransova hči, katere III. del je pravkar izšel, broš. Din 85.—, vez. Din 95.— Trsni izbor in vinski tipi za dravsko banovino, broš. Din 3.— Naš kruh, evharistična izpoved inteligence, kart. Din 12.— Presveti zakrament, premišljevanja o Gospodovi pričujočnosti v presvetem Rešnjem Telesu, broš. Din 16.— Kalinšek: Slovenska kuharica, najnovejša izdaja vez. Din 160.— Humek: Sadje v gospodinjstvu, kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi, broš. Din 42.— Mil&inski: Humoreske in groteske, broš. Din 45.—, vez. Din 60. vzajfllna zavarovalnica v ljubljani ZAVARUJE POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE EARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši za« varovainici. 167 •t . ^ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po daljšem bolehanju v nedeljo dne 14. julija nenadoma za zmerom zapustil naš ]>reblagi in predobri brat, oče in stari oče Anton Janežlč kmet in cerkveni ključar pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Nepozabnega pokojnika priporočamo y pobožno molitev In blagohoten spomini 709 Sv. Miklavž pri Ormožu, Maribor in Ljubljana, dne 14. julija 1935, Brat Rudolf in ostali sorodnlkL ' ■ v v* v. ij ■ > «fei. v v ^•■¡rafr.saas IV. mariborski teden 3. do 11. 1935 avgusta Revija nacijonalne produkcije. - Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, umetniška, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična i. t. d. 3. do 4. avgusta mednarodni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih psov. 701 9. do 11. avgusta plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1. do 15. avgusta 1935. Knpulte pri naših inserentih! Manufakturna in modna trgovina, industrija odej in perila Gospo ulica ši.15 Franc Dobovičnik, Celic, Gosposka naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufaktumemu blagu. Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine. 640 Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. lr Centrala: Maribor ii! ] i Podružnica: celic v lastni novi palači na ogle nasproti pošte, prej Južnošta- Gosposke-Slovenske ulice. 2 jerska Siranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ■ mm« iiiin mUUISB mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillM lililliiiilllliilillliiilf ■El® Bi.iiBl raifffiimMmlim illilillllillM lilllIHllM illlillll» e e v rcgislrovana zadruga z neomejeno zavezo v noyi lastni poleči na oglu Krnijo Petro cesto in Vodnikove ulice Sprciema hranilne vloge in jih .-. .-. obrestnje najbolje . .. Denar ¡e pri niei naložen po-.•. .. polnoma varno. .•■ ■•. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svoji m pre-.•. .•. možen jem! v Maši favrtosfl I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, laiko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne Codo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne- milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnjcštojerska ljudsko posojilnica v Ploriborn. Tiskan Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik Januš Goleč, novinar X Mariboru. » Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj x Mariboru,