r ■ 71-1
V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, torek, 6. 9. 1983
CENA 14 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
LETO XXXVI
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Sadovi bodočnosti
$o v današnji setvi
»venski kmetijci so nezadovoljni z dosedanjim odkupom žita Še štiri tisoč ton do izpolnitve obveznosti — Prihodnje leto naj »i v republiki odkupili že 75 tisoč ton pšenice
Kranj — V Sloveniji smo do konca ygusta odkupili 54.859 ton pšenice ili 90,6 odstotka količin, predvidenih samoupravnim sporazumom o pri-eiovanju pšenice. Zadruge zaosta-Bjo za načrti za 11,5 odstotka in iibena posestva za 7,2. Z doseda-odkupom kmetijci v naši repu->liki niso zadovoljni, čeprav smo mske količine presegli že za več kot em tisoč ton. V oči bode podatek,
da je Slovenija po tržnosti pšenice še vedno na predzadnjem mestu v državi. Na slovenskih poljih pridelamo letno okrog 190 tisoč ton pšeni-čnega zrnja, medtem ko ga odkupimo le slabo tretjino. Nihče ne očita kmetom, ker krmijo s pšenico kokoši, ker zamesijo kruh iz domače moke. Ni pa opravičila za to, da domala dve tretjini pridelka, »našega vsakdanjega kruha«, znosijo v jasli, če-
šuštarska nedelja v Tržiču — Turistično društvo in delovna organizacija Peko iz Tržiča sta bila minuli vikend prireditelja tradicionalnega čevljarskega praznika Šuštarska nedelja. Petnajsti čevljarski praznik v Tržiču se je začel že v soboto dopoldne, ko so v paviljonu NOB odprli razstavo Pekove obutve, v soboto in nedeljo pa so bile na programu tudi modne revije, na kateri so prav tako predstavili Pekovo obutev. V nedeljo dopoldne se je na tržiških ulicah začel šuštarski sejem, popoldne pa je bila tradicionalna veselica. Tudi letošnja prireditev je privabila številne obiskovalce. — A. Ž. — Foto: I. Kokalj
Redukcija in zastoji v proizvodnji
Jesenice — Redukcija električne energije je precej prizadela tudi jeseniško železarno, kjer se poleg tega otepajo še s številnimi drugimi objektivnimi težavami. V torek, 30. avgusta, je ob 6. uri zjutraj redukcija električne energije prizadela elektrojeklarno, kjer so morali zmanjšati porabo električne energije za polovico. To pomeni, da ena električna peč obra-
tuje neprekinjeno, ena pa le šest ur v nočni izmeni.
Redukcija je razumljiva zaradi izpada termoelektrarne v Trbovljah, enega agregata toplarne v Ljubljani in seveda zaradi remonta jedrske elektrarne v Krškem, ki bo trajal vse do 1. oktobra. Razen tega se tudi za jeseniško železarno omejuje dobava električne energije iz tujine.
D. S.
prav so žitne organizacije preskrbele boljši krmni nadomestek — koruzo. Zgledujmo se po izjemah; med njimi je tudi tržiška zadruga, ki je letos odkupila od svojih članov in kooperantov 80 do 90 odstotkov vse predelane pšenice. Če bi tako ravnali tudi drugje na Gorenjskem in v Sloveniji, bi ob sedanjem poprečnem hektarskem pridelku 38 stotov na hektar odkupih v naši republiki že preko 150 tisoč ton zrnja. To že sodi v dolgoročni načrt. Zaenkrat bi bilo dovolj, če bi uresničili srednjeročnega. Ta predvideva, da bi leta 1985 dosegli 40 do 50-odstotno tržnost in odkupili 100 tisoč ton pšenice. To ne bo lahko in poleg kmetijskih organizacij si bo morala za uresničitev tega cnja prizadevati tudi »krajevna fronta«, Socialistična zveza delovnega ljudstva. Ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi za pšenico zapravljali drugod bolj potrebne devize. Že tako imamo dovolj problemov, da zberemo v republiki dovolj dolarjev za uvoz nujno potrebnega reprodukcijskega materiala — za gnojila, škropiva, nadomestne dele . . .
Setveni načrti, ki jih v teh dneh usklajujemo v Sloveniji, ne težijo k temu, da bi pšenici namenili več površin. Prizadevanja so usmerjena v povečevanje hektarskih pridelkov, dvigovanje tržnosti in spodbujanje pogodbenega pridelovanja. Načrti predvidevajo, da bi zadružniki posejali s pšenico 18.130 hektarov za naročeno pridelavo in družbena posestva 7300 hektarov polj. Če bi zadružniki oddali z vsakega hektara le 2,5 toni pridelka in družbena posestva pet, bi prihodnje leto v Sloveniji odkupili 75 tisoč ton. Gorenjski kmetje naj bi za tržno pridelavo namenili 475 hektarov — v kranjski občini 350, v tržiški 25 in v škofjeloški ter radovljiški občini po 50 hektarov. V Kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjske, v temeljni organizaciji Kmetijstvo, bodo 66 hektarov posejali z oljno repico, 228 hektarov s pšenico in 218 hektarov z ržjo. S tem bodo za republiškim setvenim načrtom zaostali za 21 hektarov.
Načrt bo težko uresničljiv, pravijo v gorenjskih zadrugah, kjer se ogrevajo za nekoliko nižje številke. Res je, poudarjajo odgovorni v republiki, da Gorenjska dosega vrhunske rezultate v živinoreji, toda ob tem mora pospeševati tudi pridelovanje pšenice, zmanjševati delež krompirišč m spremeniti pristop do kmetov. Po njihovem mnenju letošnji setveni načrt ni preobsežen, le vprašanje je, pravijo, če bodo zadruge s sedanjo kadrovsko zasedbo kos zahtevnim nalogam.
C. Zaplotnik
Lspela konjeniška prireditev na Brdu — Skoraj 20.000 gledalcev seje v nedeljo zbralo ob hipodromu na Brdu kjer je bila velika konjeniška prireditev. Največje zanimanje je vladalo za spominska tekmo maršala Tita za ■ ajbcljie jugoslovanske kasače. Prepričljivo je :magala kobilu Fegrina z voznikom Alojzem Slavičem iz Kri t ■ ev Fegrina je s tem dosegla težko ponovljiv uspeh. V treh letih je dobila vseh šest tekov za pokal maršale, 'h tu za najboljše kasače na 1600 metrov dolgi progi. Nasploh je nedeljsko tekmovanje minilo V napetih borbah naših najboljših tekmovalnih konj. Vedno bolj se uveljavljajo tudi konji rejnega centra Brdo, ki prerašča v vodilno našo ustanovo^ na tem področju, (jk) — foto: M. Ajdovec
V primežu cen
Tuko velikega hrupa okoli cen, ki zadevajo kruh, že dolgo nismo doživeli. Pa je prav tako — predvsem zaradi tega, da vsaj na tem primeru preizkusimo svojo družbeno moč vplivanja na cene. Manj zaradi tistih nekaj din pri vsakem kilogramu kruha, ki bi jih morda neupravičeno potrošnik dajal za reševanje težav neurejene pekarske proizvodnje, pač pa bolj zaradi načela, naj velja le to, kar je bilo dogovorjeno.
Ob tem silnem naletu na cene kruha, ki se pač bodo morale 'znižati, kjer so se odločili *a previsoke cene, pa že hitro pozabljamo, kuj vse smo nedavno tega in še danes, morda pa še tudi jutri kupovali po prav tako neupravičeno povišanih cenah: meso, prejo, papir, itd. Te višje cene smo znali spretno skriti pod plašč samoupravnih sporazumov ali kakorkoli že poimenujemo dogovore, s katerimi se izogibamo sicer veljavnim cenam in tudi veljavnim načinom za njihovo povečevanje. Takšnega načina izhoda iz gospodarskih težav pri nas ne manjka, pa kljub temu nismo v preteklosti niti sedaj zganjali pol toliko hrupa kot prav sedaj zaradi kruha. Ob načelu znajdi se in s tolažbo,^saj tako delajo vsi ob ničelnem reagiranju vseh, ki bi morali reagirati, se nan utegne zgoditi, da se izgubimo v gozdu takšnih kvazi samoupravnih sporazumov, ki bodo mirno razveljavljali danes, kar je bilo sprejeto včeraj in naj bi veljalo tudi jutri.
Hrup okoli cen kruha daje vendarle slutiti, da se še znamo upirati centrifugalnim silam vrtečega se cenovnega kroga. Toda ali je zaustavljanje tega vrtiljaka le s tako majhno zavoro, kot je cena kruha, dovolj za obrzdanje v inflacijskih taktih vrteče se cenovne dirke? Ali bomo tako reagirali tudi, če bodo pekarski mojstri ponudili samoupravni sporazum z višjo ceno kruha ali pa le včerajšnjo suho skorjo? Ali poduk iz reagiranja na neupravičene cehe kruha sploh ima toliko zvena, da ga bo slišati tudi v goščavi gosti od takozvanih samoupravnih sporazumov o »zidam ceno, rešujem sebe«?
L. M.
Nagrada
za dobro delo
V jeseniški železarni so se odločili, da že septembra dobijo nagrade in posebne stimulacije tisti delavci in delovne skupine, ki bodo še posebej pomagali k boljšim izvoznim rezultatom — Marjan Orožen čestital železarjem k razvejani inovatorski dejavnosti in inovatorskim dosežkom na področju humanizacije dela
Jesenice — Na izredni seji delavskega sveta jeseniške železarne, ki so jo je udeležil tudi predsednik Zvezo sindikatov Slovenije Marjan Orožen, so delegati jeseniških temeljnih orgnanizacij združenega dela spregovorili o ukrepih za izboljšanje izvoza" v železarni, Marjan Orožen pa je železarjem podelil mednarodno priznanje za humanizacijo dela v tovarni.
Železarji so se odločili, da sprejmejo posebne ukrepe za spodbudo izvoza, kajti rezultati niso kaj prida obetavni. V svetu se srečujejo s precejšnjo recesijo metalurških izdelkov, nemalo pa je tudi subjektivnih vzrokov za zaostajanje izvoza. V osmih letošnjih mesecih so dosegli le 70-odstotno vrednost izvoza na konvertibilno tržišče, še posebej pa zaostajajo z izvozom na klirinško tržišče. Po sklenjenih pogodbah morajo izvoziti za 19 milijonov dolarjev vrednosti na konvertibilno tržišče in 11 milijonov dolarjev vrednosti izdelkov na klirinško področje, kar pomeni 30.000 ton izdelkov za tuje tržišče do konca letošnjega leta. Dnevni izvoz jeseniške železarne je tako več kot 300 ton.
Tuji kupci postajajo vedno bolj zahtevni, zato lahko prodajajo le visokokvalitetne izdelke. Še poseben problem ob tem postaja domače tržišče, kajti železarna je nujno vezana predvsem na izvoz. Z domačimi kupci so sklenili pogodbe in predvidevajo, da bodo kupci doma dobili 70 odstotkov domačih količin. Odslej bodo v železarni dnevno vodili selekcijo, kateri domači kupci imajo prednost: predvsem tisti, ki dosegajo odlične ali vsaj dobre izvozne rezultate.
Železarji so se obenem dogovorili, da nekoliko spremenijo nagrajevanje po posameznih temeljnih organizacijah in nudijo posebne stimulacije tistim temeljnim organizacijam in posameznim delovnim skupinam, ki bodo dosegle odlične rezultate. Posebne dosežke bodo dosledno nagrajevali in obratno: pri osebnih dohodkih bodo prizadeti tisti, ki svojih delovnih obveznosti ne bodo izpolnili. Posebna strokovna služba bo že septembra pripravila ustrezen predlo«.
Marjan Orožen je čestital jeseniškim železarjem v imenu Zveze sindikatov Jugoslavije, ker vsa leta z okoli 600 avtorji tehnoloških izboljšav dosledno skrbijo za humanizacijo dela, še posebej kadar gre za skrajno zastarele tehnološke postopke. Vsa minula leta so bili železarji za inovatorske predloge deležni najvišjih priznanj, prav tako so nagradili letos inovatorje Petra ire-liha, Janeza Arha in Janeza Rozmana. Železarna je tako lahko zgled ostalim delovnim kolektivom.
Marjan Orožen je govoril tudi o nesprejemljivem obnašanju občin, kolektivov, ki se zapirajo v lastne okvire; o doslednem uresničevanju politike ekonomske stabilizacije; o investiranju, o nesprejemljivem špe-kulantskem obnašanju pri cenah ter poudaril, da naš sistem sicer temelji na solidarnosti in na tem, da se delavcem, ki zaslužijo malo, pomaga, vendar se moramo tudi vprašati, zakaj prejemajo delavci tako zelo nizke osebne dohodke.
D. Sedej
Krvodajalska akcija
na Jesenicah
Jesenice — Letošnja krvodajalska akcija v jeseniški občini poteka prav v teh dneh in bo trajala do 9. septembra.
Jeseničani so se krvodajalski akciji vedno odzvali v velikem številu in zato tudi letos jeseniški Rdeči križ pričakuje, da se bo sleherni dan odzvalo po 300 prostovoljnih krvodajalcev. Toliko krvi namreč potrebuje jeseniška splošna bolnica.
Med krvodajalci je tudi vedno več delavcev jeseniške železarne. Sama železarna se že več let odzivna na to humano akcijo tudi tako, da imajo vsi krvodajalci, delavci železarne, prost delovni dan.
D. S.
DANES V GLASU
2. STRAN:
3. STRAN:
8. STRAN:
9. STRAN:
pred srečanjem gorenjskih tekstilcev smo obiskali škofjeloško Odejo
Gorenjska pred 8. sejo CK ZKS
priprave naših najboljših smučarjev v Kranjski gori
Annapurna čaka naše alpiniste
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO
TOREK, 6. SEPTEMI
PO JUGOSLAVIJI
PKKSKRBA Z ZDRAVILI BOLJŠA
Preskrba z zdravili se je precej izboljšala, tako da primanjkuje V Jugoslaviji le še okoli 10 odstotkov zdravil. 1'redsednik zveznega komiteja za delo. zdravstvo in socialno zaščito dr. Djordje Jakovljcvić ne skopari s pohvalami, n menjenimi izrednim naporom izdelovalcev zdravil. V zadnjih mesecih so namreč presegli proizvodnjo zdravil za domači trg in izpolnili planska predvidevanja za izvoz na konvertibilno področje. Kot so ocenili, je k temu precej pripomoglo tudi dosledno izpolnjevanje družbenega dogovoru o zagotovitvi in porabi deviz, namenjenih za prioritetni uvoz surovin v tem letu.
KROMPIR
PO 19 DINARJEV
Slovenski pridelovalci krompirja bodo odkupovalnim organizacijam letos prodajali krom pir po 11.-T) dinarja. Toliko bodo dobili za jedilni krompir, medtem ko bodo za krompir, ki je namenjen industrijski predelavi, dobili 9 dinarjev za kilogram Tako so se dogovorili na odboru za krompir pri poslovni skupnosti za sadjC. krompir in vrtnine. Čeprav naj bi na noro določene odkupne cene krompirja začele veljati šele potem, ko bi jih -potrdila tudi republiška skupnc:;t za cene. adkupovitim'., organizacije že sedaj odkupujejo kropmir po višjih cenah.
SLABŠI PRIDELEK SADJA
Slovenski pridelek sadja bo letos skromnejši kot je bil lanski: namiznih jabolk bo za dobrih 10.000 ton manj. precej manj bo tudi sadja za industrijsko predelavo, skromnejša pa bo tudi ponudba hrušk. Slovenska predelovalna industrija bo letos potrebovala 35.000 ton jabolk, na slovenskem trgu pa jih bo lahko odkupila 15 do 20 tisoč ton. Industrijska jabolka bodo odkupovali po 5.50 dinarja. Kmetom, ki bodo sami poskrbeli za prevoz, bodo dodali 50 par pri kiloi/ramu. Prodajna cena jabolk za ozimnico pa bo od 23 do 25 dinarjev za kilogram.
DOBER DEVIZNI IZKUPIČEK
Ciostje iz tujine so do konta prejšnjega meseca pustili r družbeni blagajni dobrih 550 milijonov dolarjev. Tu vsota je po podatkih narodne banke Jugoslavije za 40 odstotkov večja kot lani v enakem času.
Široke možnosti izobraževanja odraslih
Radovljica — Delavska univerza Radovljica je že julija razposlala vsem delovnim organizacijam v občini obvestilo o možnostih in pogojih izobraževanja ob delu, ki jih imajo delavci in občani v izobraževalnem letu 1983/84.
Letos bodo izvajali programe za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, programe za izpopolnjevanje in usposabljanje za delo in delovne dolžnosti, za samoupravljanje, za ljudsko obrambo ter za družbenopolitično delo ljudi v njihovih temeljnih sredinah.
Predvidene so tudi razne oblike kulturnega, estetskega in splošnega izobraževanja ter usposabljanje za dom in družino.
Ze septembra bodo odprli v Radovljici peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole za odrasle, ki bo za udeležence brezplačen. Zelo pisana je izbira strokovnih tečajev in seminarjev za strokovno dopolnilno izobraževanje. Naštejmo le najpomembnejše, kot so tečaji strojepisja, korespondence, stenografije, vodenja poslovnih knjig, tečaji za skladiščnike, strojnike, delovodje in sku-pinovodje, upravitelje centralnih naprav, voznike viličarjev, tečaji varstva pri delu, higienskega minimuma, tečaji za snažilke, negovalke ter seminar za pripravo in izvajanje programov pripravništva v organizacijah združenega dela v usmerjenem izobraževanju.
Kot vsa leta nazaj načrtujejo 90-urne večstopenjske jezikovne tečaje nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine za odrasle ter angleščine in nemščine za šoloobvezne otroke. Po potrebi bdo pripravili tudi tečaj slovenščine za pripadnike drugih narodov in narodnosti.
Vsi tečaji bodo popoldne, v fonola-boratoriju, torej po najsodobnejši metodi.
Na področju splošnega usposabljanja načrtujejo tečaje šivanja, vozla-nja, vezenja, pletenja, več tako imenovanih tečajev za vrtičkarje in gospodinje, ki se zanimajo za zamrzo-vanje jedil, in za sadjarje. Ponovno bodo odprli tečaj aerobne gimnastike, za katerega je bilo spomladi veliko zanimanja.
Po večletnem premoru bodo pripravili po krajevnih skupnostih predavanja iz kulture in estetike, s sodelovanjem šol pa že uveljavljeno
šolo za življenje, namenjeno mladim, ter šolo za starše.
Namesto rednih doddelkov srednjih šol bodo letos organizirali le in-štrukcijske skupine ekonomske srednje šole za odrasle, namenjene slušateljem, ki so se vpisali v vse štiri razrede pred majem 1980. S sode lovanjem šolskih centrov bodo skušali organizirati izobraževanje po programu srednjega usmerjenega izobraževanja različnih stopenj za odrasle. Ustrezali bodo potrebam in željam organizacij združenega dela, predvsem bodo namenjeni lesarskim manipulantom in veziljam.
Program družbenopolitičnega izobraževanja bodo letos izvajali s predavanji, seminarji in političnimi šolami. Načrtujejo več seminarjev in predavanj za samoupravljalce, člane organov uporabljanja v organizacijah združenega dela, za delegate družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Posebno skrt bodo posvetili družbenopolitičnemu in ekonomskemu usposabljanju članov vodstev vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij, predvidene pa so tudi politične šole. Organizirali bodo še seminarje in predavanja za pedagoške delavce in za krajane.
Izbira je zares velika. Sedaj so torej na vrsti kandidati, še bolj pa družbenopolitične organizacije in samoupravna telesa, da izberejo tiste oblike, ki jih najbolj potrebujejo.
JR
NAŠ SOGOVORNIK
Marjan Burja
Višji prispevki, višji da
»Še nedolgo tega smo precej pisali in govorili o stabilizac^ davkih, ki so se obetali iz pripravljenega delovnega gradiva. Zase so se ti obeti sicer nekoliko odmaknili, saj je treba to delovno
*>\J W»   \J«v.v.       . ~ ~ .------------------*.....,   •■»»»J   J V.   L 1 V UU
kar precej popraviti. Vendar se že obveznosti občanov letos kljub«4vei povečujejo. Še ta mesec bo Uprava družbenih prihodkov občine K.1 začela pošiljati odločbe o bistveno povečanih obveznostih. O tena . se pogovarjali z direktorjem Uprave družbenih prihodkov ofe n,? Kranj Marjanom Burjo.
Katere obveznosti se letos občanom povečujejo? [ »Večje so obveznosti za prispevek za zaklonišča, prispevki Vl\ stavbno zemljišče, davek na posest stavb, davek na dohodke iz pral pj-a ženja ter davek iz skupnega dohodka občanov. Najbolj se povedi \r spevek za zaklonišča, ki se po občinskem odloku o zakloniščihobrti jot nava v višini 0,06 odstotka od nabavne vrednosti stavbe oziroma« fcai ve za obračun amortizacije. Ker pa podatkov o nabavnih vredne* l* nimamo, je za osnovo vzeta davčna osnova in sicer valorizirana* b« za stanovanjske kot poslovne prostore. To pa pomeni, da se bopn? L vek za zaklonišča zavezancem povečal za dva do petkrat. Podobno« EL prispevkom za stavbno zemljišče, pri katerem se po sklepu izvTšaj Ljj sveta občine vrednost točke za stanovanjske površine in poslovne* vjr store zviša za četrtino«
Kako pa je z davkom na posest stavb?
»Osnove za odmero tega davka so bile v skladu z zakonom o«« kih občanov valorizirane glede na povprečno gradbeno ceno.TočkeMcL ostanejo take kot doslej, saj enostavno ni razpoložljivega denar-i ,f v. bi se novo točkovanje stanovanjskih površin sploh izvedlo. Poveča se tudi davek na dohodek od premoženja in davek na skupni dohe« občanov in sicer za več kot sto odstotkov.«
Ali je odmera davkov za obrtnike in kmete za leto 1982 že akjif
cena
RK po<
»Prav te dni to odmero zaključujejo, v kratkem bodo dobi^ odločbe.«
Koliko davka pa plačajo kranjski obrtniki?
»Med obrtnike sicer štejemo vse občane, ki se ukvarjajo z z dejavnostjo, gostilničarje, avtoprevoznike, intelektualno deia\<fKi duhovnike in takoimenovane popoldance, vseh je okoli 1500.0fcT||er
kov v klasičnem pomeni je W^        '*» <"v>' 770 in sicer v višini 72 milije.
jo več kot 2 milijona dohodka, je v kranjski občini le 10, kar tripjesi*
je bilo lani le 902, davek pa je bil odnJJ£ hjonov novih din. Obrtnikov, ki letno u^TJi
j" T:r: -.rT^------jdka- ->e,v sanjski občini le 10. kar trio; 71
pa je taksnih, ki dosegajo manj kot 500 tisoč novih din dohodka Kljub temu se z davki iz obrtne dejavnosti napolni tretjina občini proračuna, medtem ko zasebni kmetje prispevajo v proračun i M 8 odstotkov. V občim je sicer več kot 11.000 občanov ki imaiokwi ska zemljišča, davek pa je bil odmerjen le za 3600. Značilnemm^ kmetje plačujejo več prispevkov (na primer za starostno zavara«! in zdravstveno varstvo) kot pa davkov. Skupno je bilo tegadavkd le za 5,8 milijona novih din.« 6 11
LM
Odkritje spominskih plošč v Radovljici
Radovljica — V spomin na 9. september leta 1941, ko je na Lip-niški planini v osrčju Jelovice padel junaške smrti revolucionar in prvi komandant gorenjskih partizanskih enot Jože Gregorčič, ter v počastitev obletnic ustanovitve prvih mestnih odborov Osvobodilne fronte v Radovljici, bo v petek 9. septembra krajevna organizacija ZB NOV Radovljica priredila svečanosti od odkritju štirih spominskih plošč.
Osrednja svečanost bo ob 9. uri pri hotelu Grajski dvor, kjer bodo na graščinskem obzidju odkrili spominsko ploščo prvemu mestnemu odboru OF. Ta je bil ustanovljen že 1. junija 1941 v hiši Slavka Trelca, ki pa so jo pred le-
ti porušili. Drugo spominsko ploščo bo delegacija KO ZB NOV odkrila na rojstni hiši arhitekta Vurnika na Gubčevi cesti, kjer je deloval odbor OF od 10. julija 1942 do 16. junija 1943. Na Fursa-gerjevi hiši na Linhartovem trgu bodo odkrili ploščo odboru OF, ki je deloval od 15. junija 1941 do 10. julija 1944. Na Mlakarjevi domačiji Vinka Berceta na Mlaki pod Radovljico pa bodo odkrili spo minsko ploščo posvečeno odboru OF, ki je tu deloval od 5. decembra 1941 do 2. februarja 1943.
Ploščo pri Grajskem dvoru bo odkril nekdanji član prvega mestnega odbora OF in sedanji predsednik komisije za spomenike NOB pri KO ZB NOV Radovljica
Martin Prešeren, v kult« programu na slovesnostih,... do sodelovali učenci radovi osnovne šole A. T. Linharta, Sočasno bodo delegacije i ske organizacije ZZB NOV vljica položile vence k spon padlim borcem v radovljE graščinskem parku in k spi k u Jožu Gregorčiču in nje soborcem iz Selške čete na ški planini.
Vse novo odkrite sporu, plošče posvečene odborom1 Radovljici bo krajevna or cija ZB NOV tega dne iz skrb in nadaljnje varstvo — Krajevne skupnosti Radovt;,»|
Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev
Res ženska tovarna
predvsem doma. Njihova narava je pač takšna, saj je prevoz lahkih odej, ki zavzamejo veliko prostora, na daljših poteh zelo drag. Prešite odeje tudi drugod \ svetu niso izvozno blago, vsepovsod jih izdelujejo le za domače potrebe. !Na izvoz tako Odeja ne more kaj prida računati in prav s pomanjkanjem deviz so danes povezani proglemi sicer dobrega dela.
klosti. Podobno kot vse druge naše tekstilne to
Škofjeloška tovarna prešitih odej Odeja je resnično ženska tovarna. Med 152 zaposlenimi je le 16 moških in večkrat se delavke pošalijo, »le za vzorec jih imamo«. Toda ne le, da so krepko v večini, ženske so tudi pri krmilu tovarne, kar je navsezadnje samo po sebi umevno, toda zanimivost je vendarle še vedno. Direktorica Odeje je danes Anka Skrušnv, ki smeje pravi, da je bila moška roka pri krmilu tovarne le predah, saj je poprej skoraj dvajset let Odejo vodila Vera Dolenčeva. Danes tudi proizvodnjo, nabavno in finančno službo ter vse samoupravne organe v Odeji vodijo ženske, le prodaja in razvoj sta v moških rokah.
Za Odejo je značilna velika navezanost delavk na tovarno, saj fluktuacije takorekoč ne poznajo. Temu botrujejo pretekli pa tudi današnji razlogi. Za tekstilno industrijo značilnih težkih pogojev dela v Odeji takorekoč ni, vsaj danes ne več. Pred desetimi leti so namreč zgradili novo, sodobno tovarno rta Trati. Delavnice so danes prostorne, svetle in zračne, vročine, ki jo poznajo predilnice in tkalnice, njihovo prešivanje odej ne pozna. V starih delavnicah v Skofji Loki seveda ni bilo tako in mnoge delavke se še spomnijo, kako so delale tudi ponoči, v nizkih prostorih, v katerih je neprenehoma lebdel oblak bombažnega prahu.
Med razlogi je brez dvoma tudi dobro poslovanje tovarne. V okviru slovenskih in jugoslovanskih konfekcionarjev dosegajo dobre rezultate. Odejo smo v preteklih letih nenehno našli v vrhnjem delu lestvice. Tudi danes je tako, čeprav se problemi zaostrujejo. Poprečni osebni dohodek je v letošnjem prvem polletju /našal okroglih 15 tisoč dinarjev, kar je /a tekstilno ni dustrijo zlata sredina.
Marljivost je še danes odlika delavk, čeprav morda mlajše delavke tovarne ne poznajo prete-
varne je tudi Odeja rasla sama, brez družbene podpore. V prvih povojnih letih se je dohodek stekal v državno blagajno, ki je nato denar usmerjala za potrebnejše stvari. Tudi pri kasnejšem razvoju so morale tekstilne tovarne podpirati razvoj drugih »panog bodočnosti«, kakor so jim radi rekli. Delavke so delale v težkih razmerah, poznale so udarniško delo in pomanjkanje. Vendar je bilo delovnega zanosa veliko in tovarna je počasi rasla, kupovali so nove in nove prešivalne stroje, delavk je bilo vse več, širil se je proizvodni program. Največji napredek je dosegla v letih od 1967 do 1972, ko so dobili nove stroje, uvedli nove materiale in razširili proizvodni program z novostmi, kakor so bili na primer posteljni nad-vložki. Novi izdelki so prinesli več dohodka in leta 1973 so se preselili v novo zgrajeno tovarno na Trati.
V Odeji danes izdelujejo prešite odeje, vzglavnike, okrasna posteljna pregrinjala, spalne vreče in posteljne nadvložke, ki jih dajemo čez jogije. Vse to seveda izdelujejo v različnih velikostih, pri čemer velja povedati, da niso pozabili na otroke.
Odeja je pri nas takorekoč edini izdelovalec prešitih odej. V Sloveniji jih nekaj naredi le Okroglica iz Volčje drage, vendar .so jih prešite odeje le dodatni program. Nekaj izdelovalcev je še po Jugoslaviji, kot sta na primer Velebit iz Karlovca in LIO iz Osijeka. Vendar izključno za prešite odeje ni specializiran nihče. S prodajo tako škofjeloška Odeja pokriva Slovenijo. Dalmacijo in še nekaj predelov Hrvatske. Pri prodaji nima večjih teži. v. saj lahko rečemo, da pokriva potrebe domačega trga, konkurence pa takorekoč nima.
Presite Odeje so specifičen izdelek, ki se ^a
ne splača prodajati daleč stran od tovarne To so
lahki izdelki, ki pa zavzamejo veliko prostornine in prevoz je drag. Danes je seveda prevoz sploh vse dražji, zato Odeja vse manj išče možnosti prodaje na oddaljenih trgih. Tudi drugod v svetu prešite odeje niso izvozno blago, vsepovsod jih izdelujejo le za svoje potrebe. Ne le zaradi prevoza, tudi zavoljo tega, ker to niso delovno intenzivni izdelki, ki bi lahko prinašali velik dohodek. Pri prešiti odeji namreč kar 80 odstotkov vrednosti predstavljajo materialni stroški.
Tako Odeja tudi v izvozu nima večjih možnosti, kar je danes seveda šibka stran njene proizvodnje. Vsi njeni problemi so povezani s pomanjkanjem deviz. Resda zelo malo surovin uvaža, okoli 3 odstotke vlaken in prav toliko tkanin. Takšne drobnarije, ki jih pri nas ni moč dobiti. Vse druge surovine prihajajo iz domačih tovarn, predvsem iz kranjskega Tekstilindusa in IBI-ja, polnila pa iz novogoriškega Mebla. Njeni dobavitelji seveda zahtevajo združevanje deviz, tu pa se seveda problemi zapletajo. Doslej pri oskrbi še niso imeli večjih težav in proizvodnja ni stala. Vendar pa gredo vse devize, ki jih v Odeji iz izvozom vendarle ustvarijo, za nakup surovin, kar seveda povzroča težave v proizvodnji, saj težko kupijo nadomestne dele, na izboljšanje strojne opreme pa takorekoč sploh ne morejo misliti. Nove stroje je seveda moč dobiti le na konvertibilnem trgu. V svetu je malo izdelovalcev preši-valnih strojev, saj povpraševanje po njih ni veliko.
Iz tovarne gre vsako leto na trg okoli 420 tisoč kosov izdelkov, od tega 250 tisoč prešitih odej. Cena prešite odeje se danes vrti od 2.350 do 2.800 dinarjev, kar seveda ni veliko, če ceno prešite odeje primerjamo na primer s ceno bluze. V prešiti odeji je namreč kar 4,5 metrov blaga in
1,5 kilograma polnila.
V škofjeloški Odeji so v letošnjempn**' ^ letju ustvarili 200 milijonov dinarjev shC , prihodka, od tega je bilo 40 milijone*« I dohodka. Številki nazorno povesta, da\ j* 1 okroglih 80 odstotkov predstavljajo n* ~ stroški. Vloženega dela torej ni veliko.2HH da v Odeji vse bolj občutijo porast cm ■* 4* lov, saj so se na primer kljub zamrznitvi* P tetična vlakna, ki jih uporabljajo u poki %<■ zadnjem letu podražila za 100 odstotke*! \*t ljijo pač na uvozu, dolar pa se je v zadnjo w. krepko podražil. k    ; (k
Škofjeloška Odeja je še danes čvrsto MMHt na z novogoriškim Meblom, natančneje i temeljno organizacijo Vata v Mirni. Leta je namreč z Meblom združila in postala i; meljna organizacija. Toda povezava se a sla zavoljo oddaljenosti pa tudi zavoljo Meblo spada k lesarjem. Odeja pa ima cifično proizvodnjo. Po letu dni so iS vendar je tesno sodelovanje ostalo in Od^ji dohodkovno povezala z Vato, vložila je i v njeno izdelavo plasti iz poliesterskih v čimer si je seveda zagotovila surovino.
Škofjeloška Odeja je danes ena mnopa stilnih tovarn, ki poskrbe za dober standard delavcev. Prehrano med dete« dobro urejeno, delavci lahko letujejo v* ških počitniških domovih in prikolica*, m vanjskih problemov takorekoč nimajo,frjf_ to povezano z dejstvom, da so delavke \ s-j | domačinke ter ostajajo dolga leta zvestevui. Malce pa tudi /avoljo tega. ker vseskozi« stanovanj ne kupuje, temveč daj? st»«wp kredite.
TOREK, 6. SEPTEMBRA 1983
GOSPODARSTVO
.3. STRAN CBL,^®
dlična sezona na Bledu
'Blejski hoteli so bili vse poletje polni, tudi v kampu je bilo gostov [već kot lani — Poleti prihajajo na Bled predvsem tujci, zato je uristične blagajne napolnil vse dražji dolar, ki ga celo stroški liso dosegli — Ponovno je odprto vprašanje zimske sezone >
Bled — Blejski hoteli so bili vse oletje polni, zelo težko je bilo dobiti razno posteljo. Številke z zadnjih |»v?ustovskih dni potrjujejo, da je bi-ma Bledu 5 odstotkov gostov več, v ampu celo 12 odstotkov več. Izjpad osebnih turist i enih sobah, •pa je že takorekoč tradicionalno je najbrž povezano tudi s prijavljanjem gostov. Kdo ve zakaj pa je tj gostov v počitniških domo-
jjski gostje so v poletnih mese-dvsem tujci. Zanimivo je, da prišlo na Bled zelo veliko An-f4 manj kot prejšnja leta je bilo znatno manj pa Nizozem Našteli so skoraj toliko Angle-Nemcev ;n Nirožemcev sku-j Pri tem imajo seseda pomemb-riogo turistične agencije in na je letos veliko Angležev pripe-Jugotours.
r.ne napovedi so bile pn nas mladi zelo črnoglede, brez dvoma \r/jc vtisom problematične preskrbe. mta jc oila napoved, da bo Bled po-[leti poln tujcev, takorekoč svetla iz-Že spomladi jo je izrekel Tone direktor  blejskega Hotel --turističnega podjetja. Brez dvo-pri svoji oceni upošteval tudi ajnovejše gospodarske ukrepe, kot bil na primer drseči tečaj dinarja, pravi, da so se pod vtisom triih napovedi vendarle malce praznih hotelskih postelj in so i sprejeli več naročil, kot bi jih sije povzročilo probleme, saj
agencije svojih prijav niso črtale. Tako so imeli na Bledu v letošnjih poletnih mesecih povsem polne hotele in razrešiti so morali celo nekaj primerov prenapolnjenosti.
Blejski hoteli so se pravočasno pripravili na sezono in preskrba ni šepala, seveda pa so krepko porasli materialni stroški. Toda dodobra jih je pokril vse dražji dolar, kar odseva seveda tudi v finančnih rezultatih. Nobena skrivnost ni, da so naš tujski turizem letos rešile cene v dolarjih.
Nazorni so podatki, kolikšen je bil lani in lotos dinarski iztržek v blejskem hotelu A kategorije. "Lani je nočhina veljala 774 dinarjev, letos 1.712 dinarjev. Tolikšen je bil pač vpliv vse dražjega dolarja. Seveda pa so finančni rezultati blejskih hotelov' različni. Podatek, da s prodano sobo in hrano zaslužijo 3 tiso.č dinarjev na dan, seveda velja le za hotel Toplice. V preostalih hotelih manj in za primerjavo lahko rečemo, da v hotelu Toplice z 270 gosti zaslužijo toliko kot v hotelih B kategorije s 500 gosti, torej skoraj še enkrat toliko. Vendar na Bledu sodijo, da je razlika med hoteli B in A kategorije še vedno premajhna, saj bodo Toplice ~ob zdajšnji strukturi gostov težko zadržale svojo visoko kakovostno raven.
Če na eni strani lahko rečemo, da je Bled še vedno pojem in prav v njegovi turistični tradiciji lahko najde-
mo razlog, da je blejskim hotelom letos uspelo povečati cene, na drugi strani opažamo, da se struktura blejskih gostov slabša, kar seveda turistični ravni Bleda ni v prid. Veliko več kot včasih je bilo letos na Bledu agencijskih gostov, ki pa za Bled niso dobri izvenpenzionski potrošniki. Blejski turistični utrip so tako letos krojili gostje i/, kampa, saj za svoje goste agencije poskrbijo same in na Bledu takorekoč le spijo, čez dan pa jih vozijo na izlete širom po naši deželi.
Strukturo blejskih gostov bi izboljšali posamični gostje, seveda pa je takšna usmeritev v današnjih časih bolj tvegana kot vnaprejšnji dogovori s turističnimi agencijami. Korak naprej predstavljajo samo igralci golfa, ki jih je v Toplicah vse več, prihafLijo pa predvsem iz Avstrije, Nemčije in Sk^cUtiavjje. Blejsko igrišče za golf je«vse bolj obiskano, o čemer govori tucn podalek, da je restavracija ob igr#ču v fc>tošnjih sedmih mesecih imela tolikšno realizacijo kot lani vse leto.
Po odlični poletni sezoni pa je odprto vprašanje zimske sezone. Bled ima tedaj predvsem domače goste, saj na tuje svoje skromne zimske ponudbe skorajda ne more poslati. Poleg tega, da bo oskrba s kurilnim oljem težavna, predstavljajo veiiko oviro zimske počitnice, ki so jih na Hrvaškem letos strnili na 14 dni, istočasno pa bodo na počitnicah tudi slovenski šolarji. Tisti, ki odločajo o zimskih počitnicah pri nas, kljub vse večji popularnosti smučanja nimajo posluha za turizem.
M. Volčjak
tepeli bomo, če bomo zaupali sebi
sestanku sekretarjev osnovne organizacije Iskre Telematike »opozorili na vrsto problemov, ki ovirajo motiviranost za boljše »lo — Izboljšati je treba organizacijo dela in proizvodnje, odno-med temeljnimi organizacijami — Osnovne organizacije mo-i rajo obravnavati konkretna vprašanja iz svojega okolja
Kranj — Iskra Telematika se lah-tudi letos pohvali s proizvodnimi izvoznimi dosežki, vendar pa razdre niso takšne, da bi lahko bili za-voljni z doseženim, temveč je po-ebno še naprej posebno pozornost večati organizaciji dela, proizvod Bje, večanju produktivnosti in zasle-yvanju najnovejših dosežkov zna-bosti, če hočejo slediti svetovnemu [razvoju in uspevati v hudi medna-
rodni konkurenci na področju elektronike. To bodo lahko dosegli, če bodo izkoristili vse zmogljivosti, tako proizvodne kot tudi, če bodo ljudje kljub težavam, ki jih imajo zaradi slabe oskrbe in drugih objektivnih kot tudi notranjih težav, pripravljeni delati bolje in več. Prav mobilizacija vseh za še boljše delo, je glavna naloga osnovnih organizacij ZKS v tem obdobju, so poudarili na
praviCeni protesti
je kolektiv dela, ne govorjenja — Hrup okoli zahteve Ibija, i je treba spremeniti administrativne ukrepe v zvezi z izvozom, tisti, ki branijo obstoječe stanje — Nagrajevati je treba kolektive in ne obratno — Razprave o stabilizaciji je usmeriti k delu, ne pa iskati »krivcev« v preteklosti, ker jih iščemo — Slabe zakone je treba ukiniti, ne pa jih stalno vi jati« — ZK mora sprejeti geslo: vsi kolektivi morajo več izvažati in čimveč prispevati za stabilizacijo — To so irjali Ibijevi komunisti na delovnem sestanku v sredo, na em sta sodelovala tudi izvršni sekretar predsedstva CK Zvone Filipovič in izvršni sekretar predsedstva OK ZKS ij Miro Zevnik.
Kranj — Delovni sestanek komunistov Ibija, ki ga je vodil sekretar Bojan Stromajer, je potekal delavno, ez odvečnih besedi, s stvarnimi po-i in obrazložitvami. Ta 500-član-i kolektiv, v katerem delajo večina g&enske, je lani izdelal 13 milijonov ^kvadratnih  metrov  žakard tkanin (letošnji plan je 14 milijonov), s kate-v celoti pokriva vse potrebe ju-^•(Oslovanske proizvodnje jogijev. Izvozili so skoraj polovico svoje proizvodnje, večino na Zahod in ustvarili devizni prihodek 8,81 milijona dolarje/, medtem ko je letošnji plan 8,5 [milijona dolarjev. Zato toliko manj lazumejo, da imajo tolikšne težave glede   prostega     razpolaganja z ustvarjenimi devizami, saj izvoz visoko presega uvoz. To je tudi glav/ni razlog za proteste kolektiva in zahteva/; spremembo tistih administrativnih ukrepov, ki zavirajo izvozna »prizadevanja, ki nagrajujejo slabše izvoznike, medtem ko boljši redno potegnejo krajši konec. Izvozni rezultati Ibija so zgovoren dokaz o
Na vprašanje, kakšen je v IBI položaj delavcev iz drugih republik, je ».Icdil — za ta kolektiv — zelo značilen odgovor: »Pri nas ne ločimo delavcev po spolu in ne narodnosti. Ločimo le dobre slabe delavce.«
po
in
smotrni poslovni usmeritvi te tovarne, zato se upravičeno sprašujejo, kako so mogli postati predmet javne kritike in obravnave v vseh sredstvih javnega obveščanja, saj izvažajo 40 do 50 odstotkov svoje proizvodnje, ne pa tisti, ki so dejansko problem vse jugoslovanske skupnosti. Samo v Sloveniji je preko 10 tekstilnih tovarn, ki ne izvažajo niti ene petine svoje proizvodnje!
Ko je Zvone Filipovič komentiral razpravo komunistov Ibija, kot tudi vsestransko ugodne poslovne rezultate, je pohvalil delovni kolektiv, ki da je lahko zgled sorodnim kolektivom. Z zahtevo Ibija po spremembah izvoznih predpisov in drugih administrativnih omejitev se je Zvone Filipovič strinjal, saj so del prizadevanj za razumnejšo ureditev tega izjemno važnega področja poslovanja in gospodarjenja. Strinjal se je z mnenjem, da mora zunanjetrgovinski sistem vzpodbujati ekonomski interes ter prinašati dohodek, saj se ne moremo več sklicevati na patriotske dolžnosti delavskega razreda.
Sploh pa »začasnih« omejitvenih ukrepov ne bi smeli podaljševati iz leta v leto, temveč dobre; uzakoniti, slabe odpraviti. Pogoji gospodarjenja morajo biti znani vnaprej in no sme se več dogajati, da se stalno spreminjajo med samim letom. Sedaj pa to skoraj postaja pravilo namesto izjema,
I. S.
sestanku sekretarjev osnovnih organizacij Iskre Telematike, ki so se je udeležili tudi člana CK Štefan Korošec in Katja Vadnjal, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Metan Nemec, predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Jaka Veho-vec in vodilni delovne organizacije.
Ljudje so nezadovoljni s cenami s padanjem življenjskega standarda pa tudi s svojim delom, je poudaril sekretar OO ZKS TOZD Razvojne raziskave. Oprema je pomanjkljiva, organizacija dela je slaba. Zato se mora osnovna organizacija bolj ukvarjati s temi vprašanji in spodbuditi, da se razmere izboljšajo, sicer bo težko spodbujati ljudi, naj več delajo.
V Tiskanih vezjih je od 166 zaposlenih le 11 komunistov. Večina so to mladi delavci. Menijo, da skupne službe slabo delajo, strokovnjaki dajo premalo od sebe. Delavski svet sprejema sklepe, ki se ne uresničujejo in pojavlja se slab odnos do dela. Odnosi med temeljnimi organizacijami postajajo vse preveč podjetniški.
V temeljni organizaciji Terminali je med 450 delavci 38 komunistov. Veliko delavcev je nekvalificiranih in pri njih je čutiti nezainteresiranost za samoupravljanje, zato je v osnovni organizaciji malo komunistov neposrednih proizvajalcev. Dogodki v republiki in zvezi, ter pomanjkanje odgovornosti na. vseh ravneh imajo svoj odraz tudi na delo osnovnih organizacij ZKS, ker imajo komunisti pogosto občutek, da navzgor nimajo nobenega vpliva. V montažno servisni dejavnosti pa imajo največ problemov s pomanjkanjem delavcev in fluktuacijo. Vzrok je terensko delo. Od 480 delavcev jih je 300 stalno na terenu, zato samoupravno življenje šepa.
Komunisti v Telematiki so med drugim spregovorili tudi o organiziranosti. Pred kratkim so ustanovili več temeljnih organizacij, da bi bili pri organizaciji proizvodnje bolj uspešni, vendar pa se že pojavlja miselnost, da je temeljna organizacija tovarna, kar slabi uspešnost in poslovnost.
Štefan Korošec je v razpravi poudaril, da povsod prisegamo na lastne sile, uspeli pa bomo le, če bomo sami sebi zaupali. Zato ne kaže iskati rešitve za notranje težave zunaj svojega okolja, temveč mora sleherna osnovna organizacija ZKS obravnavati povsem konkretne probleme in poskrbeti, da se bodo sklepi tudi uresničevali. Do vseh problemov mora imeti ZK aktiven odnos in ne sme čakati, da bi nekdo drug reševal probleme mimo nje. Menil je tudi, da imajo informacije iz združenega dela premajhen vpliv na sprejemanje odločitev in ukrepov.
L. Bogataj
Pred 8. sejo CK ZKS
Premalo o lastnih problemih
Osnovne organizacije se preveč ukvarjajo s širšimi problemi in gospodarskimi dosežki, pozabljajo pa na odnose v delovnih kolektivih, na povsem konkretna vprašanja, ki težijo delovne ljudi
Čeprav,.to "gospodarski, predvsem pa finančni dosežki' gorenjske4 ga gospodarstva ugodni in nad republiškim povprečjem, imajo ljudje občutek, da se zadeve prepočasi spreminjajo in da se kljub prizadevanjem za večjo proizvodnjo, večji izvoz in boljši dohodek, povsod in na vseh ravneh še ne ravnajo v skladu s stabilizacijskimi cilji. Jezi jih zlasti občutek, da so največja bremena naložena delavcem v neposredni proizvodnji, ki jih nižanje življenjske ravni že itak najbolj prizadene. Zato menijo, da se Zveza komunistov premalo odločno zavzema za preprečevanje slabega dela, oportunizma, samozadostnosti, premalo je odločna pri naraščanju administriranja, ob katerem se predpisi po-. gosto tako hitro menjajo, da z njimi delajo zmedo v proizvodnji in zastoje, katerihjposledice spet najbolj občutijo delavci, ©snđvne organizacije ZK se pjpeveč ukvarjajo z obravnavanjem splošnega položaja pri nas in gospodarskimi dosežki, pozabljajo pa na odnose v delovnih kolektivih, ki imajo velik vpliv na pripravljenost za delo/produktivnost in ne nazadnje tudi na poslovnost, predvsem pa na razpoloženje ljudi. Delavci so vedno pripravljeni narediti več, poprijeti tudi v soboto, vendar pod pogojem, da je delo res pripravljeno, dobro organizirano in, da i bodo za svoja prizadevanja tudi primerno nagrajeni. Zato naj osnovne organizacije ZK posvetijo več pozornosti predvsem konkretnim vprašanjem v svojem okolju in naj ne puščajmo ob strani nobene, na videz - še tako enostavne zadeve, če žuli ljudi.
To so poudarili komunisti na sestankih pred 8. sejo CK ZKS, ki so se jih udeležili tudi člani CK ZKS in občinskih komitejev. Opozorili so razen tega na preveliko zapiranje temeljnih organizacij, ko se ponekod dogaja, da vpliv delovne organizacije enostavno ne seže do temeljne organizacije, oziroma se temeljna organizacija obnaša kot delovna . organizacija. Ob tem se družbenopolitične organizacije postavijo v bran poslovodnih struktur, seveda pod krinko samoupravnih pravic. Veliko je govora o lenuhih in nezaposlenih na drugi strani, ki bi lahko bolje opravljali delo, vendar se praviloma dogaja, da sodišče združenega dela razsodi v korist lenega delavca. To povzroča malodušje in nezainteresiranost v delovnih kolektivih, da bi se prizadevali za večjo storilnost. Prav tako se veliko razpravlja o zamenjavah vodilnih delavcev, ki so se izkazali za nesposobne ali neprimerne. Vendar tudi tu zadeve niso drugačne, saj kljub nezaupnici družbenopolitičnih organizacij v nekaterih kolektivih ne uspejo zamenjati direktorja.
Prevelik formalizem pa ni značilen le za splošne službe, temveč mu vse bolj podlegajo tudi družbenopolitične organizacije. Tudi v ZK je cela vrsta komisij, odborov in organov, ki zamegljujejo odgovornost, demokratičnost pa s tem ni prav nič večja. Osnovne organizacije dobivajo iz občinskega komiteja kup informacij, medtem ko pa njihovega •glasu skoraj ni slišati. Pobude osnovnih organizacij, če so še tako umestne, se največkrat izgubijo ali zvodenijo. Zato naj bi v ZK razmislili o dograjevanju metod dela, da bi bila učinkovitost večja.
Hkrati pa je treba vedeti in povedati, kje se dobro dela, povedati kdo so tisti, ki so največ pripomogli k uspehom. Ob tem pa tudi oceniti ali so dosežki rezultat lastnih naporov ali pa nek kolektiv dobro »stoji« zaradi objektivnih pogojev. Zavedati se je tudi treba, da bitke za stabilizacijo ne bo dobila le Zveza komunistov in tudi odgovornosti zanjo se ne more obešat le nanjo. Zveza komunistov je dolžna delati med ljudmi, v samoupravnih organih in na drugih področjih in se povsod zavzemati, da njeni člani delajo v skladu z njeno politiko in se obenem prizadevajo, da se za dosego dogovorjenih ciljev aktivira vse delovne ljudi- X. •
L. Bogataj
Brez vpliva
na razporejanje dohodka med panogami
V Iskri Reteče so komunisti opozorili na prelivanje dohodka v korist surovinarjev — Izpad dohodka pri izvozu in visoke cene surovin so glavni vzroki za izgubo — Odprava notranjih slabosti
Škofja Loka — Molčečnost osnovnih organizacij ZKS je pogosto posledica dejstva, da v delovnih organizacijah skoraj ne morejo vplivati na razporejanje dohodka med panogami in tako tudi ne na poslovni rezultat, so poudarili komunisti v Iskri — Tovarni gospodinjske opreme v Re-tečah na sestanku pred 8. sejo CK ZKS, ki se je je udeležil tudi član CK ZKS Boris Bavdek. Tako je Iskra Reteče že lani in tudi letošnje polletje zaključila z rdečimi številkami, saj so se vhodni materiali podražili v poprečju za okoli 70 odstotkov, medtem ko so bile cene njihovih izdelkov zamrznjene do sredine julija, ko je Iskra pravzaprav izsilila 20 odstotno podražitev svojih izdelkov.
Ob tem je treba poudariti, da je Iskra Reteče nadpovprečen izvoznik, tako v okviru Iskre, kot tudi v občini ali panogi. Vendar pa so njeni prihodki letos zelo slabi in so tudi eden od vzrokov za izgubo. Zaradi neurejenih plačilnih razmer med državama jim Alžirija dolguje za okoli 400 milijonov dinarjev, kar seveda pomeni velik izpad dohodka, ki ga s prodajo doma in v drugih državah niso mogli nadomestiti. Hkrati se nižajo tudi izvozne premije, oziroma država zamuja pri izplačilu.
Drug problem, ki je prav gotovo negativno vplival na poslovni rezultat, je slaba oskrba z materiali, z železom, pločevino in bakrom. Zaradi izvoznih zahtev posameznih republik ali celo občin, so proizvajalci surovin in polizdelkov stalno pod pri-stiskom, naj čimveč izvozijo, čeprav iste surovine potem predelovalna industrija ponovno uvaža.
Komunisti so hkrati opozorili tudi na notranje slabosti. V sanacijskem programu, ki so ga pripravili že ob lanski izgubi, so predvideli, da je treba zmanjšati število izdelkov, se bolj specializirati in uvesti večje serije posameznih izdelkov. Izdelovali naj bi predvsem izdelke z več znanja, saj ob sedanjem vložku materiala, ki predstavlja tudi 70 do 80 odstotkov vrednosti izdelka, tudi z večjo storilnostjo in prihranki časa, ne morejo kaj prida pomagati. Usmerili naj bi se predvsem na gospodinjsko opremo in še več izvažali.
Pripravili so tudi vrsto ukrepov za povečanje produktivnosti dela in med drugim tudi nov sistem nagrajevanja, ko naj bi bili osebni dohodki veliko bolj odvisni od prizadevnosti posameznega delavca. Sicer pa so komunisti poudarili, da so kljub temu, da je delovna organizacija v izgubi, da pogosto menjajo proizvodne načrte zaradi pomanjkanja določenih materialov za proizvodnjo, delavci pripravljeni več delati, da ni problem, če je treba podaljšati delov-nik ali delati več ob konicah. Vendar pa zahtevajo, da dobro delajo tudi v skupnih službah in pričakujejo, da se bo zaostrila odgovornost za napake na vseh ravneh.
Čeprav je komunistov le slabih 10 odstotkov delavcev, so vendar večina aktivni in 90 odstotkov jih je vključenih v samoupravne organe, delegacije in druge organizacije. Premalo pa so naredili za sprejem mladih, sposobnih delavcev v ZKS L. Bogataj
OLAS4 STRAN
Naše krajevne skupnosti
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK. 6. SEPTEMjjh,
r
Dolga pot do kioska
VAŠA PISMA
Kranj — Krajevna skupnost Vodovodni stolp ima že skoraj dvajset let težave z oskrbo, saj prodajne površine nikoli niso ustrezno zadovoljevale  potreb. Samopostrežna prodajalna Oskrba v Begunjski ulici je bila zgrajena že konec petdesetih let za potrebe takrat vseljenega dela Vodovodnega stolpa I. Kasneje so bili zgrajeni stanovanjski bloki v Valjavčevi ulici in nekaj zasebnih hiš v bližini in pritisk na prodajalno se je povečal. Že takrat so se pojavile zahteve po postavitvi sistema kioskov, ki bi zadovoljili potrebe po osnovnih prehrambenih artiklih in po uslugah storitvene obrti. S kioski potem ni bilo nič zaradi pomanjkanja sredstev in ker naj bi bili vsi problemi s preskrbo rešeni z izgraditvijo prodajnega centra v okviru naselja Vodovodni stolp II. Žal temu ni bilo tako — zmogljivost te prodajalne ne ustreza niti velikosti Šorlijevega naselja, kaj šele, da bi zadovoljila potrebe ostalega dela krajevne skupnosti. Poleg teh dveh prodajaln je bil v nebotičniku odprt tudi Mercator, ki pa ni bistveno prispeval k omilitvi problema preskrbe.
To sta med drugim iz »zgodovine« problemov s preskrbo povedala
da so ljudje izgubili voljo do nadaljnjega reševanja problema. Akcija za boljšo preskrbo se je ponovno začela konec prejšnjega mandatnega obdobja s številnimi pobudami potrošniškega sveta in sveta KS. Ugotovljeno je bilo, da je pn-
mentacija  z  ustreznimi soglasji, kar vse so uredili v Domplanu. Komite za urbanizem je skoraj že izdal odločbo o možnosti postavitve kioska, saj so končno sklenili, da bo začasni kiosk zamenjan s predpisanim takoj, ko se bo ta pojavil na trgu. Odločba žal ni bila izdana, ker se je zadnji hip zataknilo pri potrebnih soglasjih. Gradbeni inšpektor   inšpekcijskih   služb je menda zahteval soglasje lastnika zemljišča, kjer naj bi kiosk stal. Soglasje Gradbinca je bilo hitro pri roki, nakar je bilo ugotovljeno, da bi se pravzaprav morala skleniti pogodba. Ko je krajevna skupnost Postojne organe uspela prepričati, da je taka pogodba le formalnost in da se lahko sklene tudi kasneje, je imel gradbeni inšpektor pomisleke glede ustreznosti lokacije (ta je bila izbrana po temeljitem premisleku in potrjena na komiteju za urbanizem). Morda težavam še ne bi bilo konca, a gradbeni inšpektor se je moral kot krajan Vodovodnega stolpa ukloniti interesom celotne krajevne skupnosti.
Jakov Šinik, predsednik sveta KS Vodovodni stolp in Konrad Pavli, tajnik krajevne skupnosti. Pravita, da so bili v krajevni skupnosti po takratni neuspešni zahtevi po ureditvi preskrbe precej razočarani in
Krajevni praznik na Javorniku
Javornik-Koroška Bela — Vsako leto 4. septembra praznujejo v krajevni skupnosti Javornik Koroška Bela krajevni praznik v spomin na prve talce, ki so bili ustreljeni na Beli.
Tudi letos so v počastitev praznika . organizirali več prireditev, delegati skupščine krajevne skupnosti pa so se zb: ali na slavnostni seji, na kateri so poo?lili več priznanj družbenopolitičnim delavcem krajevne skupnosti. Na slavnostni seji je nastopil tudi ženski pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic.
Minulo nedeljo pa je upravni odbor rekreacijskega centra Kres pripravil na Kresu več športnih tekmovanj. Organizirali so mednarodni turnir v balinanju, na katerem so nastopili tudi balinarji iz Italije, veliki turnir v lokostrelstvu, polfinalna in finalna tekmovanja v tenisu ter brzopotezni šahovski turnir posamezno in ekipno za prvaka krajevne skupnosti.
D. S.
Živinorejski bal v Žirovnici
Žirovnica — Turistično društvo Žirovnica je po nekaj letih mrtvila spet zaživelo in zadnja leta organizira vse več zanimivih turističnih in drugih prireditev.
Skupaj s krajevno skupnostjo se pripravlja na organizacijo živinorejskega bala, ki bo 17. in 18. v Završnici. Za prvi dan pripravljajo tekmovanje harmonikarjev, kres in baklado na čolnih, naslednji dan pa bodo prignali na prireditveni prostor živino. Pripravili bodo tekmovanje v ročnem vezenju in predenju na kolovratih, postavili kovačnico in pokazali, kako se dobro podkuje konja. Prireditev bodo obogatili še s starim načinom prodaje in kupovanja živine z mešetarji.
Gostje ne bodo odhajali lačni in žejni, postregli bodo z domačimi jedrni, poskrbeli bodo tudi za prijetno zabavo in ples ob igranju ansambla.
D. S.-
tisk na obstoječe zmogljivosti res skrajen in da vse tri prodajalne ne morejo zadovoljiti niti potreb po količini niti po kvaliteti.
Ker so že v prejšnjem mandatnem obdobju ugotovili, da v krajevni skupnosti ni mogoče postaviti predvidene tržnice, ker zanjo pač ni ustrezno komunalno opremljenega prostora, je bilo potrebno najti drugo, vsaj začasno rešitev. Taka rešitev naj bi bil sedaj že odprti kiosk ob samopostrežni prodajalni v Sorlijevem naselju.
Pot do postavitve in odprtja kioska pa je bila vse prej kot lahka in hitra. Jakov Šinik je naštel številne ovire, preko katerih so morali vsi zainteresirani za postavitev kioska. Velike so bile težave okrog tipa kioska, saj so v Kranju z odlokom dovoljeni le točno določeni kioski (vidimo jih na vsakem koraku), ki pa za prodajo sadja in zelenjave niso primerni. Posebej za tako prodajo primeren tip bi po predvidevanjih že moral biti na trgu, a je proizvajalec menda dobil šele sredstva za njegov razvoj. Tako je že zaradi neustreznega tipa postavljeni kiosk le začasna in kompromisna rešitev. Za postavitev kioska je bila potrebna lokacijska doku-
Kiosk se je torej le napolnil ;n na res veliko veselje krajanov je zdaj moč tam vsak dan od 7. do 20. ure in celo ob nedeljah od 7. do 11. ure kupiti kakovostno sveže sadje in nekaj zelenjave po nižjih cenah kot v samopostrežni prodajalni. Razlika v ceni je približno 10 do 20 dinarjev pri kilogramu.
Štirinajstmesečni trud predsednika sveta, tajnika in organov krajevne skupnosti se je seveda izplačal. Kljub uspeli akciji ostaja grenak priokus. Kiosku ni zagotovljeno nemoteno obratovanje. Dejstvo je, da ga lahko vsak hip zaprejo, če sanitarna inšpekcija ne bo zadovoljna s komunalno opremo kioska in z redom in čistočo okrog njega. Jakov Šinik pravi, da bo komunalna ureditev popolna šele, ko bo postavljen nov tip kioska. Zagotavlja tudi, da b delovna organizacija PIK Vinkovci, katere poslovalnica je kiosk, spoštovala zahteve krajevne skupnosti po ustreznem redu in čistoči, saj si vsekakor ne želi, da bi morali težko pričakovano in težko dobljeno prodajno mesto zapreti. Zaprtje kioska pa bi seveda še najbolj prizadelo krajane, saj jim je končno zagotovljena poceni in kvalitetna oskrba s sadjem in zelenjavo od jutra do večera in skoraj pred domačim pragom.
T. Jurjevec
MISS TOPLESS BLED 8:1
Tam videl sem vlačugo Babilonka IV kobilje razuzdanem smehu nje/ se (peli je rogal in krvi naslada/ žehtela je od vročega mesa/ V vrtincu burno blaznem pa za njo kentavri kuštravi. pijani pani . . ./
I' te Župančičeve verze sem se zamislil ob Tofovcm poročilu o blejskem »cirkusu  zgoraj brez«.
Nisem bil ustrezno obveščen (OSVEŠČEN), da bi bil na kraju dogajanja izbuljil »oči na peeeljne«. Za oceno vsega, kar se je dogajalo v »napol prazni dvorani« mi čisto zadostuje zgoraj citirano poročilo. Tudi ni kaj bistvenega dodati k To-fovi oceni prireditve. Vsem, ki se za take in podobne »kulturne prireditve« zanimajo, bi le priporočil, naj poročilo pazljivo preberejo in o vsem trezno razmislijo.
Ker pa vendar k zabavi nekaterih Slovencev želim prav na kratko dodati še svoje osebno mnenje, bi bilo to v naslednjem:
Kako dolgo bomo še trj)eli vulgarnost »voditelja, ki je imel za vsak primer na glavi čelado? (Giej fotografijo! Takega pačenja, one-čuščanje in poniževanja slovenščine si doslej ni še nihče dovoljeval!
Bolj, kot tiste, ki »so jih morali na Bled pripeljati s seboj,« se je pred občinstvom stekel (RAZGALIL) voditelj s čelado. Dialogi na odru povsem zadoščajo, da eitirane Župančičeve misli namenimo najprej voditelju, potem šele tistim, ki so jih za »honorar en cekine pripeljali od drugod.«
Pa še, doklej si bodo naše žene, matere in dekleta dovoljevale tako nizkotno obravnavanje na naslov ženskega in materinskega dostojanstva? Kdo in kdaj bo temu vendarle napravil konec?
Tudi prirediteljem so take »imenitne senzacije« vse prej, kot v čast in ponos!
Da so se na odru rezali skoraj vsi, v dvorani nekateri, da so eni ob tem tudi žvižgali: vse to so Tofove dovolj resne ugotovitve, da kakor on, tudi jaz končam s klicem: »Živela kultura!«
Jane/. Kunšič Zasip pri Bledu
KDOJE PRI NAS SPLOH ZA KAJ ODGOVOREN?
Po dveh letih vselitve v nova stanovanja je okolicu v novem naselju Planina v Kranju žal še vedno nev-rejena. Morda zaradi tega in tudi premajhne budnosti stanovalcev ter ustreznih služb, smo vedno znova priča raznim neprijetnim dogodkom.
Velik problem so delali nepridipravi v skupnih parkirnih garažah, ki sta označeni zA in B prostori. Tu je bilo do nedavnega pravo nočno zbirališče, gnezdo za razne lumpa-rije, kraje in podobno. Ob pogovoru s stanovalci je pogostokrat slišim nejevoljo okoli parkirnih prostorov, kajti mnoge je že izučilo parkiranje v teh prostorih. Lastnik vozila je bi! gotovo presenečen,  ko je zjutraj vstopil v vozilo in zaman poskušal 1 vklopiti radio, drugi je imel vozilo na  'klocnah«. brez dveh koles ni tretjemu je pričelo vozilo po nekaj metrih vožnje neusmiljeno pokaš-Ijevati. Ostali so brez radia, koles in goriva. Tudi razne luči. brisalci, žarometi ter celo značke vozil niso
Kramarski sejem v Kranju
bile vame. To. da si kdaj o> pruznjene gume tudi ni noh%n
i ost.
Zanimiva prireditev na Titovem trgu ob krajevnem prazniku
Kranj — Organizacijski odbor za prireditve v okviru praznika krajevne skupnosti Kranj Center se je lets odločil za organizacijo zanimive prireditve. V nedeljo, 11. septembra, od 8. do 12. ure bo na Titovem trgu v Kranju kramarski sejem.
Prireditev je namenjena vsem; tako tistim, ki imajo doma različne
ga
predmete in jih ne uporabljajo, Kakor tistim, ki bi morda takšne stvari uporabili. Najrazličnejših predme-tpv in stvari, ki so nekaterim v napoto, je po domovih prav gotovo veliko. V nedeljo jih torej lahko ponudite za primerno ceno na kramarskem sejmu v Kranju. Prireditelj je poskrbel za brezplačno prodajo brez obdavčitve. Organizacijski odbor zato vabi vse krajane, da se udeležijo zanimivega sejma. A ^
Imamo v tem novem iuim toliko slabih pobu/mor. oii že večji, morda tuji »uiojstn\ raznih kletvicah smo se to rw», spraševali, .lasno nam jc.da^ je početje v garažah opmrij^ kaj varno. Po vsej verjetnosti , kdo odklopil razsvetljavos*Z riše u in v garažah že pred (.,, meseci. Ker tudi sama ulico, Gabrovška zaenkrat še ruma^ ne javne luči. je bil ves ttrt\ mesece brez razsvetljave \c nihče ni oziral, nepr\dipmv\ L\ bili budni. Naredili so ;e 3 škode, da primerjava s stroš^v kaj prižganih luči ni omemb*;
na.
Vozniki tudi zato ne pa-v. v 1
razah.
Zdaj, po štirih mesecih trt. se našli zlikavci in tudi hv , svetile in zdaj so stanomk
varni.
A koliko vztrajnosti jebite) da so te kritične luči spet Pruv zanimiva je ta naša on ranost!
Najprej sem se obrnil na plan, kjer mi je tovarišpoM ra   te  stvari   skrbi Stanom skupnost. Obrnem sf na tfm sko  rkupnost,  ponovne m naš problem, tovarišica mi do danes tri mesece — ni* da razsvetljavo, ne dela. Obj^j je, da bo takoj naročila najp^j FTP. ki bo opravilo naloga V-dobrem tednu pokličem K0Gj> bim tovariša, ki mi pojasnili sicer .skrbijo zo te stran. w enkrat ne bo nič, ker šc m , pogodbe. Domenimo naj*, godbo ali pa naj kdo pnaes* čilnico, vendar takšno, ki bo veljala, kajti običajno noče ni/tre plačati. Svetoval mi | sam obrnem na ETP ali t Kranj. Txidi tja sem se obm{ ustrezne tovariše ter uredd^ enako, da s tem nimajo oj rcr. naj se raje obrnem nu taJ nje hišne svete. Mislim som kaj naj se obračam na hišne*' če bi biti količkaj akttnU zdavnaj rešili problem!
Po treh tednih odmoru ik sem ponorno poklical Srav sko skupnost. Mislili so. da,\ gorijo. Rekel sem. da m rsi< jo neodgovorno, da v nasnil -samozaščite, da sami daje*. de za kriminal. Tovanš -zatrdil, da bi urgiral pr j£ (KOGP. ETP. Elektroj, fe //aro   popravi, oziroma priklopi. To se je seda) pa <; seeih res zgodilo.
Pogosto vprašanje KDO m JANSKO ODGOVOREN . ; no tudi v tem primeru. Jc v na naša birokracija? Ji n§ , na tako dolga pot za re& stavnega primera.'
Stanovanjska skupnost sece ni vedela, da kompUt* svetljuva ne dela O tem ••. -~ obvestil. Morda bi lanko ^ ni/i prijavah to stonla PM bi se o tem morali zanmtn sedniki hišnih svetov ni t nje tudi stanovalci sami.it slednjim ta pot mnoga del samozaščite in lobim deti. Vse prepogosto \u>i pnliko zu razne /umpar bi/o tudi v tem primer;, prihodnje  bomo morali boj budni vsi. saj si bomo letak prih ra n ili    ma rsikattra n os t.
T. R„
, u #JI*
Zemlja — hrana — Foto-kino klub Janez Pahar iz Kranja jt\ konec tedna, ko so se na ZJatem polju zbrali najboljši slovenj, toristi in orači, pripravil v Domu učencev Ivo Lola-Ribar zarnmJ tografsko razstavo na temo »Zemlja — hrana«. Med gledalcin h' valci je zbudila precej pozornosti, saj je predstavila življenjtu. kmeta, njegovo prizadevanje za dobro obdelano zemljo inolm^, delke, nemoč v boju z naravo, razlike med nekdanjim, garaški*^ tovanjem, in sodobnim, strojnim obdelovanjem... — C. ?afkmy
IEK. 6. SEPTEMBRA 1983
KULTURA
5. STRAN GLAS
ij je novega v kranjskem gledališču?
ptimizem kranjskih ;ledališčnikov pred novo sezono
£nost zadnje sezone s 66 tisoč gledalci obvezuje — Vpis mmaja do 23. septembra — Kljub znanim težavam Prešernova gledališča bo nova sezona sveža in vedra
Kranj — V zadnjih dneh avgusta ■i0 vsa slovenska gledališča pono-»dihati« s svojimi ustvarjalnimi tali Začno se skušnje za pred stala naj bi v gledališki sezoni 83/84 rt0 /vabile številne in zveste pred obličje novih predstav, ika začeta sezona hote ali nehote laljuje iz pretekle. Tako moramo )isati. da je bila sezona 82/83 v ■ernovem gledališču (vsaj kar se te tiče) uspešna nad vsemi ■■kovanji. Morda celo najuspeš-|sa sezona v preteklih letih — 183 tnih ponovitev gledaliških pred-(71 predstav za odrasle, 66 za )ke m 46 lutkovnih), 52 ponovitev tu joči h predstav v Kranju in 67 liih prireditev. Prešernovo gledaje bilo tako v pretekli sezoni delo izjemno učinkovito. Manj za-iroljstva pa je umetniški svet izra-[o posameznih predstavah (o poro-Umetniškega sveta ter njegovi mi dveh zadnjih gledaliških sezon poročali posebej), saj so bili varjalni cilji višje zastavljeni. Ta-ima celoten gledališko ustvarja i potencial PG iz preteklosti dobro vo: jasna ustvarjalna napotila ja in slabega v preteklih sezo-ter komaj verjetno število pono-ki jih bo težko ponoviti ali celo i. Že takoj pa lahko ugotovi-da je zastavljeni plan izjemno ciozen, terminsko precizen ter rarjalno tako zahteven, da bo v
svoji dobri realizaciji, ki si jo gledu-liščniki seveda vedno žele, tudi potrdil najboljše iz preteklosti.
Z začetkom septembra začenja gledališče z vpisovanjem abonmaja po kolektivih ter s posamezniki. Od 5. septembra naprej vpisujejo vse abonmaje za odrasle ,istočasno pa bodo že tekli pogovori s šolskimi kolektivi in vrtci za vpis abonmaja za mladino oziroma otroke. Cene abonmajskih kart so med najnižjimi v Sloveniji.
Predviđeni repertoar predstav za odrasle je letos usmerjen v satiro, kritično komedijo ter problemsko odmevno uprizoritve. Ze takoj ob otvoritvi sezone bo svetovno znana komedija antičnega avtorja Aristofana: LIZISTRATA s svojo svežino in mladostjo razigrala kranjski oder. Potem bo kranjski gledališki ansambel predstavil dve burki srbskega avtorja (tudi komediografa) B. Pekica: NA NOREM BELEM KAMNU. Obe komedijsko zasnovani enodejanki bosta prvič predstavljeni v našem jeziku, vrsto let pa jih je uspešno uprizarjal Atelje 212 iz Beograda. S krstno uprizoritvijo satiričnega happe-ninga B. Štiha: SPOMENIK pa se zaključujejo predstave, ki skozi oster in kritično zasnovan humor vrednotijo človeka (tudi konkretno našega in tukaj), ki s svojimi večjimi ali manjšimi neumnostmni vzpostavlja in razvija ter vedno znova pokonča-
oški komorni zbor Podnarta v gorah
_)s bo Moški komorni zbor iz »arta pod vodstvom Egija Ga-Siča že drugič priredil koncert inskih pesmi. V soboto 10. sep-jra 1983 bo ob 15. uri pel pred i na Kriški gori. V sproščeni obli-vezani besedi bo postregel tudi /nemu  ušesu  s slovenskimi umi in narodnimi pesmimi, ki ete z zaverovanim, domoljub-borbenim in šaljivim čustvom naših planin in gora. Koča na tki gori je postavljena na marini razgledni ravnici, dostopna s dokaj lahkih in kratkih smeri, bo postregel z zglednimi letaki, pas bodo vodili iz Tržiča, Križev in lika. Lansko leto se je na podob-koncertu na Robleku zbralo 200 planincev, ki so lahko poli in kasneje pomagali omizne-petju tja v noč.
sikdo bo prav s potjo na Kri-J goro nabiral zadnje moči, da se i lahko čez teden dni pridružil slo-.aemu trenutku na Kredarici, ko i prav Moški komorni zbor iz Pod-sodeloval pri otvoritvi prenovile koče. Naslednji dan, v nedeljo septembra pa bo slovensko pla-
ninstvo v dolini Krme praznovalo 90. obletnico obstoja.
Na Kredarici bo zboru iz Podnarta priskočil na pomoč tudi Moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope, katerega vodi isti dirigent. Z ubrano pesmijo o Aljaževem očaku Triglavu, s tiho a svobodoljubno Lipo in z množičnim obiskom bomo izkazali moč našega planinstva, potrdili resnico, da smo Slovenci sinovi gora, ljubitelji petja in razvedrila.
Torej Moški komorni zbor iz Podnarta vabi planince na prijetno pevsko in družabno srečanje na Kriški gori, skupaj z zborom iz Krope in dirigentom obeh, Egijem Gašperšičem pa še vse pričakujemo na Triglavu.
Tudi tisti zagnani plezavci, ki mislite na Kriški gori samo počiti in še isti dan do noči priti do naslednje koče, — zagotavljamo vam, da vam ura petja tega ne bo preprečila, še bolj urno boste po koncertu zakoračili proti Stolu, Begunjščici ali Storžiču.
Pevski zdravo in gorski hura, v soboto 10. septembra ob 15. uri pri oskrbniku na Kriški gori!
Stane Mihelič
Jabolka
Moj šestletni sinje zelo prebrisan. Karkoli mu prepovern. me sicer uboga, toda tisto,kar sem mu prepovedal,prav tako naredi in sicer čisto po svoje, tako da mu ne morem nič.
Zadnjič na primer, je trgal jabolka m jih seveda jedel. Ker še niso bila zrela, sem mu prepovedal.
»Janez, jabolk ne smeš trgati, ker še niso zrela! Si razumel?«
»Razumeltoču« je mirno odgovoril.
Jabolk res ni več trgal, toda nekaj dni pozneje sem opazil na jablani šest obgrizenih jabolk. Obgrizki so se držali pecljev in peclji vej. Strokovno pojedeno, sem si mislil. Le katera žival bi lahko takole ob-trla jabolka, sem se spraševal in ker nisem dognal, sem poklical Janeza, ter mu na jablani pokazal obgrizke.
»Si ti to tako strokovno obglodal?« sem ga vprašal.
»Jaz oči. saj si mi vendar prepovedal trgati jabolka, pa sem jih zato kar na drevesu pojedel. Nobenega nisem odtrgal, oči.«
Ker nimam navade pretepati otrok, tudi Janezka nisem mahnil. Res je pa tudi bilo, da Janez jabolk ni odtrgal. Obgrizki na pecljih so bili še vedno na drevesu. Torej mu nisem mogel nič. Pretental me je, o tem ni bilo dvoma. Potem sem sinu razložil, da jablane škropimo z raznimi kemikalijami in da neumita jabolka lahko zdravju škodujejo. Janez, vedno je treba jabolko umiti! Si razumel?«
-Razumel oči.«
Mislil sem. da bo sedaj mir in da Janez ne bo več jedel jabclk, pa krepko zmotil. Že naslednji dan sem videl na jablani spet sest obgrizenih jabolk. Poklical sem Janeza in mu pokazal nove obgrizke. »Janez, ali sem ti rekel, da ne smeš jesti neumitih jabolk.K
"Rekel oči rekel. Veš. potegnil sem tisto gumijasto cev do jablane, odprl pipo in obšprical jabolka. Veš šele potem sem jih pojedel!« Pretental me je. Niti jezen nisem bil. Poba se pač znajde, kar v teh časih niti ni tako slabo. Ko bo odrasel, bo morda celo dober politik.«
P. Pavlovec
va najboljše. Ob predstavah kranjskega gledališča pa bo imel abonent možnost videti še tri uprizoritve gostujočih gledališč. Umetniško vodstvo bo izbiralo med tistimi predstavami, ki bodo popestrile gledališko ponudbo, vendar že ta trenutek vemo, da kranjski oder mnogokrat zataji, da so termini gledališč, v najbolj, aktualnih mesecih za kranjskega gledalca, največkrat zasedeni. Umetniško vodstvo bo poizkušalo izbrati tri predstave med komedijo W Shakespearea: KAKOR VAM DRAGO, grotesko S. Witkiewicza: ČEV-LARJI, komedijo srbskega dramatika D. Kovačevica: BALKANSKI SPIJON, komedijo T. Partljiča: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK, znamenito satiro ruskega pisca N. Erdmana: MANDAT ter VAJAMI V SLOGU R. Queneaua. Gledalec bo tako videl šest novih uprizoritev oziroma predstav, ki bodo razgibale gledalce v vseh pogledih. Ob izboru del za naslednjo sezono tako že danes lahko zapišemo, da je Prešernovo gledališče želelo prisluhniti občinstvu.
Tokrat smo spregovorili o predstavah za odrasle. Velik del celotnega gledališkega dela pa je namenjen najmlajšim. V prihodnjih številkah Glasa se bomo osredotočili na predstave za otroke in mladino, poseben članek pa bomo posvetili tudi iz-venabonmajski ponudbi kranjskega gledališča. Iz leta v leto kranjski gle-dališčniki opažajo, da kljub pestremu gledališkemu življenju ostaja kup želja neizpolnjenih^ Kljub kroničnemu pomanjkanju denarja pa v PG upajo, da bodo v novi sezoni lahko vsaj poizkusili tudi z gledališkimi programi, ki so bili v preteklosti v kranjskem gledališču slabo zastopani.
Ob začetku vpisa abonmaja vodstvo ter vsi ustvarjalci bodočih predstav upajo, da gledališke dvorane ne bodo prazne. Optimizem preveva začeto gledališko sezono. Stari in novi gledalci boste dobrodošli v vašem gledališču.
M. L.
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
Odličja Svobode tudi letos
Zveza kulturnih organizacij Slovenije bo tudi letos podelila prizadevnim kulturnim delavcem, skupinam, društvom in organizacijam tradicionalna priznanja — odličja Svobode za nadpovprečne uspehe pri kulturno političnem in organizacijskem delovanju na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Razpis je objavljen v zadnji, 57. številki Kulturnega poročevalca, ki ga lahko zainteresirani dobijo v kulturnih društvih in na občinskih Zvezah kulturnih organizacij.
Odličja podeljujejo predvsem za vidne dosežke pri spodbujanju in organiziranju kulturnega življenja, zlasti delavcev in mladine, za uvajanje sodobnih oblik, raziskovanja kulturnih potreb, izobraževanje, načrtovanje, obveščanje, širjenje kulturne vzgoje in negovanje kulturnih tradicij NOB. Kandidate lahko predlagajo poleg občinskih Zvez kulturnih organizacij tudi krajevne skup ilOiti, šole, delovne organizacije, združenja, samoupravne interesne skupnosti, družbeno politične in kulturne delovne organizacije hi druge organizacije, ki se ukvarjajo tudi s kulturno dejavnostjo, ki delujejo v vsem slovenskem kulturnem prostoru in sorodne organizacije zunaj SR Slovenije.
Loški
umetniški utripi
Skofja Loka — Drevi ob 19. uri bosta Združenje umetnikov in Glasbena šola iz Škofje Loke pripravila prvo prireditev pete sezone Loških umetniških utripov. V glasbenem delu večera bodo violinist Gorjan Košuta, violončelist Miloš Mlejnik in pianist Rainer Gepp izvajali Hum-melove, Beethovnove in Mendels-sohnove skladbe. V likovnem delu večera pa bodo odprli razstavo del akademskega slikarja Milana Butine.-
Stojan Kerbler na loškem gradu
Fotografije, vredne, da bi obšle svet
Komaj kdaj je fotografija na Slovenskem namenila toliko pozornosti človeku kot fotografski opus mojstra fotografije EFIAP Stojana Kerblerja. To še posebej velja za strnjen prikaz življenja prebivalcev Haloz, ki mu je Stojan Kerbler posvetil obsežen ciklus fotografij, ki so bile predmet razstave v Škof ji Loki.
Stojan Kerbler je izrazit pripovednik. Njegove figure so dobesedno iztrgane i/, življenja in neposredno povezane z okoljem, ki dopolnjuje naša spoznanju o upodobljencu. Kerblerjeva metoda komponira-nja je izvirna in značilna za avtorjevo gledanje na fotografijo. Osrednja figura je v mojstrovih fotografskih kompozicijah postavljena v prvi plan ali poudarjena s snopom svetlobe. Na dominantno figuro se na videz neprizadeto navezujejo ostale, vendar tako, da vsebinsko dopolnjujejo vlogo glavne nosilke kompozicijske igre.
Pomembna značilnost fotografije Stojana Kerblerja je psihološka oznaka njegovih upodobljencev. Zdi se, da Kerbler prav išče zanimive tipe ljudi in da si med množico možnosti izbere tisto, ki mu v tem pogledu najbolj ustreza. V Kerblerjevih fotografijah se srečujemo s celo lestvico najrazličnejših osebnosti in značajev. Pred gledalca stopajo od življenja strti, osamljeni in zaskrbljeni ljudje, drugič zopet vedri, brezbrižni in z usodo sprijaznjeni posamezniki.
Morda še bolj kot psihološka je za Kerbler je/o fotografijo značilna socialna opredelitev upodobljencev. Gledalec ne potrebuje nobenih razlag, če hoče spoznati socialni položaj Kerblerjevih portretirancev. Zadošča sama fotografija, ki nas seznanja z vsemi odtenki obilja in v še večji meri prikrite in neprikrite revščine, z življenjem otrok in starih ljudi itd. Kerblerjeva zbirka fotografij Haloški človek je najpopolnejša oblikovna sociološka predstavitev določene slovenske pokrajine in njenih ljudi. Že sami fotografski posnetki nudijo dovolj gradiva za tako ali drugačno sociološko raziskavo.
Oblikovno in vsebinsko nekoliko drugače zasnovan je Kerblerjev ciklus fotografij prav tako iz Haloz — Koline. Avtor se je v tem primeru omejil na ožjo, čeprav izredno zanimivo temo. Mirnost in navidezna neprizadetost avtorja Haloškega človeka je zdaj dobila drugačne razsežnosti. Bolj ali manj umirjeno pripoveden značaj prejšnjega dela cikla se je tu spremenil v dinamično dogajanje, ki ga ponazarja na eni strani kruto ubijanje živali in na drugi strani pripravljanje kolin. V nekaterih prizorih se Kerblerjev realizem prevesi v izrazit naturalizem. Humanistična nastrojenost prejšnjega cikla se v Kolinah spremeni v prikaz boja za obstanek, globoko zasidranega v človeku in njegovi zgodovinski preteklosti. Kerbler dobre občuti krutost dogajanja kot realist pa tudi njegovo neizbežnost. Smisel in usodnost te vsakoletne morije na kmečkih dvoriščih s prizvokom smrti in življenja hkrati nam na globok in razumljiv način razkriva Interjer z mrtvo živaljo, ki predstavlja enega vrhov Kerblerjeve človeške in fotografske izpovednosti.
Stojan Kerbler nam v svojih fotografskih prikazih odkriva globoke občečloveške resnice, ki jih vsi poznamo, a se jih le malokrat v polni meri zavemo. Fotografije kot so Starost, Sam, Moj oče, Koline (1977, 1978), Družina, Janezek, Zdenka, Deklica 3, V zavetju in druge nam morda bolj kot gore besed razkrivajo človeške usode, za vedno se nam vtisnejo v spomin, postajajo del naše zavesti in so vredne, da bi obšle svet.
Cene Avguštin
Razstava otroških ekslibrisov
Jesenice — Minuli petek so ob krajšem kulturnem programu v likovnem salonu na Jesenicah odprli mednarodno razstavo otroških eksli-brisov. Natečaj za razstavo je razpisalo društvo Exlibris Slovenije s sodelovanjem osnovne šole Komenda-Moste in revije Pionir. Na razstavi sodelujejo s svojimi ekslibrisi otroci iz Avstrije, ČSŠR, Francije, Italije, Nemške demokratične republike, Poljske, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije.  Med jugoslovanskimi
razstavljavci so tudi učenci jeseniških osnovnih šol.
Žirija je podelila razstavljavcem posebna priznanja. Na razstavi se predstavlja 450 otrok, jeseniška osnovna šola pa se uvršča na tretje mesto po številu sodelujočih učencev, katerih ekslibrise je žirija izbrala za razstavo. Razstava bo odprta do vključno 21. septembra, na njej prikazujejo 460 ekslibrisov iz desetih dežel, izbranih od skoraj 3000 prispelih grafik.
D. S.
Razstava suhe robe — V medvoškem Donitu nadaljujejo s prirejanjem razstav. Tokrat so pripravili razstavo suhe robe, ki je privabila veliko obiskovalcev, s čimer so dosegli namen — prikazati droben utrinek domače obrti ribniškega človeka. - fr
O LAS 6. STRAN
REPORTAŽA — ZANIMIVOSTI
TOREK, 6. SEPTBBni|
Tatjana Krotko:
Nikdar ne smeš obupati
Že zvečer mi je v Vodnikovem domu padla v oči. Tako skromno je sedela sama zase pri mizi pod oknom, počasi pobirala drobtinice, ki so se ji razdrobile po mizi, srebala čaj. Potem si je dala opraviti z nahrbtnikom. Nekaj časa sem še mislila, da spada k mladi družinici, pri njeni mizi, potem, ko so oni odšli spat in je ob leščerbi ostala le ona, pa je vse kazalo tako, da je sama, samcata tu v hribih. Sivolasa, malce sključena, oblečena v domač, na roko pleten temno rjav pulover, malce svetlejše žametne pumparice. Ob klop je prislonjena smučarska palica. Zagotovo jih mora imeti okrog sedemdeset, razmišljam, pa vendar je še vedno kos triglavskemu pogorju. Koliko jih poznam v dolini, ki se ga že pri petdesetih ne podstopijo več.
Zjutraj sva se spet srečali. Pripravljena je bila za pot. Skrbno se je obula: dokolenke in še dvojne nogavice. Čevlji so stari, domače, verjetno še predvojno delo, a močni in udobni. Taki, ki nikoli ne žu-lijo. Obutev je najbolj pomembna v hribih. Vsaka stopnja mora biti varna. In čevelj mora držati nogo čez gleženj. Pa ti pridejo tamle gor do Planike ali Kredarice skoraj v opankah!
Starejša je, kot sem mislila. 86 let ima. Tatjana Krotko iz Ljubljane, se mi predstavi. Pred mano je gornica, žena, ki jo že vse življenje vleče v hribe, v gore. Žena, ki ji go re dobesedno pomenijo življenje.
Z dvajsetimi leti je začela hoditi v gore še s tremi prijateljicami. Maro Pavšnikovo ter Marto in Jul-ko Podpacovo. Bilo je to že davno. Takrat, ko v Tamarju še ni bilo koče, le hlev, in je bila Kredarica še čisto majhna kočica, z vrvmi privezana za skale, da je tiiglavski viharji niso odpihnili. In kadar je bilo vetrovno, so se na skupnih ležiščih dobesedno zibali in vrvi so škripale vso noč . . .
Po neki taki burni noči, ko je Triglav pobelil sneg, so zjutraj s klinov skidali sneg in se povzpeli na
vrh. Takrat je v daljavi ugledala Dolomite. Silno so jo pritegnili. In potem še predavanja pokojnega Ci-glerja, ki je s takim navdušenjem pripovedoval o teh rdečkastih vrhovih. Povzpele so se na Marmola-do, na Civetto. A bile so razočarane. Tu ni več nedotaknjeni gorski svet, kot pri nas. Hotele so pozidali pod samimi vrhovi, z nočnimi bari, trgovino s spominki, in če ti strežejo natakarice v belih naškrobljenih predpasnikih, v uniformah in če privlečejo sem gor še cel pontero-so, potem to ni več gorstvo. Ne, lepše je naše triglavsko pogorje. Saj je nasmeteno, toda pristno je še vedno.
Kaj vse so svoj čas prelezle in preplezale z Maro, Marto in Julko! S Poncami so začele, navadno. Srednja Ponca, Velika Ponca, Jalovec, pa čez Sleme na Mojstrovko in na Prisank. Pa ne z Vršiča na Pri-sank, temveč iz koče na Gozdu. Pa na Škrlatico! Kadar so bile v kozo-rogovem kraljestvu, so svoje ture vedno končale v Bohinju. A nič manj jim niso bile pri srcu kamniške planine. S Krvavca do Velike planine in Kamniške Bistrice.
Vojna je prekinila lepa hribovska leta, po vojni so pa prišli tudi vnuki. Tudi hčerka je vneta hribo-lazka. Zato sta se menjavali; ena pri vnukih, ena v hribih. Zdaj so tu že pravnuki. Redkokdaj gresta lahko obe skupaj v gore. Prijateljice pa so odšle. Mara je že pokojna, Marta in Julka sta v domu onemoglih. Le Ona je še tu. Boji se, da bo ostala tudi sama. Kot Minka Mali-jeva, velika planinka, ki pa danes komaj še gre po sobi .. . Samo odnehati ne, si govori. In prepričana je, da bo, če bo vztrajala, če se ne bo vdala, še vrsto let lahko hodila. Tole svojo turo je pred dvema dnevoma začela v Bohinju. Prvi dan do Uskovnice, drugi do Vodnikove koče. Danes bo prišla na Kredarico. In jutri, če bo lepo, bo šla na vrh. Toda, zares mora biti lepo vreme. V sam Triglav se ni podajati, če se le malo kaže na nevihto. Preveč že-
Črtomir Zoreč
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJEtOŠKE OBČIte
Okolica vrtca v Zgornjih Gorjah je vzorno vzdrževala, a je hkrati pravi raj za otroke, ki imajo tu svoje igri-"če. Opremljeno je s prikupnimi in predvsem za otroke, polne domišljije, primernimi igralnimi orodji, ki so izdelek begunjskega Elana. Ko bi le vsi otroci lahko uživali na podobno urejenih igriščih — foto N. Š.
lezja je v njem. Enkrat jo je že usekala strela. Na Urbanovo špico sta lezli z Maro. In ko sta ravno prilezli z zadnjih klinov na vrh, se je na vrhu Marine baretke zasvetila lučka. Maro je vrglo, za njo Tatjano. A ni bilo hujšega od malce pretresa in nekaj prask. Srečo sta imeli.
Predlanskim je bila še na vrhu. Vsako pomlad in poletje prehodi vse hribe okrog Ljubljane. Vsako leto se povzpne tudi iz Tamarja na Vršič. To je ena najlepših njenih poti, pravi. Letos je bila že na Ka-lišču in na Storžiču. Če bo vreme bo šla še na Češko kočo. Pa še kam. Obetajo dolgo poletje in lepo jesen. , •
V čem je skrivnost njenih moči? Nobene skrivnosti ni. Od malega je rada telovadila. Pred vojno pri Sokolu, po vojni pri Partizanu. Pri Sokolu je bila vodnica mladih. Danes se pa mladina ne zanima več za telesno vadbo. Samo nogomet, televizija. No, danes je tu aerobika; nekaj smučarskih gibov, nekaj sokolskih prvin in nekaj zvijanja. Več, kot je imela sokolska gimnastika, si ne moreš izmisliti. Bila je popolna. *
Tatjana je v svojih mladih letih končala geodetsko fakulteto, potem poučevala francoščino, med vojno in po vojni pa se je pečala z vrtom. Vrt in gore, so bile zdaj njeno življenje. S korajžo moraš gledati na vse, pravi, kar ti slabega pride nasproti, vse skušati prebroditi. Le voljo je treba imeti. Nikoli obupati! Če obupaš, je konec vsega.
Počasi se je za nami napotila proti Planiki. Kakšno uro kasneje bo prišla za nami. Počasi, a zagotovo meri svj korak. Namesto cepina je zdaj tu palica. Da si z njo pomaga, da potipa, ker včasih bolj slabo vidi. Drobna, sključena, samotna, a vendar še vedno polna volje in življenja. Brez skrbi, prišla bo za nami. Kdo bi mislil na starost, na leta. Dokler bo vsako pomlad zbrala toliko moči, da bo prišla na Šmarno goro, na Veliko planino, na Vršič iz Tamarja, bo prišla tudi sem gor. Če je ne bo zapustila volja, je tudi moči ne bodo!       D. Dolenc
(30. zapis)
Seveda se moram še vrniti v Pod-lonk, to razmeroma kar veliko in obljudeno gorsko naselje. Saj šteje prek 150 domačinov, ki pa žive precej na redko v svoji i. .izloženi vasi na lahno nagnjenih zemeljskih policah, ki leže na višini od 610 Nm do 910 Nm.
Celo svojo šolo je imel Podlonk, ki pa so jo otroci iz domače vasi in s Pr-tovča obiskovali le pozimi, ko zaradi visokega snega niso mogli do »prave« šole v dolino, v Železnike. Kako je zdaj to urejeno?
Nekaj podobnega sem slišal za Ukve, veliko slovensko vas v Kanalski dolini pod Višarjami. Tamkaj so odšli skoraj vsi vaščani sleherno vi-gred na svojo obsežno Ukovsko planino (južno pobočje Karavank), vodili s seboj živino in —- otroke. In učitelj je šel s šolarji prav tako na planino in vodil v onih pomladnih mesecih vsaj zasilni pouk. Starši pa so kosili seno, ga sušili in obdelovali skromna visokogorska polja. Posebno »čompe« (krompir) je dobro rodil. In tako je bilo vsem vse prav.
Kako bo z usodo filma o Dražgoški bitki,.še nihče prav ne ve. Tudi kako bo z »nadomestnimi Dražgošami«, ki so jih pred leti postavili filmarji v Podlonku, tudi nihče ne ve. Ali jih bo prekril prah pozabe in razjedel zob časa? Škoda za lepo, plemenito zamisel, ki jo je ubila lakomnost prezahtevnih filmskih ustvarjalcev. Res, škoda!
KRAJEVNA IMENA
Ob koncu prejšnjega zapisa sem rahlo nakazal, kako sta se prav na Prtovču in v Podlonku sta-pljala dva jezika in pustila celo vrsto sledov te tekme v krajevnih, latinskih, gorskih in vodnih imenih.
Tam so travniki in njive Rosaker (Rossacker — konjska njiva), Bider-žan (Widder, Sonn • osoje) in Štikle (Stiickle = košček); delu Strdel vrha pravijo Štumpfenk (Stummfeck -topi vrh ali po naše tošč); hrib nad Prtovčem je Spiček (Spitzeck); skalo na vrhu kosmatega vrha — Ratitov-ca imenujejo Podlončani Kuglo (iz nemške Kogel), senožetim, ki padajo od Prtovča proti Podlonku pravijo Rošt (Rast), Laj nar (Lehne = pobočje) in Žbanjkelc (Schvveinockel). Nad najvišjo podlonsko domačijo — Kovačevo — se razprostira ravnica To-la (Tal), nad njo pa so že slovensko poimenovane senožeti Pečice, desno od male grape so Lajtre (Leiten = stran, breg), sosednji gozdni parceli sta spet slovenske Laze in Cernik (izg. Carnk). In spet nemški travnik Riba (Ruben — repa), ledina Jeben (Eben =■■ ravnica). Tako si menjaje slede imena z izvorom v obeh jezikih.
Lahko bi še našteval (Kregrot, Žloft, Cnogerl, Cimeri, Mavre, Pirke, Želt itd.). A bi me kdo od zvestih, po-
ODGOVOR
PIBERNIKOVEMU
»»ZAGOVORNIKU«
A. P. z Bleda se oglaša na zapis o Pibernikovem klubu pod naslovom Kdo dela kraval. Piše:
»Najprej — nikjer ne piše, da bi morala biti Piberniku na račun drugih njegovih »zaslug« za blejski turizem dopuščena vsa svoboda v zvezi z obratovanjem disco bara. Zagovornik vzporeja ta disco s pariškim ali londonskim — ne vem, v čem se lahko meri z njim, prav gotovo pa ga pariški oziroma londonski v hrupu ne presegata. Zagovornik (ki se mu ni zdelo vredno navesti niti začetnic svojega imena) zatem ugotavlja, da se je Pibernikov disco ugnezdil v »največjem zatišju Bleda« in si poleg tega upa še nelogično pripomniti, da mu »še ne dijo miru« (saj res. le koga bi motil razgrajaški disco v največjem zatišju Bleda!?). V zvezi z vži-ganjem motorjev — to je možno storiti tudi z minimalnim hrupom, sicer pa je tu parkiranje in ustavljanje z že daleč vidnim znakom jasno prepovedano. Ne vem, koliko je resnice v tem, da
tuji (in domači) gostje, ki se stalno pritožujejo nad neznosnim hrupom, »prenočujejo hudo daleč stran in nobenega hrupa disca niti v sanjah ne slišijo« verjetno bo res nekaj drugega — namreč, da ta zagovornik zna hudo, hudo ignorirati. Mislim, da blejske turistične zmogljivosti niso izčrpane s hoteli — menda spadajo mednje tudi privatne sobe in če »morda« kraval moti goste v teh, ni nič lažjega, kot le-te prezreti. Poleg tega pa so gostje prizadeti le v turistični sezoni, nekaj drugega pa je, če pijani obiskovalcu z vpitjem, vžiganjem motorjev in h upanjem kratijo nočni mir (ki je občanom sicer zagotovljen z Zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, obj. v Ur. 1. SRS št. 15/76) in kvarijo zdravje stalnim sosedom noč za nočjo. Mislii.i, da obstaja precejšnja razlika med hrupom, ki ga povzročajo tovornjaki ob 6*. uri zjutraj in med onim, ki izvira od omenjenega disca in ki traja celo noč do jutranjih ur. O vinjenosti obiskovalcev lahko razpravlja tisti, ki je stalno priča dogajanju in menim, da se po obnašanju vinjen človek precej loči od treznega. Odhajajoči, ki se niso več sposobni obvladati, so živ dokaz za poguben učinek bara. Za tem je zagovornik precej nesramno dodal, da »kravala, če bi ga mladi povzročali, daleč naokoli ne bi nihče slišal, ker nikogar ni.« Iz-
gleda, da najbolj prizadeti sosedje (ki nas ni malo) nismo vredni omembe. Tudi ta, da »daleč naokoli ni tako mirnega disca, je bosa. Na račun Pibernikovega izjave, da on skrbi le za notranje poslovanje in da sega to, kar se dogaja zunaj, ne tiče, pa mu nepodpisani izreka še pohvalo, češ, da skrbi za tak red.
Za konec še to — lahko zagovarja ta nočni lokal tisti, ki ima pred očmi le koristi obratovanja in ga z njim povzročeno gorje sploh ne prizadeva. In še nekaj —-.s- tem. da uperim upravičeno kritiko na disco bar Pibemik, še ne trdirn, da je vsak lokal, ki je ponoči odprt — »razbijaški, razbojniški in sploh takoj za zapre t!«
Ta strašna polemika bi bila res kaj vredna, ko bi navedli en sam samcat razgrajasko konkretni primer, ki bi bil dokazljiv kontra Zakonu o varstvu pred hrupom v nar. in biv. okolju, obj. v Ur. 1. SRS št. 15/76. Če ste stalno priča kot sosedje, noč za nočjo, vam je takojšnja konkretna prijava pristojnim mačja solza. Pretakanje takšnih solza nasploh pa me pri priči postavijo na stran tistih, ki se ne branijo, ker se konkretno za kaj konkretnega nimajo braniti. Kot zagovornik, nezagovor-nik in nasploh obdelovalec takšnih in podobnih primerov pa nisem anonimen. V glavo te nadvse aktualne — polemične rubrike so me celo narisali...
STARŠI POZOR -LETO STABILIZACIJE!
»Vsi se trudimo, »pišejo očividci iz Loke in Kranja iz počitniškega doma Kranj, letovanje otrok in borcev v Pineti pri Novemgradu — da na en ali na drug način sodelujemo pri izboljšanju gospodarskih razmer. Starši občine Tržič bi že pred odhodom svojih šoloobveznih otrok v počitniško kolonijo v Pineto pri Novemgradu lahko prihranili pri nakupu kopalnih oblek, ki jih nekateri niso rabili — zlasti skupina deklic, ki jih je vodila sociologinja. Ni jim bila všeč urejena obala, določena za koloniste. Z vodičko, ne tako rosno mlado, so se vživljale vse v" Evini obleki v življenje pračlove-ka, zato jim je tudi »pasala« divja obala izven območja letovišča, kjer so jih občudovali domači in tuji turisti. Upajmo, da ne bi utrpeli Lisca in. Pletenina ob tem »šparanju prevelikih izgub, ki bi jih lahko privedle v konkurz. Pač pa bi se bilo bati, če bi se to nadaljevalo tudi v domačem okolju — posnemanju pračloveka — d-> bi bila lahko občutljivo prizadeta tr-žiška tekstilna tovarna.«
Najbrž je za bližino počitniškega doma vse skupaj res malo pre-korajžno, a naj uživajo, če jim že »paše«. Škoda je le, ker se »številni očividci« niste podpisali, ko ste že tuko intenzivno pasli oči.
trpežljivih bralcev le utegni! ti: zakaj toliko tujih imen?
Ko so prišli tujerodni n te kraje, so našli skoro ne gorsko in gozdnato samoto ci, to se pravi slovenski pi bili le redko naseljeni in i vitnejši dolini. Škotovska pa si je želela dohodkov tu ko ležečih gozdov, zato je v te kraje svoje tirolske (x In ti so si res na visokih ustvarili,nekaj sveta za pol; še več pa so si ga izkrčili za pašnike in senožeti. Kajti pok darjenja, oglarjenja in obe" malih krp zemlje, je bila za pomembna živinoreja, še čereja.
In tako so si novi naseir.A divjinah, ki prej niti imenr^ la, omislili poimenovanja go: hov in voda pač po svoje, v $ jeziku. Sem pa že omenil nost: ni se nam mudilo (in se jK vedno  ne) poslovenjati jevna, gorska, ledinska ■ imena. Taka nestrpnost, kii^ se ničesar, kar ne zveni po\ »diči« le naše laške in nernj^ de. In jih dela neresne, skor^ šne. Na primer: staro slovenj jo vas (t. j. vas ovčarjev) r.i, dolino Za jezerom so najprt\i poimenovali kot Wolfsbach(V potok), ko vendar tam vek: deli niso; ko pa so Kanalsl^! 1.1918 zasedli Lahi, so Ck&| poimenovali po svoje: kot Y^ (t. j. Rjavo dolino). Pa koje^j Ovčjo vasjo vse prej kot rja^ la je, skoraj srebrna od taj snežnikov, v vigredi in polev;v žno svetlozelena od obilja mecesja.
Slovenski Žabnici so da, smiselno ime CamporosseJ pa Ugovizza . . . Samo. da (J nelo po naše. Kako topour,>: biti potujčevalci slovenskih^ imen, le dva primera za r^Nfct bohinjski Črni prsti je ne\^^ man vzdel ime Schwarzfir, pač ni vedel, da pravimo 2% p i prst. In naša Peč na državni v^Ja brumni Nemec jo je preksii^m I ,ah pa v Forno — kot da beJfc izvira od pečice za ogrevan^fc ho, v resnici pa pomenja na^«' pečino, skalo! Skalnat vrh *a No, še nekaj osebnih ime-.vMt! ča in iz Podlonka: Šmid. Sturm, Kemperle — zrav«hJB venski: Večer, Primožič, NokK. tar), Pogačnik, Mohorič, Be: «pi Brdnik), Čuk, Novak, Jelene^»'
I
Ptuj — V četrtek se je v F>. *u;
čel tradicionalni festival :\MU zabavne glasbe. Prvi veic predstavilo šrtritndrajsf:; V-< blov iz vse Slovenije. :rx P podelila zlato, srebrno i% >mt) sto Orfejevo značko. 2 Gc-v &p j so nastopili ansambli: (V^Sć; Cerkelj. ansambel /wn<iRi^I<
iz Škofje Loke, Krvavih k iz Cerkelj, ansambel bmrovv—j Strahovice pri Kamni k-'* bel Mirana Mravljeta u <Hx5a' ga vrha in ansambel R: ; ^\gp nja. V soboto so naše riu^Jik ske hiše predstavile nor* 4« v kasete in ansamble. \>.v« L r letošnjem nagrajevanju ;e ;\JLu. no priznanje za pevske o.\XIpc na področju domače glasbe »Korenova plake\t\\ bodo podeljevali v q/m% pevca in pesmi Franca K:. Slika je iz predlanskega k la, na katerem sta na$:c"i,., oče Franc in sin Braco K<^\ D. Papler
1----
H|KK, 6. SEPTEMBRA 1983
KRONIKA
7. STRAN GLAS
Kranj — V petek, 26. avgusta, so v delovni organizaciji Sava na Labo-rah pripravili prisrčen sprejem svojemv nekdanjemu sodelavcu, direktorju Janezu Beravsu. Ob šestdesetletnici so mu poklonili kipec gumarja In mu zaželeli še veliko sreče. Spomnili so se let, ko je Sava ravno pod njegovim vodstvom dosegala velik razvoj. V petek pa so si skupaj ogledali nov dokumentarni film o delu in življenju v delovni organizaciji Sava. — V. Primožič, foto: I. Kokalj
om Petra Uzarja v gospodarskih težavah
sak dan rinaša izgubo
Domu Petra Uzarja v Tržiču bi v prvem polletju »prigospodari-izgubo, če jim občinska skupnost socialnega skrbstva ne bi magala iz težav s 427 tisočaki — Vsak oskrbni dan jim prinese 164 do 185 dinarjev izgube — Razlogi za to: drago vzdrževanje Ekošno grajenega doma, skokovite podražitve živil in neustre-svobodna menjava dela
rržič — Dom Petra Uzarja se je yfcse! v rasnih težavah, iz katerih tudi ni videti pravega izho-JL [Delovni kolektiv je ob prvem tri-B »ečju, ko je ugotovil izgubo, spre-več ukrepov, ki so jih v drugem bJ rtletju tudi dosledno izvajali. To h J ti bistveno pripomoglo k uspešni* iti poslovanja in ob polletju bi 1 \v D imel v »pregledu gospodarskih anj« zapisane rdeče številke, če % 'iz zagat ne bi pomagala s 427 ti-ti^ aki občinska skupnost socialnega liM bstva. V tem obdobju je delovni iy ftktiv »ustvaril« pričakovani pri-*J lek — bil je za 36 odstotkov večji ^\   v prvih šestih mesecih minulega a — vendar so porabili za 64 od-l.vi tkov sredstev več kot v enakem (2 »k»:rn obdobju. Dom je razkošno 'r I »jen in zahteva drago vzdrževana i. Za ogrevanje vode in prostorov, t>   prav so priprli ventile na radiator-Kk iv hodnikih in povsod, kjer ogre-nje ni nujno, porabijo letno za tri "lijone dinarjev kurilnega olja. Pri ivi ni mogoče več prihraniti, ijo v domu, sicer bo oskrbovanca negovalnem oddelku že zeblo, »kovito so se podražila živila —
10 in kruh sta v primerjavi z lan-letom dražja za 55 odstotkov, od 61 do 73 odstotkov, sladkor
127, olje za 29, krompir za 90 . . .
11 praški za 41 odstotkov, ceni oskrbnega dne je Dom Pe-
Uzarja na drugem mestu med iSnimi socialnimi zavodi na Go-jskem, takoj za kranjskim do-upokojencev. Vendar pa je ceno, ki je priznana na podlagi Ine  menjave dela,  in ceno lega dne, ki bi zagotavljala ne-
moteno poslovanje, razlike od 164 do 185 dinarjev (odvisno od tega, za kakšno kategorijo sobe gre). Ta razlika pa nič nič drugega kot izguba, ki jo domu prinaša vsak dan en oskrbovanec. Delovni kolektiv je že pripravil predlog, kako bi se iz težav spet skobacali na zeleno vejo. Pred-aga 20-odstotno podražitev oskrbnega dne, zavedajoč se, da bi to zelo prizadelo oskrbovance samoplačnike. Zavzema se za uvedbo dodatka za oskrbovance na negovalnem oddelku, kjer je cena oskrbnega dne zavoljo večje porabe kurjave, vode in perila ter zahtevnejše oskrbe za 350 dinarjev večja kot v stanovanjskem oddelku. Kolektiv tudi predlaga, da bi pri občinskih zdravstvenih skupnostih zunaj Tržiča in Gorenjske zahtevali prispevek za medicinsko nego, kot to predvideva republiški samoupravni sporazum. Zdravstvene skupnosti, tako tržiška kot ostale, naj bi za oskrbo težkih bolnikov plačevale še dnevni dodatek 58 dinarjev.
Ko so člani tržiškega izvršnega sve*a obravnavali gospodarjenje v domu in predloge delovnega kolektiva za izboljšanje razmer, so menili, da je treba ob kratkoročnih rešitvah poiskati tudi dolgoročne, sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale nemoteno poslovanje. Ob varčevanju velja še bolj razviti lastno dejavnost, izkoristiti bife, pralnico in ostale prostore ter združiti delovno terapijo s koristnim. Ob tem pa zagotoviti, da bo že ob sprejemu oskrbovanca v dom jasno, kdo bo pokril dejanske izdatke bivanja, oskrbe, nege in zdravstvenih storitev.        £ Zaplotnik
irstvo pred hrupom
vljica — Na skupni seji Sveta varstvo okolja in Koordinacijske-odbora za urejanje odnosov med oupravno družbo  in verskimi upnostmi   pri   predsedstvu OK i.\feDL Radovljica, so zadnji dan av-ni&ta obravnavali osnutek odloka lwl hrupom v občini Radovljica, ■k Po o u d o za takšen odlok je že pred fttorr dalo predsedstvo OK SZDL, {jO/.- obravnavalo problematiko leti-ALC Lesce. Predlagatelj osnut-
Edloka — sekretariat za notranje ve, je v sodelovanju s komite-zb urejanje prostora in varstvo
fcrri
■ij; OS Radovljica želel, da bi raz-sriavo v občini zaključili že do konca
Hjtembra, ko naj bi šel predlog v delegacije in nato pred občinske zbo-« v potrditev. Udeleženci skupne se-
V 1
\ «u da je takšen odlok izredno po-''>>«eben, ne gre na hitrico, to pomeni površno, sprejeti akt, ki ima ta-dolgoročen in usod«" oomen za rtjenjo in razvoj obc*.i'j R-.•;rajala so menili, da je potrebro ta jutek prekvalificirati v delo v:.i os-tV odloka, ki mora temeljiti na iilih Zakona o varstvu pred hru-I naravnem in bivalnem okolju leta 1976. Predlagatelj mora v de-
lovnem osnutku upoštevati vse pripombe in priporočila, ki so bila izrečen a na skupni seji. Predlagana določila v osnutku morajo sloneti na bolj strokovnih podlagah. Zategadelj naj bi se predlagatelj posluževal mnenj in predlogov strokovnih služb s tega področja. Na seji so posebno opozorili, da je potrebno razširiti predlagana posebno zavarovana območja še na druge kraje v občini in upoštevati posebnosti položaja teh naselij v občini glede na razvoj civilnega letalstva in seveda tudi turizma. Predvideti je potrebno tudi strožje sankcijske ukrepe ali pa uvesti mandatne kazni za kršilce zakona in predlaganega odloka.
Predlagatelju so priporočili, da podaljša javno razpravo o delovnem osnutku odloka vsaj za dva meseca. Razprave naj bi potekale v vseh krajevnih skupnostih, kjer bodo vključene tudi delovne organizacije in skupnosti z njihovih območij. Razpravo bo organizirala tudi SZDL v svojih telesih s tega področja in na koncu organizirala skupen posvet za uskladitev pripomb in stališč na predlagani osnutek odloka. To naj bi se zgodilo še pred iztekom leta.
JR
S SODIŠČA
Goljufije z bankovci
Kranj — Kako na lahek in seveda nepošten način pomnožiti vsoto denarja, si je domislila 26-letna Nataša Ahac iz Ljubljane. Konec decembra lani se je mudila v Tržiču ter v več trgovinah kupovala malenkosti po nekaj deset ali sto din, pri tem pa je spretno zamenjala bankovce in tako preslepila prodajalce.
V tržiški Mojci je kupila moške spodnje hlače za 143,10 din, plačala pa je z bankovcem za 1000 din. Ko ji je prodajalka vrnila denar, je spretno zamenjala bankovec za 500 din, podtaknila bankovec za 50 din ter zahtevala od prodajalke bankovec za 500 din. Prepričala je prodajalko, da se je zmotila in tako dobila 450 din več.
Na podoben način je kupovala tudi v drugih trgovinah. Tako je v poslovalnici KZK kupila plastenko kisa za 33,15 din, plačala z bankovcem za 1000 din, nato pa prodajalki spretno podtaknila bankovec za 50 din, tako da ji je ta vrnila bankovec za 500 din. Plastenko kisa je potem odvrgla v kanto za smeti. Podobno je ravnala tudi pri nakupu v prodajalni Koka Varaždin, v Cvetličarni, delikatesi, v prodajalni Živila Lipa in dveh trgovinah Merkatorja.
Povsod je odločno zahtevala od prodajalcev, naj napako pri vračanju denarja popravijo in vedno odšla s 450 din viška. Prav toliko pa je seveda prodajalnam ob zaključevanju dnevnega izkupička manjkalo v blagajni.
Ahačeva je ob takšnem nakupovanju v enem dopoldnevu zaslužila 3600 din, vendar pa jih ni utegnila porabiti, ker so jo prej odkrili. Pred temeljnim sodiščem v Kranju je bila za vsako od 8 goljufij obsojena na mesec dni zapora. Ker pa je takšna kazniva dejanja zagrešila v preizkusni dobi, lani je bila namreč že obsojena na pogojno kazen, ji je sodišče izreklo enotno kazen 9 mesecev zapora. Sodišče je sicer upoštevalo, da je Ahačeva še zelo mlada, vendar pa bo morda med prestajanjem nove kazni, ker prejšnje izkušnje niso pomagale, spoznala, da se je treba preživljati s poštenim delom.
Pobegnil pred plaeilotn
Kranj — Le z 200 din v žepu si potovanja po Gorenjski s taksijem ni mogoče privoščiti, vendar je 40-letni Slavko R. iz Ljubljane to vendarle poskusil. V začetku decembra lani je v Kranju sedel v taksi in naročil vožnjo v Bistrico pri Tržiču. Tam je iskal »znanca«, vendar ni vedel točnega naslova, zato sta se s taksistom odpeljala še v Radovljico, kjer je spet iskal »znance« le po približnih naslovih, enako je bilo tudi na Bledu. Znanci naj bi mu posodili denar za vožnjo, saj je račun za toliko kilometrov kar nekajkrat presegal drobiž, ki ga je imel v žepu. Ko pa je ponovno hotel v Bistrico pri Tržiču, je taksist zahteval, da plača prevoz. Ker pa Slavko seveda ni imel denarja, je sklenil, da je najbolje, če uteče. Vendar je bil taksist hitrejši, saj je imel Slavko od alkohola malce šibkejše noge. Šele na postaji milice se je razjasnilo, da je Slavko sedel v taksi, ne da bi imel namen plačati in z meglenim upanjem, da bo morda našel kakšne znance na Gorenjskem doma. Ker je imel namreč dva dni izhoda, trenutno je na prestajanju zaporne kazni, si je hotel ogledati Gorenjsko z zastonjsko vožnjo. Temeljno sodišče v Kranju ga je za goljufijo obsodilo na 3 mesece zapora, taksistu pa mora povrniti tudi 1300 din za vožnjo.
NESREČE
AVTOBUS ZADEL PEŠAKINJO
Bukovica — V p<*tek, 2. septembra, ob 6.20 se je na cesti Kranj—Če-pulje — Bukovica v bližini Ševelj pripetila huda prometna nezgoda. Voznik avtobusa Janez Šolar (roj. 1953) je vozil od Ševelj proti Bukovici, pri Ševljah pa je dohitel skupino pešcev, ki so hodili po desni strani sicer zelo ozke ceste. Ko je pešce dohitel, je prav tedaj stopila proti sredini ceste Katarina Mohorič (roj. 1901) iz Ševelj, tako da jo je avtobus zadel. Hudo ranjeno so prepeljali v Klinični center, kjer pa je že čez nekaj ur umrla.
NEPREVIDNO CEZ CESTO
Škofja Loka — Naregionalni cesti med Skofjo Loko in Železniki se je v nedeljo, 4. septembra, ob 18.30 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bi-
Za večjo prometno varnost
Označevanje vozil za vožnjo otrok
Februarja, je v skladu z določili zakona o temeljih varnosti cestnega prometa pričel veljati pravilnik o označevanju vozil, s katerimi se prevažajo otroci. Vozila za prevoz otrok morajo biti opremljena s kvadratnim znakom, v katerem je silhueta dveh šolarjev in napis »prevoz otrok«. Znak bo enoten za vso Jugoslavijo. S tem preventivnim ukrepom želimo še povečati prometno varnost otrok na cesti. Pravilnik določa, da mora voznik, ki pelje vozilo, v katerem se prevažajo otroci, kot tudi voznik, ki pelje nasproti takemu vozilu, na cesti z dvema prometnima pasovoma ustaviti, kadar se je ustavilo vozilo z otroci in počakati tako dolgo, da otroci izstopijo, oziroma vstopijo.
Miličniki bodo strogo nadzorovali promet in vsakega kršitelja, strogo kaznovali.
Pri hitenju na avtobus ali z avtobusa je treba večkrat tudi čez cesto. Vsaka nepazljivost, bodisi otrek ali voznikov, pa je često botrovala nezgodam otrok na poti v šolo in iz nje.
Mrak
Črno se piše pešcem
Kranj — Lansko prvo polletje je bilo glede posledic prometnih nezgod na gorenjskih cestah nekaj izjemnega. Že vrsto let se število žrtev v pol leta suče med 17 in 20, le lani jih je bilo izjemoma 7. Zaradi zmanjšanja prometa na slovenskih cestah, kot posledica znanih omejitev pri gorivu, bi bilo pričakovati tudi manjše število prometnih nesreč in manj mrtvih. Vendar na žalost ni tako. Na gorenjskih cestah se je sicer v prvem polletju pripetilo za 9 odstotkov manj prometnih nesreč kot lani v tem obdobju, vendar je v teh 226 prometnih nezgodah umrlo kar 19 ljudi, skoraj trikrat več kot lani.
V prometu, kot kaže, ne veljajo nobene enačbe. Omejitve bencina niso nikakršen regulator varnosti v prometu. Takšne varnostne razmere na cestah, ko se ob redkejšem prometu pripeti domala enako število hujših prometnih nezgod kot v obdobjih, ko je bil promet brez omejitev in gostej-
ši, vsekakor silijo k zaključkom, da z dosedanjimi ukrepi še ne zmoremo izboljšati slabih cestnih razmer in ne vplivati na boljše obnašanje udeležencev v prometu.
Čeprav so bili pešci že vseskozi med najpogostejšimi prometnimi žrtvami, pa je več kot polovica pešcev med mrtvimi v zadnjih šestih mesecih vsekakor podatek, ki vzbuja osuplost. Pri tem je treba vedeti, da ni vseh 12 pešcev umrlo zaradi svoje neprevidnosti, pač pa so za tp krivi tudi drugi udeleženci v prometu.
Še so vozniki, ki hupajo pred prehodom za pešce skupini ljudi, namesto da bi ustavili in po predpisih pustili pešcem prednost. Ne le predpisov, pač pa varnostne kulture se bomo udeleženci v prometu še nekaj časa morali učiti. Slabo znanje, nediscipliniranost in drugi vzroki imajo prehude posledice, da bi takšno učenje še naprej zanemarjali.       L, m.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
ŽENA RAZGRAJALA
Nemočni mož je moral sredi noči klicati na pomoč miličnike, ker se je žena vrnila domov in pričela razgrajati in razbijati po stanovanju. Pozna ura in pijača pa sta ženo izmučili, tako da je ko so prišli miličniki, že mirno spala. j
NOČNA TATOVA
Drage poljščine na tržnici in v trgovini, v bližini naselja pa njiva, polna krompirja! Zcto senaj-pogumnejši odpravijo ponoči na pot. Na tržiško postajo milice so pripeljala dva, ki sta ponoči v avtu vozila krompir. Skušala sta se sicer izgovoriti, da sta ga dobila kot nagrado za pomoč pri pobiranju, vendar tam, kjer naj bi ga pobirala, zanju že dva tedna niso slišali.
NE BO KAJ DELITI
Delitev premoženja je ena izmed nujnih, toda neprijetnih dogodkov po ločitvi. Posebno neprijetna pa postane, če se prične z razbijanjem in uničevanjem skupno pridobljenih predmetov. Tako se je Tržičanka morala zateči po pomoč k miličnikom, ker ji je bivši mož razbijal hišni inventar in jo na koncu z otrokoma spodil iz hiše. Miličnikom pa ni preostalo drugega kot svetovati užaljenemu možu, naj počaka, da bo premoženje razdelilo sodišče, če ga bo seveda še kaj ostalo.
NEPOSLUŠEN VOZNIK
Če je žeja prehuda in zato kasneje glava pretežka, je bolje pustiti avto doma. J. M., ki je po nekaj kozarčkih postal pogumnejši.
»a tuije ranjena Vanja šllar, staru 17 let, iz Selc. Vanja je z avtobusnega postajališča izven prehoda za pešce prečkala cesto prav tedaj, ko je mimo z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Bojan Strnad (roj. 1954) iz Železnikov. Avtomobil je Vanjo zadel, da je padla, si zlomila nogo in dobila druge poškodbe.
AVTO S CESTE
Kranj — V nedeljo, 4. septembra, nekaj po 14. uri se je pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti Kranj — Kokriea. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Križnar (roj. 1948) iz Zg. Bitenj je pripeljal z neprimerno hitrostjo, avto je zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil. Voznika so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico.
L. M.
pa se je vseeno odpeljal na pot. Pozno ponoči sta ga ustavila miličnika, mu vzela dovoljenje in prepovedala nadaljnjo vožnjo Neposlušni voznik pa je ponovno sedel za volan. Čez čas sta ga miličnika zopet ustavila in le pripor na postaji milice je ustavil neumornega šoferja.
STRAH JE BIL ODVKČ
Če je na bregu ribniku obleka, lastnika pa nikjer, kdo ne bi pomislil, da gre za utopitev? Tako so mislili tudi v Lahovćah, a je bil na srečo lastnik živ in zdrav že doma. Se dobro, da skrbni občani niso klicali blejskih potapljačev, naj pregledajo dno ribnika.
TRŽNO
»DOGOVARJANJE«
Na kranjsko postajo milice je pritekel močno razburjen prodajalec in se pritožil, da so mu konkurenti zasedli orodajno mesto in razmetali njegovo tržno blago. Prepir so miličniki pomirili. Morda bi bilo bolje, če bi si na trgu konkurirali z nižjimi cenami?
RAZLOG PA TAK
V eni od škofjeloških gostiln so se stepli zaradi hrušk. Ni znano, ali so jih jedli ali trgali, toda, če srbijo pesti, je vsak razlog za pretep dober. Miličniki so povzročitelja pretepa pospremili v prostor, kjer je v mislih na hruške dočakal iztreznjenje.
ZA SPANJE JE POSTELJA
V kranjskogorskem hotelu je popita pijača mladeniču zmedla orientacijo, tako daje zgrešil moško stranišče in pristal v ženskem. Tu pa mu je zmanjkalo moči in je v tesnem prostorčku zaspal. Gostinci so poprosili miličnike, naj ga pospremijo v drug prostor za spanje.
LEPE BESEDE NISO ZALEGLE
Kar dvakrat v enem večeru so ga morali pripeljati na postajo milice. Prvič je bil vzrok le prehuda glasnost, na ulici, drugič pa posredovanja sosedov, ki ob hrupu in razbijanju v sosednjem stanovanju niso mogli zaspati. Na koncu so ga pridržali in do jutra ni bilo več težav.
PRETEP PRED HOTELOM
Tudi hotelski gostje, ki so na počitnicah v Golf hotelu, imajo radi mirno spanje. Prejšnji večer pa se je pri hotelu zbrala skupina fantov, ki so hoteli preizkusiti svoj glas in moč. To pa jim je preprečil nočni čuvaj, ki je poklical miličnike, da so naredili red.
0& LAS 8. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
zavzeta vadba naših alpskih smučarjev v Kranjski gori
Priprave z mislimi na olimpijske igre
Kranjska gora — Obenem s priiedi-elii, ki jih čaka do otvoritvene sveča-losti še garaško delo, odštevajo dneve lo pnčetka najpomembnejšemu doma-ega tekmovanja tudi vsi olimpijski kandidati. V Sarajevu bodo oči nulijon-kega avditorija zopet uprte v Križaja, >trela, Franka in naše ostale reprezen-mte Želeti bomo medaljo, ne moremo a je zahtevati, kajti šport je šport in v ljem odločajo drobne napake, delčki ;ekunde, trenutno razpoloženje . . . <do bo bolj zbran, natančnejši, odlo-'nejši na olimpijski slulomski in vele-;lalomski progi? Naši ali njihovi tek-neci? Za odgovore na ta vprašanja je >e mnogo prezgodaj. Člani naše smučarske reprezentance — Bojan Križaj. 3oris Strel, Jože Kuralt, Grega Beno lik. Rok Petrovič, Igor Podboj, Tomaž cerkovnik, Jure Franko in Tomaž Čiž-nan, ki so se prejšnji torek zbrali na 6-dnevnih pripravah v Kranjski gori, ;e »olimpijskega bremena^ dobro zave-lajo.
»KUPINA, KI VE, KAJ HOČE
Alpski reprezentatje so se v odmoru ned smučarskima sezonama pripravljali ■ svojem okolju ali ob morju po progra-nu, ki ga je za vsakega posebej izdelal ondicijski trener Marko Klemenčič.
»Ze prvi dan skupnih priprav v Cranjski gori smo preverili, kako so vprezentantje uresničevali Markov lučrt. Meritve so pokazale, da so tudi ued počitnicami trdo delali. Kondicij-ko so že v teh dneh zelo dobro pripra-ljeni, tako da bomo v Kranjski gori te-asno vzdržljivost le vzdrževali — z
SPOROČILI STE NAM
Srečanje strelcev in borcev — Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je priredila tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za •strelce družine in člane borčevskih organizacij Kokrica, Predoslje in Britof. Tekmovanja se je udeležilo 32 strelcev. Med člani družine je zmagal Srečo Jerman z 80 krogi pred Tonetom Marki-"iem s 76 in Jožetom Mubijem s 73 kroji. Pri članicah je bila prva Nada Mar-dč s 75 in druga Elica Globočnik s >4 krogi. Pri pionirjih je slavil Zdravko Jarkič s 66 krogi pred Janijem Umnicom s 63. V tekmovanju članov borčev-kih organizacij je zmagal Darko Mu-;erli s Kokrice s 64 krogi pred strelcema iz Britofa — Slavkom Veselom z 30 n Francem Ažmanom z 31 krogi. — J. Sitar
Pokal v vitrino nogometašev Poleta
- Športno društvo Kondor iz Godešiča e priredilo tradicionalni nogometni urnir, na katerem so tokrat poleg do-načinov sodelovali še nogometaši Po-»ta, Reteč in Tabora 69. Povsem zaslu-eno so slavili igralci Poleta, ki so v fi-ialni tekmi po streljanju enajstme-rovk premagali Reteče z rezultatom :3. Za ekipo Poleta je bila to že tretja maga na utrnirju v Godešiču, zato bo >rehodni pokal trajno ostal v njeni vi-rini. V srečanju za tretje mesto je lan-ki zmagovalec Tabor 69 s težavo gnal domačine t 2:1. Najboljši strelec lrnirja je bil Gvardjančič iz Reteč. odniška trojka Krajnik, Benkič in irošelj je svoje delo dobro opravila. — . Starman
Vojaki uspešni na turnirju v Tržiču
- SGP Gradbinec —• gradbena opera-va Tržič in rekreacijska skupina Pod-iladek sta pripravila v Bistrici pri Tricu nogometni turnir, s katerim sta elela spodbuditi rekreacijo med obča-i. Prireditelja sta bila nadvse zado-oljna,  saj  se je  turnirja udeležilo B ekip. Največ uspeha so imeli pripad-iki JLA, ki so v finalni skupini prema-ali ekipo Gradbinca s 32 in Kamele z 1. Na drugo mesto so se uvrstili nogo-etaši Gradbinca in na tretje mesto amele. Najboljši strelec turnirja je 1 Mehic i/ Gradbinca. — J. Kikel
Izšla je tleveta številka Biltena —
olesnokulturna skupnost Tržič že tre-e leto izdaja Bilten, v katerem obja-ja rezultate in dosežke tržiških špor-ukov, dosežene na tekmovanju v ob-ni ali zunaj nje. Pred kratkim je izšla eveta številka, ki zajema športno do ijanje v občini od aprila do sredine /gusta. Na 32 straneh prinaša obilo • nimivega branja. Poroča o spomla-.mskem krosu, o občinskih prven-tvih v različnih športnih panogah, o •kmovanjih ob občinskem prazniku, o jsežkih tržiških alpinistov v domačih « tujih gorah, letenju /majarjev, o do-
'O izpeljanem svetovnem prvenstvu v iotokrosu v Podljubelju. Predstavlja tanca Prelogarja. jugoslovanskega 'prezentanta v sedeči odbojki in ude-
lenca svetovnega prvenstva, dosežke
kometašev Peka v minuli sezoni, šu-ivsko dogajanje in uspelo trimsko li-i v nogometu. Deveto številko je mo-6Č0 dobiti brezplačno v tržiških kio-h in v knjižnici. Naslednja, deseta
'vilka, bo izšla pred novim letom. —
Kikel
igranjem tenisa, namiznega tenisa, malega nogometa, košarke, odbojke, s teki do Rateč, do Mihovega doma in nazaj . « je ocenil naše najboljši' smučal i«' priznani strokovnjak mag. Viktor Krevselj, Učitelj na Fakuleti za telesno kulturo v Ljubljani in nekdanji trener državne Odbojkarske reprezentance, ki je v Kranjski gori priskočil na pomoč Marku Klemenčiču.
»Na najpomembnejša tekmovanja sem pripravljal tudi druge vrhunske športnike — reprezentante, vendar njihove gibalne sposobnosti niso bile na taki ravni kot pri smučarjih. Zato se sploh ne čudim, da naši slalomisii in voleslulomisti igrajo tako pomembno vlogo v svetovnem belem cirkusu. Glede na to, da morajo smučarji v minuti ali minuti in pol opraviti na progi ogromno težaškega dela, bomo na pripravah v Kranjski gori dali poudarek izboljševanje hitrostne vzdržljivosti, hitrosti, eksplozivnosti, skladnosti gibov, ravnotežja in gibljivosti. To bomo dosegli z različnimi teki, naglimi spremembami smeri, akrobatskimi vajami, s šprinti po kolenih, s prevali, skoki, s športnimi igrami, ki tekmovalca prisilijo, da miselno in gibalno hitro reagira, s teki no 400, 200 in 100 metrov, med katerimi je le 10, 20 sekund odmora . . .« pravi Viktor Krevselj in poudarja, da bi v Kranjski gori morali razmišljati o tem, da bi kraj postal središče za priprave vseh naših vrhunskih športnikov. Smučarji imajo za vadbo vse pri roki, pogrešajo edino atletsko stezo za tek na 400 metrov. Sicer pa se naši »al-pinci« v Kranjski gori dobro počutijo. Odmore med trikratdnevnimi pripravami izkoriščajo za počitek ali za igranje biljarda v kleti hotela Kompas.
NA OLIMPIADO Z UPANJI NA DOBRE UVRSTITVE
»Priprave so vsako leto bolj kakovostne,« ugotavlja Bojan Križaj, prvi mož jugoslovanske smučarske reprezentan-
ce. »Čeprav smo smučarji običajno nekoliko nezaupljivi do mož, ki niso neposredno povezani s smučarijo, smo že v prvih urah treninga spoznali, da nam bo Krevsljev način dela izjemno koristil. Po Kranjski gori imamo še dva kondicijska treninga — v Dobrni ali nekje ob morju ter na Rogli. Konec septembra gremo na sneg v avstrijski Hintertux. Potem pa pridemo domov le še toliko, da zamenjamo obleko, perilo, pogledamo domače . . . Nastop na olimpijskih igrah je pomembnejši od te-
, kem za svetovni pokal, toliko bolj, ker je prireditev pri nas doma. v Sarajevu. Razumljivo je, da se pripravljamo v prvi vrsti za olimpiado. Toda hkrati je treba reči, da je to le del tekmovalne sezone, da gre za dva nastopa. Takrat pa lahko zgrešiš tudi vrata, padeš in podobno. Vsi, kar nas je v Kranjski gori, in najbrže tudi ljubitelji smučanja, pa si želimo, da bi dosegli dobre rezultate. Povsem bom zadovoljen, če bom tudi letos v takšni formi kot lani. Če bom obdržal stik z vrhom alpskega smučanja, bom nadaljeval s smučarijo, sicer bo treba nehati. Že zdaj pa vem,
' da bi bilo to i/.jemno težko in vse bolj razumem smučarje, ki vztrajajo v reprezentanci tudi potem, ko je njihov čas že minil.«
Boris Strel se je poškodbah, ki so ga pestile v pripravah na lansko sezono, uspešno vrnil v druščino najboljših vo-
leslalomistov na svetu in bo tudi letos skupaj z Juretom Frankom vozil v prvi jakostni skupini.
>-Do prvih tekem za svetovno serijo v Bormiu ob koncu novembra in do uvodne reskušnje, tekme za svetovni pokal v Kranjski gori, bomo prevozih še okrog osem tisoč slalomskih in pet do šest tisoč veleslalomskih vrate. Ta krat bo tudi lažje napovedati — kako smo pripravljeni Jugoslovani in kako naši tekmeci. Skušal boni ponoviti lanske rezultate v veleslalomu in superve-leslalomu ter izboljšati dosežke v slalo mu. Lani sem bil zaradi poškodbe v zaostanku s treningom, zato sem se temeljiteje pripravljal le ža veleslalom. Letos bo več možnosti tudi za vadbo, slaloma. Menim, da ne gre vse staviti le na Sarajevo. Pri ocenjevanju uspešnosti sezone bo treba upoštevati tudi tekme svetovnega pokala.«
Jože Kuralt se je z uspešnimi vožnjami v drugem delu svetovnega pokala pomaknil po slalomski FIS lestvici na 21. mesto in to mu ob skrbnih pripravah med počitnicami in v Krajski gori daje upanje za še uspešnejšo letošnjo sezono.
»Pričakujem, da se bom v eni od disciplin uvrstil v olimpijsko ekipo. Čeprav bo tudi letos konkurenca izjemno močna, upam, da bom uresničil že dolgoletno željo in se v slalomu uvrstil v prvo jakostno skupino. Res je, da sem letos treniral bolj zavzeto kot druga leta, toda za uresničitev želja bo potrebno ob borbenosti, vožnji na vse ali nič tudi malo sreče.«
Najmlajši med Gorenjci v ekipi jugoslovanskih smučarjev je Grega Bene-dik iz Žirivnice. Eno deveto, dve deseti
in dve petnajsti mesti — to so njegove najboljše uvrstitve minule sezone, ki so mu prinesle 22. mesto na velesla-lomski FIS razpredelnici.
»V Kranjski gori imamo povsem smučarski trening. Mag. Krevselj je za priprave izbral vaje, pri katerih delamo povsem enake gibe kot med vožnjo po smučišču. Kaj si obetam od letošnje sezone? Uvrstitev v olimpijsko ekipo; če bo malo sreče, tudi dober rezultat v Sarajevu, nekaj uvrstitev med prvo petuajstet ico v veleslalomu s čim manjšimi zao.stanki za zmagovalci in morda tudi rezultat za dvajseterico v slalomu.«
C. Zaplotnik
Žirovski tekmovalci v kategoriji do 250 kubičnih Mlakar (5), Albin Jesenko (28), Ivo Andreu->i (41 t^rCCntlmetT0^\ ske dirke Marjan Mlinar (27), - Foto: M. Jenko le ^ma90Val«^
Avtomoto šport
Popolno slavje Žirovcev
Žiri — Avtomoto društvi Žiri in Slo-venijaavto sta minulo nedeljo pripravili v Zireh tretjo dirko za republiško prvenstvo v motokrosu v kategorijah do 80, 125 in 250 kubičnih centimetrov. V razredu do 80 prostorninskih centimetrov je v obeh vožnjah zaaagal Stanko Vindiš (AMD Lenart) pred Robijem Renduličem, članom kranjskega avtomoto društva. Njegov društveni tekmec Želj ko Čuk je zasedel šesto mesto, čeprav je vozil motor prostornine 50 kubičnih centimetrov. Ekipno je v tem razredu zmagalo društvo iz Lenarta pred Kranjem in Slovenijaavtom iz Ljubljane. V kategoriji srednje težkih motorjev Gorenjska ni imela svojega predstavnika. V najzanimivejši dirki, v razredu do 250 »kubikov« so slavili domači tekmovalci. Marjan Mlinar je zanesljivo zmagal v obeh vožnjah, drugi je bil njegov tekmec Ivo Andreuzzi. Vid Mlakar je bil peti, Marjan Zemlja-rič 18. in Albin Jesenko 26. med 40 tekmovalci. Ekipno je v tem razredu zmagalo avtomoto društvo Žiri pred Slovenijaavtom in Novo Gorico.
SMRTNA NESREČA LISJAKA
Slavonska Požega — Na drugi dirki za državno prvenstvo motoristov in av-tomobilistov v Slavonski Požegi se je na uradnem treningu v kategoriji do 50 kubičnih centimetrov smrtno ponesrečil Mija Lisjak, inštruktor domžalskega avtomoto društva. Do nesreče je prišlo, ko je Lisjak pri dohitevanju tr-
čil s tekmovalcem iz Titoven V razredu do 50 kubičnih «j«J — serijski motorji je LeotiJ? Kranja ostal brez uvrstitve,U že na startu zatajil motor. V U do 125 »kubikov« je Janez h*J del drugo mesto za LojzetoeiM iz Novega mesta. O naslovni? prvaka bo odločala zadnja diS Ijevu. V razredu do 250 prosto* centimetrov je KamničanBomi vodil vse do zadnjega krog^J je zaradi napačnega razrnerW kov pregrel motor in pr*hiW|S nejši zmagovalec Leljak iz« Med avtomobilisti je S'lvo U*? škofjeloškega avtomoto dru$tw pil v razredu do 1150 kubičnih^ trov — skupina 1 ter osvojil j? med 23 tekmovalci.
BERCE DVAKRAT OSMI
Celje — Na drugi dirki u prvenstvo v kartingu v LjutJ"! Celju je v razredu do lOOkubin timetrov Dean Majkič, Kranj, osvojil 13. mesto. Tek; blejskega društva Vladimir B^" bil v kategoriji do 125 »kuha^ med 30 dirkači. Naslednji <U^\ gorenjska voznika go-karta ^ tudi na mednarodnem prvenci bilo prav tako v Ljubečni. Me^1 valci iz Avstrije, Italije in J\ je bil Majkič 12. in Bere? osmi.
Rokometaši tržiškega Peka J. Kikel
trenerjem Janezom Laibacherm.
Rokomet
Štiri Pekove
ekipe v republiških ligah
Proste ure med trikratdnevnim treningom izkoristijo reprezentantje za počitek ali za sprostitev ob biljardu. — Foto: C. Z.
Tržič — V republiških rokometnih li gah bodo letos nastopale štiri ekipe iz tržiške občine — člani Peka bodo igrali v enotni slovenski ligi, članice v zahod-ni skupini in mladinski ekipi tako kot lani v skupini moštev iz osrednje Slovenije. Članska vrsta se je na novo prvenstveno sezono pripravljala pod vodstvom Janeza Laibacherja na igrišču v Bistrici, na tržiških planinah in nazadnje še teden dni v Dolenjskih Toplicah, kjer so vadili taktične možnosti in v prijateljskih srečanjih uigravali ekipo. Rokometaši Peka so bili lani četrti in tudi letos računajo, da se bodo borili za mesto pri vrhu razpredelnice. Obenem bodo skušali ponoviti uspeh iz lanskega jesenskega dela prvenstva, ko na domačem igrišču niso izgubili niti enega srečanja. Ženska ekipa, lani uvrščena na sedmo mesto v enotni slovenski ligi, se je zaradi pom mjkanjn dinarja pripravljala doma. Dekleta so marljivo trenirale pod vodstvom Marka Polan-, ška. Za cilj so si zadale uvrstitev v sredino lestvice.
Moška in ženska ekipa Peka bosta vse tekme Igrali na igrišču osnovne šole heroja Bračka v Bistrici, kjer prav /daj hitijo 8 postavljanjem razsvellja
ve i:i tribun. Ker je v 1 rztCMfmM zanimanje za rokomet, jefoaiffl ž*' pripravil vstopnice zao|W«J venstvenih tekem. Veljajo tP|| jev, medtem ko bo zu poswa> me treba odšteti 40 dinarjev.
V četrtek nogomet^ finale v Kranju
Kranj — V četrtek se obetov* nju zanimiva nogometna pflNK
Ob 16.45 bo na nogometnem3 stadiona Stanka Mlakarja \t^M slovenska finalna tekma nS maršala Tita med domačin *|X vom in Mariborom, lanskim^j gašem in letošnjim favora^ zmago v si? ski icgoa*ti* Domačm* o edeljski tekmi; zali dobro igro in zmagali, kat> ber obet pred četrtkov im sreč^ Triglavani bodo uspeli.. boju za doslej največji uSMii dovini kluba pomagali tudi-. Vabljeni torej na tekmo. Pred tekma se bo začete
IEK. 6. SEPTEMBRA 1983
ŠPORT IN REKREACIJA- REPORTAŽA
9. STRAN GLAS
fad 400 nastopajočih
trica — V soboto je bila na Kokri-iicionalnu tekaška prireditev »Na dobimo«. Prireditelj SI) Kokri-a posveča zadnjemu boju borcev italjona Kokrškega odreda, ki je v boi štu bil zadnji boj 13. in 14. sep-sra 1942.
»zultati: mlajše pionirke 2 km: 1.
Mateja. 2. Jošt Ana. 3. Naglic ca: starejše pionirke 4 km: 1. Smol-Ksenija. 2. Be.šter Ivi, 3 Mali An j ženske od 26—35 let 7 km: 1 ti Maja - Olimpija (29.10.32), 2. lan Anica. 3. Hočevar Majda; mo-nad 50 let 7 km: 1. Kant Miro, 2. to Slavko. 3. Šink Vinko: moški 0 let 13 km: 1. Golob Primož, 2. ik»CinI, 3. Bernik Gregor; tek JLA : 1. Nikolič Dragan, 2. Vesič Mio-3. Tarahija Arif; mlajši pionirji : 1. Eržen Aleš, 2. Rutar Tomaž, i. K Andrej; starejši pionirji 4 km: 1. iež Matej, 2. Matjašič Marko, 3. Davor; ženske 12—35 let 7 km: 1. >ncelj Vida, 2. Zupan Dragica, 3. Dragi; ženske nad 35 let 7 km: 1. č Darinka, 2. Žigon Helena: 3. jnjan Albina: moški od 21—30 let 1. Kranjc Branko (Titovo Veleti (29.34.55). 2. Djuričič Dušan, 3. in Franc; moški od 31—40 let
Nov cilj našega alpinizma v Himalaji
Prvenstveni vzpon na Annapurno
V skupini pionirk in pionirjev je dal znak za start vodja ostiovne šole France Prešeren, enota Kokrica, Andrej Bitenc.
13 km: 1. Grad Franci, 2. Groznik Franc, 3. Umek Janez; moški od 41 — 50 let 13 km: 1. Štros Rok, 2. Bartolj Ivan,
3. Košnik Sašo.
M. Ajdovec
Čez teden dni odpotuje proti Himalaji slovenska alpinistična odprava, ki jo bo vodil Kranjčan Andrej Stremfelj — V načrtu nova smer na osem-tisočak Annapurna I — Težavno zbiranje denarja za stroške odprave
Kranj — Alpinisti iz bratske republike Bosne in Hercegovine so načrtovali odpravo na Annapurno I, kamor naj bi ponesli pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu simbol prireditve. Ker so od Nepalcev dobili dovoljenje za vzpon na vrh prek južne stene in sami niso dorasli zahtevnosti vzpona, so možnost odprave na Annapurno prepustili alpinistom iz drugih republik. Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je sklenila izkoristiti to priložnost. Prvotno je na črtovala drugačno organizacijo odprave od sedanje; v Himalaji naj bi počakala 2 udeleženca z odprave na Manaslu, ki bi se jima pridružil še en slovenski inštruktor v predvideni himalajski šoli za višinske nosače, proti Annapurni pa bi odšel direktno od doma samo cm plezalec. Zaradi nesrečnih okoliščin na prvi odpravi in odpadle šole je bilo treba zasnovati odpravo na Annapurno povsem na novo.
Tako je komisija odločila, da bo odpravo sestavljalo 7 slovenskih alpinistov. Vodil jo bo znani kranjski alpinist Andrej Slremfelj, udeleženec številnih dosedanjih odprav. Najstarejši član odprave bo Borut Bergant iz. AO Tržič, ki po izkušnjah /. odprav dosega vodjo. Druga dva člana, ki ju je izbrala komisija in jima zagotavlja večjdel potrebnega denarja, bosta Janez Benkovič iz AO Kamnik in Matevž I^enarčič iz. Zasavskega AO, oba s številnimi vzponi v skali in zimskih razmerah. V odpravi bodo sodelovali tudi Bogdan Biščak in Igor Škamperle iz AO Postojna, kateremu so odbili prošnjo za Annapurno III, pa Luciano Cergolj iz AO Trst.
»Moštvo, ki je kondicijsko dobro pripravljeno,« pojasnjuje vodja odprave Andrej Štremfelj, »»čaka prvorazreden cilj. V načrtu imamo vzpon na 8091 metrov visoki vrh Annapur-ne I. Gora je poznana kot prvi osvojeni osemtisočak, v njeni skoraj 3000 metrov visoki južni steni so doslej speljane že 3 smeri — angleška, poljska in japonska, Jugoslovani pa naj bi tod preplezali novo smer. Izbira smeri in /. njo način plezanja bo odvisna od vremenskih razmer. Če bo dovolj snega in ledu, se bonu) odločili za vzpon po direktni smeri med angleško in japonsko s postopnim napredovanjem od enega do
TVD Partizan Naklo vabi
Tek in pohod ob spomenikih
j\i klesarstvo
tevetič za pokal Kokrice
Kokrica  —   Kolesarska sekcija rtnega društva Kokrica prireja v ieljo. 11. septembra, 9. pokal Ko-e skupaj z državnim prvenstvom a^lteranov. Sodelovali bodo pionirke, Ji?^ nirji. mladinke mladinci, članice, »i R in veterani kategorij od A do veterani bodo tekmovali za drža-^prvenstvo, ostali pa za pokal Ko-V Ce. Proga bo krožna. Krog bo dolg 0 metrov, potekal pa bo na cesti lirica—Mlaka—Kokrica. Start in bosu pred gostilno Lakner, zače-tekmovanja pa bo ob devetih do-_Jne. Pravico nastopa imajo kole-\ rji, ki s podpisom potrdijo, da so
zdravstveno, sposobni kolesariti in soglašajo s pogoji razpisa. Tekmovalci vozijo po cestnoprometnih predpisih na lastno odgovornost, po tehničnem pravilniku Kolesarske zveze Slovenije. Organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi jih tekmovalci povzročili sebi, medsebojno ali tretji osebi. Prijaviti se je mogoče še najkasneje uro pred začetkom tekmovanja na vrtu gostilne Lakner. Razen za pionirje je prijav-nina 100 dinarjev. Razglasitev rezultatov bo uro po končanem tekmovanju.
-jk
Naklo - TVD Partizan Naklo bo letos že šestič organiziral v sodelovanju z ZTKO Kranj in občinskim odborom ZB Kranj množični rekreacijski tek in pohod od spomenika do spomenika. Prireditvi sta povezani s praznovanjem 41. obletnice dvodnevnega boja partizanov II. bataljona Kokrškega odreda z okupatorjem v Udinborštu.
Tudi letos bo potekala tekmovalna proga mimo spomenikov na Cegelnici, v Strahinju in Naklem. Start in cilj teka bo na nogometnem igrišču v Naklem. Pohodr.iki pa bodo imeli vet startnih mest in sicer na Kokrici pred spomenikom pri trgovini, v Naklem pred spomenikom pri vrtcu, v Teneti-sah pred spomenikom, v Goricah pred spomenikom in v Dupljah pred spomenikom. Skupni cilj bo pred spomenikom v Strahinju. Prireditev ima torej dva dela: v soboto, 10. septembra, bo tekmovalni del (tek) od spomenika do
spomenika z začetkom ob 16.30 na nogometnem igrišču, v nedeljo, 11. septembra, pa bo množični del (pohod). Pohod ni ki bodo startali v Naklem, na Kokrici, v Tenetišah, Goricah in Dupljah ob devetih dopoldne. Pohod bo trajal do 14. ure, ko bo v Strahinju ob spomeniku proslava. Udeležencem sobotnega teka ni treba plačati startnine, prijaviti pa se je mogoče še pol ure pred začetkom tekmovanja. Za pohod v nedeljo prijav ni.
Udeleženci sobotnega teka bodo razdeljeni v 17 skupin, ki jih bodo sestavljali pionirji obeh spolov, mladinci, članice, člani, veterani in pripadniki JLA, miličniki in te/itorialci. Proge bodo dolge od enega do 5 kilometrov.
Organizatorji vabijo k čim številnejši udeležbi na teku in pohodu, prav tako pa tudi na nedeljski proslavi ob 14. uri v Strahinju. Za tek se lahko društva, klubi in šole prijavijo pismeno na TVD Naklo. "Jk
Andrej Stremfelj, vodja odprave na Annapurno
drugega višinskega tabora in vračanjem po isti poti. Ce pa bodo snežne razmere neugodne, bomo poizkušali vzpon v levem delu stene na zahodni greben in od tod na vrh; tod bi se vzpeli v alpskem stilu, brez višinskih taborov in napetih vrvi, spuščali pa bi se po severni strani gore.«
Odprava bo odšla na pot 13. septembra 1983. Njeni udeleženci bodo z. letalom premagali razdaljo Zagreb—Pariz— Nevv Delhi — Khat-mandu. Zatem bodo okrog 200 kilometrov dolgo pot do Pokhare prevozili z. avtobusom. Nato jih čaka enotedensko pešačenje do baznega tabora na višini 4200 metrov, kjer bodo predvidoma konec septembra. Od baze do vstopa v steno jih bo ločevalo okrog 1300 metrov vzpona; tod jim bodo v pomoč trije višinski nosači, ki bodo skrbeli za transport do tabora 1 na višini 4800 metrov in tabora 2 na višini 5500 metrov.
»Odprava je organizirana,« naglasa sogovornik, »dokaj skromno. Ker se je komisija pozno dokončno dogovorila zanjo in je ob tej odpravi letos več društvenih alpinističnih odprav, je bilo precej težav z zagotavljanjem potrebnega denarja za njene udeležence. Štirim prispeva komisija glavnlTdel celotnih stroškov, to je 38 od skupno okrog 45 milijonov starih dinarjev za člana, manjkajoča sredstva pa iščemo predvsem v matičnih planinskih društvih. Izdali smo tudi razglednice Annapur-ne, ki jih je moč kupiti v društvih in Planinski zvezi po 50 din, kdor pa bo plačal 150 din, mu bomo pisnli.
Glede na to, da daje vrhunski alpinizem velik ugled v svetu tudi na-,še deželi, je težko razumeti skoraj mačehovski odnos do alpinizma v primerjavi z drugimi športi. Upamo samo, da bo pri uresničitvi cilja več sreče kot pri zbiranju denarja za odpravo. O tem več ob koncu novembra, ko se bomo vrnili v domovino!«
S. Saje
rda, Brda vinorodna
hrbtom Sabotina in rogljato Krminsko goro, pobočjih gričev, vsem poznanih kot Goriška i. zorijo ob sončni pripeki grozdne jagode . . . [njih bodo v vinski kleti v Dobrovem stisnili mošt i znana briška vina — merlot. rebulo, tokaj, pi-
Dobrovo — Prihodnje leto bodo v Goriških Brdih praznovali tridesetletnico, odkar so po zamislih dveh strokovnjakov, inž. Zvonimirja Simčiča in prof. Milana Veselica z Biotehniške fakultete, pričeli graditi vinsko klet. S tem se je spremenilo zastarelo obdelovanje starosortnih nasadov, kle-
Ervin Kocjančič, vinogradnik iz Nebla:
»Zadruga nam gre na roko«
Ervin Kocjančič je med največjimi vinogradniki v Goriških Brdih. Na 4,5 hektara površine, posajene s trto sorte rebula, merlot, tokaj, pinot in kabernet, pridela letno okrog 60 metrskih stotov grozdja.
Nebto — Tik ob križišču cest za Golobrdo, Dobrovo in jugoslovansko-italijansko mejo se pad drevjem skriva vzorno urejena Kocjančiče-va domači|a. Nekdaj je bila pri hiši gostilna, ven-^ dar so obrt opustili in se povsem posvetili vino-^pradništvu Gospodar Ervin je sčasoma nakupil vse za obdelovanje zemlje potrebne stroje Na kmetiji imajo traktor in celo vrsto priključkov »Vroptlnice, frezo, kultivator, okopalnik, nakla-dač m in trosilec hlevskega gnoja, različne pluge Le obiranje je še ročno, takrat, ob trgatvi pa priskočijo Kocjančičevim na pomoč sorodniki m znanci
•Res, ne moremo se pritoževati. Zadruga nam veliko pomaga,« poudarja Ervin »S posojili zadružne hranilno — kreditne službe smo nabavili kmetijske stroje. Zadruga nam vedno priskrbi tudi dovolj gnojil in škropiv Pred nedavnim so Okrepili pospeševalno službo z mladimi strokovnjaki Dobro je organiziran odkup grozdja. Sodobno avtomatsko prevzemališče povsem izključuje -vpliv človeka«, tako da se nihče ne mole pritoževati, da je tehtanje netočno in določanje sladkobe v grozdju pristransko. Ob prodaji imo dobili za kilogram grozdja v povprečju po •16 dinarjev. Ker se cena vina po tem ni spreminjala, čeprav so se podražila gnojila, škropiva in
ostali reprodukcijski material, ni bilo dodatnega plačila. Z načrtovano 15-odstotno višjo odkupno ceno grozdja se bodo razmere izboljšale Za briške vinogradnike bi bila sprejemljiva cena med 20 in 22 dinarji za kilogram. Pri tem bi morali upoštevati, da je gostota vinske trte v naših vinogradih manjša kot. denimo, v makedonskih in da so temu primerno manjši hektarski pridelki, s tem pa tudi dohodek. Spodbudno je, da je zadruga letos prvič sklenila s kmeti dolgoročne pogodbe o pridelovanju in odkupu sadja — breskev, češenj in hrušk. Ko se bo dogovorila tudi s kupci, kmetom ne bo treba voziti sadja na Gorenjsko, v Ljubljano, na Reko in drugam,« pravi Ervin.
29-letni vinogradnik je delaven tudi v samoupravnih organih Kmetijske zadruge Goriška Brda. Pred leti je bil predsednik zadružnega sveta, zdaj je njegov član, poleg tega je tudi član aktiva mladih zadružnikov.
»Goriška Brda so vzor obdelane zemlje,« poudarja. »Mladi se vse raje odločajo za delo na kmetiji, saj povezani z zadrugo vidijo v njej tudi svojo družbeno in gospodarsko varnost Morda bi bilo drugače, če bi bile tudi v domačem kraju možnosti zaposlovanja. Do Anhovega in Nove Gorice pa je daleč, predaleč . .«
tarstvo in miselnost Bricev. V Brda je klet prinesla napredek, na katerega so danes zadružni delavci in trdni briški kmetje upravičeno ponosni.
Ko je bila klet dograjena, je bila njena zmogljivost 4.400.000 litrov vina. Kasneje so jo stalno povečevali, ker so briški kmetje dobili zaupanje v svojo zadrugo in so vsako leto pridelali več grozdja Danes lahko sprejme vinska klet v Dobrovem že 17.500.000 litrov vina ali štirikrat več kot ob dograditvi. Vinska klet ima zdaj takšne zmogljivosti, da lahko predela tudi rekordne letine, kakršna je bila lanska »letina stoletja«. Na 1800 hektarih rodnih vinogradov, od katerih je desetina družbenih, ostali pa so v lasti kmetov, so lani pridelali okrog 16.000 metrskih stotov grozdja. Lanska obilna letina se letos ne bo ponovila. Grozdja bo nekoliko manj, vendar bo zaradi ugodnega vremena izjemno kakovostno.
Uspeh briškega vinogradništva temelji na dobrih odnosih med kmeti in njihovo zadrugo ter v trdni dohodkovni povezanosti med vinogradniki, predelovalci grozdja in trgovci. Briški kmet je po dolgoročni pogodbi dolžan ves pridelek grozdja oddati Kmetijski zadrugi Goriška Brda, zadružna vinska klet pa mora ne glede na to, ali gre za »letino stoletja« ali za skromen pridelek, vse grozdje odkupiti in predelati. V kmetijski zadrugi v Dobrovem predelujejo le grozdje svojih članov in lastni pridelek, v nobenem primeru pa ga ne kupujejo pri vinogradnikih v ostalih predelih Slovenije in Jugoslavije. Za takšno poslovno politiko so se odločili zadružbni delavci skupaj z briškimi kmeti, ki zavzemajo v samoupravnih organih zadruge večino mest.
In v čem je »trdnost« dohodkovne povezanosti? V tem, da si člani zadruge, briški vinogradniki, delavci v vinski kleti, kjer grozdje predelujejo v znana briška vina, in trgovci, ki uspešno prodajajo
Kocjančičeva domačija v Neblu, skrita med sadnim drevjem in nasadi vinske trte.
Vinska klet v Dobrovem.
vino na domačem in tujem tržišču, med seboj pošteno delijo prihodek. Pridelovalci grozdja dobijo 62 odstotkov, vinska klet 25,5 in blagovni promet 12,5 odstotka prihodka. Tako vzpostavljeni odnosi spodbujajo vse, kmete in zaposlene v zadrugi, k umnemu gospodarjenju in ustvarjanju čim višjega prihodka. Kmet dobi ob oddaji grozdja le akontacijo, ob vsakem trimesečju pa še dodatno plačilo, če so se medtem spremenile cene oziroma so bili doseženi ugodnejši gospodarski rezultati, kot so jih načrtovali.
Pošteno delo se odraža tudi v kakovosti njihovih vin. Čeprav so briška vina poznana že več stoletij, še nikdar niso bila tako cenjena kot v zadnjih letih. Kmetijska zadruga Goriška Brda je lani prejela mednarodno priznanje kot »hiša kakovosti«, priznanje, ki ga je pri nas poleg zadruge prejel !e blejski Golf hotel. Strokovnjaki za ocenjevanje vin so predlani »briško zlato rebulo« uvrstili med sto najboljših vin na svetu. Dragocena priznanja za kakovost pa so tudi zlate medalje za znana briška vina merlot, rebulo, tokaj in pinot na vsakoletnih razstavah vin v Ljubljani. Tradiciji se tudi letos niso izneverili — na vinskem sejmu je bilo briško vino zopet nagrajeno, tokrat z zlato medaljo za merlot. Čeprav so strokovnjaki vinske kleti v Dobrovem že doslej močno omejili žveplanje briških vin, razmišljajo, kako bi proizvedli vino brez kakršnegakoli dodatka žvepla.
Razumljivo je, da je zaradi kakovosti veliko povpraševanje po vinski kapljici iz Brd. Z rebulo merlotom, tokajem in belim pinotom oskrbujejo večino Slovenije in del' Hrvatske, predvsem Zagreb in Istro. Nemalo briških vin popijemo tudi na Gorenjskem, saj Kmetijska zadruga Goriška Brda dobro sodeluje s trgovskimi organizacijami, ki so pod okriljem sozda ABC Pomurka, z Živili in špe-cerijo Bled. Briška vina pa postajajo vse bolj cenjena tudi na tujem tržišču. To potrjuje podatek, da so lani prodali v Nemčijo in Italijo že 700 hektolitrov vina, čeprav so v izvozu šele začetniki.
LAS 10. STRAN
OBVESmA^GLASl^^
TOREK, 6. SEPTE1
M MERKUR Kranj
MERKUR — trgovina in storitve, n.sol.o. Kranj, Koroška C. 1
TOZI) PRODAJA NA DEBELO, n.sub.o., Kranj, Kolodvorska 4
razpisuje
po sklepu Delavskega sveta TOZD in na osnovi statuta TOZD,
prosta dela in naloge
DIREKTORJA TOZD PRODAJA NA DEBELO, n.sol.o. Kranj za dobo 4 let
Poleg splošnih pogojev zahtevamo še:
— visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah,
— organizacijske sposobnosti za vodenje,
— moralno politične vrline.
Prijave spiejemamp S.dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: MERKUR, trgovina in storitve, n.sol.o., Kranj, Koroška 1, Kadrovsko-social- j$j na služba, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 drieh po sprejetju odločitve.
MALI
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO CERKLJE
Komisija z.a delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
STROKOVNO POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola agronomske smeri,
— delovne izkušnje niso potrebne.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje, Cerklje 85, v roku 8 dni po objavi. O izidu izbire bodo vsi kandidati obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
ŽG - ŽTO LJUBLJANA, n. sol.o. TOZD TOZD ZA PROMET JESENICE, n. sub. o. Jesenice, C. M. Tita 19
RAZPISNA KOMISIJA TOZD ZA PROMET JESENICE OBJAVIJA
na podlagi sklepa DS TOZD in v skladu z določili statuta TOZD
razpis del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD ZA PROMET JESENICE ZA DOBO 4 let.
Kandidat za razpisana dela in naloge IPO mora poleg splošnih, z '^zakonom določenih in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki ' sprejetih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri, oziroma interno priznano stopnjo najmanj višje strokovne usposobljenosti po predpisih JZ ali glede na njegove z delom prido- ' bljene zmožnosti ugotovljeno najmanj višjo stopnjo strokovno sti po postopku, določenem s Pravilnikom o delovnih razmerjih;
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od teh pa najmanj 3 leta opravljat.ja del in nalog ustrezne stopnje zahtevnosti in sestavljenosti, za katere so dpjočene tudi organizacijske in ^ocj^ stvene sposobnosti; • ,
— da izpolnjuje pogoj zagotavljanja varnosti, urejenosti in prfiviK nosti železniškega prometa ter, da ima opravljen ustrezen žq&-lezniški strokovni izpit;
— da ima družbene, politične in moralno-etične vrline. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema »RAZPISNA KOMISIJA« TOZD za promet Jesenice, Cesta M. Tita 19, Jesenice.
Rok za priglasitev kandidatov je 15 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri.
OGLASI tekZ^
PRODAM
-_-_-——~—~~~~™"~ ->
Prodam eno leto start )| /.akol ali nadaljnjo rejo |L čur, Mlakarjeva 13. tel.41 \x prodam lSOOkoso^ OPEKE zareznik^
ISKRA TELEMATIKA
natrija za telelum«"*^ in računalništvo Kranj, n.sol.o.
SGP TEHNIK Hggfeg^
SGP TEHNIK SKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo
objavlja proste delovne naloge:
L VK ali KV AVTOMEHANIKA
Pogoji: — poklicna šola avtomehanske stroke z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami.
2. VK ali KV STROJNEGA KIJUČAVNIČARJA
Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke z najmanj 2-letm-mi delovnimi izkušnjami.
3. KV KLEPARJA
Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj.
Vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi sprejema kadrovska služba do 13.9. 1983.
m ---- ■
Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnost, skupnih
služb
objavlja naslednja prosta dela in naloge v proizvodno planski službi:
1 VODJE PROIZVODNO PLANSKE SLUŽBE
Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj s področja planiranja in vodenja proizvodnje,
— aktivno znanje svetovnega jezika. 2. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC KOORDINATOR
Pogoji: — visokošolska izobrazba elektro ali strojne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj s področja planiranja in vodenja proizvodnih sistemov in dela na objektih,
— aktivno znanje svetovnega jezika.
3. STROKOVNI SODELAVEC PLANER
Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj s področja planiranja in vodenja proizvodnje sestavnih delov in elementov,
— znanje svetovnega jezika.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v pisni obliki na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako »za DSSS«.
Ugodno prodam 1500 k..\ cementne OPEKE zar. lefon 47-641
Prodam dve TELIC1. lov, Šitrer, Potočnikova c. 10 §y
Prodam štirivrstno uiai MONIKO, dobro ohranjeno? Barbara 10, Skofja Loka
Prodam 70 m' OV.\?A Križaj, Godešič 43, Skofja 1
Ugodno prodam sobno fjk KAVČ. Grenc 4. Skofja Loka , Prodam termuakumulao*. :< k\V in dva električna F..V; na olje. Kalinškova 9, Kranj Prodam sobno OMARO dve ž< lezni STOJALI ifrifc Kranj, Kidričeva 11
Prodam skoraj ČEVLJE (gojzdarje) št 4o ^ Gorenjskega odreda 4 K:., Prodam    približno 20*} Kranj. Žanova 36
Prodam dvokrilnu lanijj 3 x 3 m z vdelanimi malimi\ ton 47-131
Prodam suha bukova Dl vrt 9, Golnik
Prodam 15 dni staro TElh™ ko. Zorko Blenkuš. Ksanjšbj silska 12. tel. 88-731
Prodam TRAKTOR deutjj bočno koso ter strešne tem.^ 48x40, približno 140 nv ' 064-69-300
Prodam ŠTEDILNIK na c ŠTEDILNIK in dve JEK Prestor, Gorenja vas 49. Loka
Prodam žagan hrastov in \ LES. Telefon 70-069
Prodam 250 KOMBI «-belega CEMENTA, 1200 W JAKOV, 1,5 tone CEMEJhl APNA in 200 m' merkur PlKJ leton 24-643
Prodam 82 kosov vrtnjt PLOŠČ 40x40 in 34 kosov betonskih PLOŠČ. Miha nja vas 213
Prodam SLAMOREZNlf^ Jezerska c. 92/A, Kranj < Prodam PEČ kuppersW macije po tel. 40-562
Ugodno   prodam dobro HLADILNIK, električni & in ŠTEDILNIK na trde ^ 1 čnik, Bračičeva 7, Tržič "v.
Ugodno prodam barvni Tfo J gorenje akvamarin inline P' vas 106 v Bohinju, tel. 77-16;x
Prodam SPALNICO (z stič, Titova 71, Jesenice
Prodam VALILNIK u ? 60 kom.) z avtomatskim obrv)* vlaženjem ter stroj za AMlo bro ohranjen, prevoženihJii5 razne druge rezervne dele l\ od 14. do 21 ure po tel. 064 Prodam 10 dni starega brezje 113, Duplje
okna s 1
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju
TODRAŽ - 64224 GORENJA VAS VABI
VABI
KV rudarje in druge delavce s končano 3-letno poklicno šolo, ki želijo delati na raznih
RUDARSKIH DELIH
Interesenti naj pošljejo informativne vloge s priloženimi spričevali na gornji naslov. Za kandidate, ki imajo končano 3-letno poklicno šolo drugih smeri (avtomeha-niki, ključavničarji idr. . . .), je obvezna prekvalifikacija v rudarski poklic. Kandidate, ki bodo poslali vloge in izpolnjevali zgoraj navedene pogoje zahtevane izobrazbe, bomo pismeno vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev ter jih bomo takrat seznanili tudi z ostalimi podrobnostmi (osebni dohodki, predviden čas zaposlitve, potek prekvalifikacije idr.).
Ponudbe zbiramo tudi za rudarske tehnike, nadzornike, dipl. ing. rudarstva (zaže-ljen strokovni izpit).
Vsem, ki bodo sklenili delovno razmerje, bomo nudili Ustrezno Stanovanje
v Gorenji vasi.
Priložnost za zanimivo mehanizirano delo v rudniku. Izkoristite jo in čimprej pošljite informativno vlogo.
ljubljanska
Temeljna banka Gkxeriskei
LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj
Na podlagi sklepa 19. redne seje komisije za delovna i z dne 26. 8. 1983 delovna skupnost ponovno objavlja
naloge:
1. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
2. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO ALI VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO
3. PRIPRAVNIKA Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO.
Za opravljanje del se poleg splošnih, z zakonom določenih
zahteva:
pod 1.) — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, pod 2.) — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske i\\
nizacijske smeri, pod 3.) — višješolska izobrazba ekonomske ali organizacijskem
Delovno razmerje sklenemo za določen čas:
• s pripravniki z visokošolsko izobrazbo — 12 mesecev
• s pripravniki z višješolsko izobrazbo — 9 mesecev Prijave naj kandidati pošlje;o v 8 dneh po objavi na nask»\ bljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JUj izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po uklkJ objavi.
TOREK, 6. SEPTEMBRA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
11. STRAN O LAS
Prodam dva BIKCA (simentalca) ira po šest mesecev. Tenetiše 33 >lmk.
Prodam dvoje rabljenih sobnih \T ter litožeiezno BANJO (160 cm), jtemaže 1, Preddvor 8877 Prodam dve LEŽIŠČI /. jogijem. Te-fon 064-26-729 v popoldanskem času
8878
Prodam 7 dni starega BIKCA. Pod-. »zje 54, Duplje 8879 Prodam suha bukova DRVA. Čado-7, Golnik 8882 Prodam leva vhodna VRATA »Jelovi-l< ter OKNO 100 x 140. Demšar, tel.
II dopoldan 8883 Prodam rabljen kombiniran ŠTE-ILNIK (elektrika, plin). Informacije i tel. 26-149 8887
UPIM
Kupim VLOŽEK (športni) za otroški ziček tribuna, starejšega tipa. Franc ikovič. Britof 303 8853 Kupim KOVAŠKO NAKOVALO ter »ro masivno OMARO. Demšar, tel. )1 dopoldan 8885
TOZILA
Prodam FIAT 126-P. Rudi Čater, Ul. jieza Puharja 1, Kranj 8630 Prodam FORD TAUNUS - kombi, jrt, letnik 1970, v račun vzamem tudi r750. Dam ga tudi na mesečno odpla-/anje. Telefon 74-210 popoldan 8634 Prodam  OPEL  ADMIRAL, PEU-SEOT 204 ter FORD 12 M celega (pri-?ren za dele). Telefon 28-427 8645 Ugodno prodam osebni avto SIMCA D7 GLS crisler in PEUGEOT 204 kazan. Telefon 064-23-114 od 20. do ure ' 8647
Zaradi gradnje nujno prodam ZA-TAVO 101 lux, letnik november 1977, jrejeno v confort, cena 138.000 din. eto*a 32, Kranj Cirče 8649 Prodam sprednjo novo LUČ, desno rabolo, desni roki sprednji in levo »los za AUDI 60. Vrhovnik, Sv. Duh I. Skofja Loka 8790 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, 1-000 km. Kalan, Suha 11, Skofja Lo-
8854
Poceni prodam R-4, letnik 1973, vo-sn, neregistriran, potreben manjšega
DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — DOMAČI PRIJATELJ GLAS
popravila in NSU 1000, registriran do maja z rezervnim strojem in stroj komplet z menjalnikom za zastavo 750 in druge dele. Biček, Davča 52, Železniki 8855
Prodam ČZ enduro 250. Hafner, Haf-narjevo naselje 97, Skofja Loka, tel. 62-625 8856
Prodam avto WARTBURG, letnik 1975, v račun vzamem dobro ohranjen MOPED. Janez Kavar, Čadovlje 4, Tržič . 8857
Prodam OPEL RECORD caravan, celega ali po delih, registriran do maja 1984. Telefon 064-60-338 8858
Prodam 126-P, letnik 1977. Telefon 50-118 od 16. do 18. ure 8859
Prodam FIAT 126, letnik 1980. Jože Omejc, Šorlijeva ul. 21, Kranj 8860
Prodam R-12, letnik 1974. Telefon 77-316 od 14. do 18. ure 8861
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Brence, Hraše 17/A, Lesce 8862
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Jekovec, Bpdešče 22, Bled 8863
Prodam VETROBRAN za moped in ribiški pribo". Naslov v oglasnem oddelku. 8880
Prodam AUSTINA 1300, letnik 1970, cena 2,8 SM. Telefon 064-69-661 8881
Prodam desni sprednji BLATNIK za DIANO. Telefon 25-371 — int. 27 8884
4
STANOVANJA
Prodam GARSONJERO (28 m') v Šorlijevem naselju za gotovino. Ponudbe pod: Zdomec zdomcu 8864
Zamenjam enosobno STANOVANJE za GARSONJERO pri Vodovodnem stolpu ali na Planini. Naslov v oglasnem oddelku. 8865
Oddam opremljeno dvosobno STANOVANJE na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku. 8866
orne«* mouctmm *mttaux*. zaomu ni m owwwre»ri)» zanuttNf<m oo>
OČESNA OPTIKA MARIBOR
mm. AinoiecvA «, teletom n*m
OPTIČNI SERVIS
Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez, bogata izbira okvirov
in sončnih očal
Pregled vida:
v ponedeljek, torek, sredo
od 14. do 15. ure
V ORDINACIJI V SERVISU
Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Telefon: 22-196
Priporoča se OČESNA OPTIKA _MARIBOR?
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE RADOVIJ1CA
OBVESTILO
JI*-'
Obveščamo zainteresirane raziskovalne, razvojne in druge delovne organizacije ter posamezne izumitelje, raziskovalce in inovatorje, da za leto 1984 zbiramo predloge za delovne naloge, ki bi jih sofinancirala Raziskovalna skupnost občine Radovljica.
Naloge naj bi bile namenjene pnedvsem sledečim področjem:
— pospeševanje razvojne in inovacijske dejavnosti in pridobivanje tehničnega znanja,
— izkoriščanje lastnih surovinskih in energetskih virov,
— štednja energije za neposredno uporabo in korist prebivalcev,
— pospeševanje in povečanje proizvodnje hrane in živinske krme,
— nadomeščanje uvoženih surovin in materialov z domačimi.
Prijave naj vsebujejo:
1. prijavljalca naloge,
2. naziv naloge,
3. izvajalca naloge (imena nosilca in sodelavcev), 4 vsebina naloge s končnimi cilji,
5. izhodišča in metode dela,
6. program dela s terminskim planom,
7. finančni predračun za leto 1984 in za celotno nalogo, 8 aplikativnost naloge,
9. struktura financiranja naloge: •
— lastna sredstva,
— drugi možni sovlagatelji,
— Raziskovalna skupnost občine Radovljica,
— Raziskovalna skupnost republike.
Rok za prijavo je do vključno 1. novembra 1983. Prijave pošljite na naslov:
Raziskovalna skupnost občine Radovljica, Gorenjska cesta 26, Radovljica. p
* Novo dvosobno komfortno lastniško STANOVANJI': v Kamniku zamenjam za podobno v Tržiču. Ponudbe pod: Blizu Ljubljane 8867 Prodam dvosoono STANOVANJE v Škofji Loki, I. nadstropje, 60 m , s telefonom in centralnim ogrevanjem. Telefon 62-314  d 8. do 10. ure ali od 19. ure
dalje
POSESTI
8808
Prodam polovico HIŠE — dvosobno stanovanje, z garažo in vrtom. Ninič. Hrastje 22, Kranj 8824
Oddam LOKAL za mirno obrt. Radovljica, Gradiška 5, tel. 75-775 8869
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO (I. faza). Petrove ič, Peračica 5, Brezje 8870
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na področju Škofje Loke ali Kranja. Šifra: Jesen 8871
ZAPOSLITVE
Zaposlim STRUGARJA za nedoločen čas, OD po dogovoru. Strojno ključavničarstvo Valentin Repe, Rožna dolina 7, Lesce 8695
Sprejmem DELO na dom. Telefon 27J149 8872
Žensko srednjih let, domačinko, takoj sprejmem v redno ali honorarno delovno razmerje. Delo je pretežno v kuhinji. Priprava tople malice za delavce ter čiščenje, ostalo po dogovoru. Jože Mlinaric, Lesce, Železniška 1 8873
OBVESTILA
PLESNI TEČAJI IN AEROBIKA!
V Delavskem domu Kranj organizira Plesni klub Kranj s pričetkom v ponedeljek, 12. 9. ob 19.30
BLED
HOTELSKO
TURISTIČNO PODJETJE BLED
TOZD Grand hotel Toplice
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
L SNAŽILKE -v bifeju Trst
Pogoji:
— dokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 1 mesec.
Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas. Delovni čas je deljen.
Kandidatke naj vloge pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Grand hotel Toplice, 64260 Bled. C. svobode 12, s pripisom: »komisiji za delovna razmerja«.
PLESNI TEČAJI - začetni, nadalje valni, i/.popolnjevalni in lock'n'roll za mladino in starejše.
AEROBIKA — začetni in nadaljevalni za mlade in starejše. Informaciji- po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Vpis od 17. do 19.30 v klubskih prostorih v Delavskem domu vhod 6. VABLJENI! 8874
ČESTITKA
Tonetu ŠTULAIUU iz Lahovč za 22. življenjski praznik iskrene čestitke. Mami, ati in brat Branko z družino
6876
IZGUBUENO
OSTALO
27.8.1983 sem izgubil RIBIŠKI ŠKORENJ na relaciji Hotavlje-Srcd-nja vas. Pošten najditelj naj pokliče po tel. 064-68-344 NAGRADA! 8875
Iščemo sovoznika za vožnjo na delo (6. —14. ure) na relaciji Bled —Lesce— Kranj, Savska c. Telefon 25-371 — int. 27 8886
Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD PEKARNA KRANJ, n.sub.o. 64000 KRANJ, Dražgoška 8
Komisija za delovna razmerja TOZD Pekarna Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
a) 1 ČISTI LKE,
b) 3 DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI,
c) 1 DELAVEC - SKLADIŠČNI MANIPULANT V SKLADIŠČU MLEVSKIH IZDELKOV.
Posebni pogoji dela so:
pod a) — delo je v popoldanskem času,
— delo je za določen čas — nadomeščanje delavke med porod niškim dopustom,
— poskusno delo traja 1 mesec, pod b) — delo je dvoizmensko (nočno in dopoldansko);!
— delo je za nedoločen čas,
— poskusno delo traja 2 meseca, pod c) — delo je v dopoldanskem času,
— delo je za nedoločen čas, • >\,
— poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj prijave pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na. naslov: »ŽITO« Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi Komisije za delovna razmerja TOZD.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob smrti našega očeta
JANEZA BERTONCLJA
izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč in g. župniku za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI Sv. Duh, 20. avgusta 1983
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob smrti našega očima in strica
JANEZA
MEZGA-ANŽETA
izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke, kranjski godbi in predstavniku ZB Stražišče za ganljive besede ob odprtem grobu. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 23. avgusta 1983
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
franca dagarina
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje, vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno Juričevim. Stojanu Seknetu in Viliju Gorjancu za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem TOZD Stikala — Ob-delovalnica, Petrolu, Puškami, Planiki — Oddelku prerezovalnica in Telematiki TOZD ZTS
oddelek PPP za podarjene vence.
Prav posebna hvala g. župniku z Brega in iz Stražišča za lepo opravljen obred, pevcem za
žalostinke in zvonarju.
VSEM ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA!
VSI NJEGOVI
Drulovka, 31. avgusta 1983
j
Obrambno usposabljanje gorenjskih mladincev
Tržičani taborili v Podljubelju
S trditvijo svojega starešine se je strinjala tudi večina udeležencev usposabljanja. Tončka Meglic, delavka Peka iz Doline, nam je zaupala: »Dobro je, da se mladi spoznamo z obrambnimi veščinami. V osnovni šoli sem imela prvič v roki puško, med taborjenjem pa sem se naučila tudi streljanja. Prijetno je bilo bivanje in gibanje v naravi, med popoldanskimi aktivnostmi so se mi zdeli najprivlačnejši ogledi raznih filmov, vsa štiri dekleta pa smo v prostem času tudi pomagala v kuhinji. Mislim, da smo v tako kratkem času zvedeli kar dovolj o nalogah mladih pri obrambi domovine.«
Podljubelj — Mladi, ki ne obiskujejo srednjih šol, imajo po določilih zakona o ljudski obrambi po 16. letu starosti obvezen tritedenski pouk iz temeljnih vojaških veščin. Za mladinke in mladince iz štirih gorenjskih občin so organizirali obrambno usposabljanje   od   17. avgusta do 3. septembra na Pokljuki. Tržiška mladina, ki je bila rojena 1907.leta in ne obiskuje srednjih šol, je najprej  14 dni obiskovala teoretična predavanja, minuli teden pa so zanjo izvedli enotedensko taborjenje s praktičnim usposabljanjem v Podljubelju.
»Za    samostojno usposabljanje mladine iz, naše občine,« je pojasnil vodja tabora Janez Perko iz tržiške-ga  oddelka  za ljudsko obrambo, »smo se ob privolitvi pristojnih organov odločili zaradi več razlogov. Glavni je varčevanje; ker so bila teoretična predavanja v popoldanskem času, so odpadla nadomestila osebnega dohodka za zaposlene delavce, obenem pa bi bilo težav v proizvodnji, saj kar 22 mladih od skupno 28 dela v tovarni Peko. Pomemben razlog je tudi bližina domačega kraja, iz katerega prihajajo v tabor predavatelji in predstavniki družbenopolitičnega življenja, prav tako pa je zagotovljena oskrba s hrano in drugim potrebnim materialom. Na tabornem prostoru imamo elektriko, vodo in sanitarije, kar zagotavlja nujno udobje, osnovni namen taborjenja pa je dosežen prav z bivanjem pod šotori.«
Predpisanemu programu strokovnega usposabljanja, ki je letos nekoliko zožen v primerjavi z lanskoletnim, so Tržičani dodali nekaj več praktičnega urjenja, na primer rav-
nanje vojaka v napadu in obrambi ter izvedbo preplaha z nočno vajo. Kot je ocenil eden od predavateljev v taboru, rezervni vojaški starešina Boris Bertoncelj, je zaradi zanimanja mladih praktični del pouka bolje uspel od teoretičnega in bi kazalo dajati prednost v bodočem usposabljanju prav urjenju na terenu. Povedal je tudi. da dela 14 mladih v njegovi skupini dokaj disciplinirano in zavzeto; namen usposabljanja — spoznavanje obnašanja vojaka in njegovega pravilnega odzivanja — jo bil kljub nevojaški strogosti gotovo dosežen.
Med pomembne vojaške veščine sodi
orientacija s pomočjo karte in kompasa
Seminar in dan prosvetnih delavcev
Radovljica — Delavska univerza Radovljica je s sodelovanjem občinske izobraževalne skupnosti tudi letos organizirala tradicionalni seminar za vse prosvetne delavce, ki je potekal 24. in 25. avgusta. Seminar so organizirali v dveh delih, po šest šolskih ur, v prostorih osnovnih šol na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Na sporedu so bile teme o dejavnikih, ki oblikujejo svetovni nazor posameznika, o varstvu okolja, o nerazvitih deželah in gospodarskih gibanjih v svetu ter o strokovnih izobraževalnih vprašanjih ter delu z učenci.
Odbor sindikata pedagoških delavcev radovljiške občine pa je skupaj z izobraževalno skupnostjo pripravil v petek, 26. avgusta, v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici
vsakoletno srečanje ob dnevu prosvetnih delavcev radovljiške občine. Poleg učiteljev osnovnih in srednjih šol so se ga udeležili tudi predsednik občinske skupščine in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. O gospodarjenju v občini in o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja je govoril član predsedstva občinske konference ZKS Radovljica Zlatko Kavčič. Predstavnik izobraževalne   skupnosti Slovenije Ivan Bitenc pa je seznanil udeležence srečanja s stabilizacijskim programom   izobraževalne skupnosti Slovenije. Srečanje so sklenili z recitalom slovenskih narodnih pesmi iz zbirk dr. Karla Štreklja in s tovari-škim razgovorom.
JR
Se bolj kot Tončka je bil zadovoljen s poukom Štefan Ravber, prav tako delavec Peka, doma iz Bistrice pri Tržiču. Med drugim je dejal: »Največja novost na taborjenju je bilo zame ravnanje z orožjem. Zanimiv je bil tudi taktični pouk, najtežje pa je bilo opravljanje stražarske službe ponoči. Marsikaj, kar sem se naučil, mi bo koristilo v vsakdanjem življenju; na primer orientacija po karti mi bo prišla prav na izletih v gore. Življenje v taboru lahko pohvalim, saj smo se dobro razumeli. Taborjenje je bilo prijetno, zame skoraj prekratko.«
Glede na izobrazbeno sestavo mladih in njihovo poprejšnje znanje so na taborjenju dosegli, kot so ob koncu našega obiska naglasili v vodstvu, solidne rezultate — pri streljanju celo prav dobro oceno. Da so program dela v celoti izpolnili, so pripomogli predavatelji občinskega štaba TO, postaje milice, občinske konference ZSMS, sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu, Zveze taborniških organizacij, Lovske družine in postaje GRS iz Tržiča. Tabor so  obiskali  nosilci družbenopolitičnega življenja v občini, z udeleženci so se povezali predstavniki dveh komitejev za SLO, njihov delovni dan pa so popestrili z organizirano športno in kulturno dejavnostjo. Zato niti ni čudno, da se je nekaj mladih v taboru ogrelo za prostovoljno sodelovanje v teritorialni obrambi.
Besedilo in slika: S. Saje
Kmetijski nasvet
— V okviru prireditev Šušturska nedelja v Trio in varstvo ptic Kulinka iz Tržiča v petek.
Tradicionalna ra/.stava
žiču je Dmštvo za vzgojo in varstvo p
soboto in nedeljo pripravilo tradicionalno razstavo ptic. Društvo, ki deluje že deveto leto, je v tem času za svojo dejavnost prejelo že dve republiški zlati priznanji ter eno srebrno in bronasto. Na letošnji (že deveti tovrstni) razstavi je sodelovalo okrog 50 gojiteljev ptic društva Kalinku. — Al. — Foto: I. Kokalj
Pred siliranjem koruze
Suša in listna progavost sta v posameznih območjih Gorenjske, predvsem na plitvih tleh, močno prizadeli koruzne posevke. Del listov se je posušil, storži pa so ponekod za polovico manjši ali se sploh niso razvili. Zavoljo tega bo -pridelek manjši in šilaža slabše kakovosti. Čeprav so posamezni listi povsem suhi, se delež suhe snovi v rastlini le počasi povečuje. Če bomo spravili preveč vlažno koruzo, s premalo sušine, bo silaža vsebovala preveč očetne kisline in imela bo oster, kiselkast vonj. Takšno silažo bo govedo nerado jedlo in bo neugodno vplivala na njegovo prebavo. Največji možni delež sušine (28 do 30 odstotkov) bi pri koruzi z malo storži dosegli le, če bi bili ostali deli rastlino že precej suhi. To pa bi neugodno vplivalo na okusnost in obstojnost silaže,
S spravilom silazne koruze pričnemo, ko zrnje prehaja i/, voščene v polno zrelost. Pri tem obstaja nevarnost, da se bo silažu grela. Da bi se temu izognili, moramo silokombujn naravnati tako. da bo rezal koruzo čimbolj kratko. Posebno pozornost bo treba posvetiti tlačenju. To velja predvsem za koritaste silose, kjer je treba silažo prekriti s folijo, to pa obtožiti s peskom ali podobnim materialom.
Živonorejsko veterinarski zavod Gorenjske
Uspela prireditev in predstavitev
Brdo —- V soboto in nedeljo je bila na Brdu pri Kranju velika konieniska prireditev. V nedeljo « je bil tekmovalni del, v soboto pa prva slovenska razstava haflin-gerjev, konj, ki so za naše razmere in potrebe najbolj vsestransko uporabni, združena s prikazom uporabnosti teh konj. O tem smo se v soboto pogovarjali s strokovnjaki in rejci s tega področja.
Janez Kalan iz ovn botna in nedeljska ra Brdu je bila enkratna, lingerji so zelo skromi za vojaške namene, špwu da tudi za kmečka dela.] renjsko so ti konji najpn ši.«
Docent dr. Franc Habe, konjeniški center Krumberg Biotehniške fakultete: »Menim, da smo dosegli   z  organizacijo sobotne razstave haflingerjev velik napredek. Razstava je bila prikaz dela na tem področju v zadnjih petih letih. Pokazali smo sorazmerno dobre rejške rezultate. Predvsem pa je pomembno, da je dobila konjereja svojo veljavo v slovenskem kmetijstvu. S dosežki reje so bili zadovoljni tudi člani ocenjevalne komisije iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Prikazane so bile zelo lepe živali, pri čemer smo lahko posebej, zadovoljni z našim podmladkom — tro, dvo in enoletnimi žrebci iz domače reje. Zadovoljni smo tudi z uporabnostjo haflingerjev pri športni ježi, dresuri, preskakovanju, vpregi in v obrambnih namenih. Za prikaz sposobnosti konj na tem področju sta poskrbela KK Krumberg in planinska enota iz Kranja. Menim, da bi morali takšno razstavo pripraviti vsakih pet let za širši jugoslovanski prostor in to v okviru naše konjeniške prireditve na tem čudovitem hipodromu na Brdu.«
Marija  Dolinar h
»Danes sem že tretjič na] ški prireditvi na Brdu. jL se za ta šport in lahko r^, so bile borbe zanimive. W danes tekmovalcem md^J mokra steza zaradi deijj.^ se zanimamo za ta šporv veseli, če bi bil hipodrom v odprt tudi za treninge«
Nova Gorica pričakuje borce IX. korpusa
V nedeljo, 11. septembra, bo v Novi Gorici osrednja letošnja slovenska proslava — Z Gorenjske bo peljal posebni vlak.
V počastitev 40-letnice ustanovitve IX. korpusa, množične vstaje primorskih Slovencev, ustanovitve Narodnoosvobodilnega sveta na Vogr-skem, kot najvišjega oblastnega, upravnega in političnega organa narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem Primorju, 40-letnice zgodovinskega sklepa. AVNOJA 29. novembra 1943 v Jajcu, da se Primorska priključi Jugoslaviji in še vrste zgodovinskih dogodkov leta 1943, bo v Novi Gorici letošnja osrednja slovenska proslava.
V Novi Gorici pričakujejo v nedeljo okrog 60.000 udeležencev proslave, med njimi okrog 10.000 borcev in aktivistov 30. in 31. divizije, ki sta sestavljali IX. korpus in vseh drugih enot, ki so v času narodnoosvobodilne borbe delovale pod njegovim okriljem, borce prekomorskih brigad, nekdanje italijanske partizane, aktiviste in politične delavce iz vseh občin Primorske in Gorenjske ter številne goste.
Z Gorenjske bo na proslavo v Novo Gorico peljal poseben vlak. Odhodi vlakov so naslednji: iz Medvod bo
v
6.49
ak odpeljal'ob 6.45, iz Reteč 49, iz Škofje Loke r»b 0.54, i/. I
ob Kra-
nja ob 7.08, iz Podnaru Otoč ob 7.29, iz Radovfe Lesc ob 7.42, iz Žirova*? Javornika ob 7.55, z Jes?:1. z Blejske Dobrave ob J ma ob 8.27, z Bleda ob I ske Bele ob 8.38 in iz strice ob 9.05. V Nove pripeljal ob 10.10. C Nove Gorice bo ob 16.! se bomo vrnili ob 18.v, 19.43 in v Medvode ob 1_ vratku bo vlak ustavljal™ stajah, kot tja grede. '<
Vsi prijavljeni udeleatA bodo pred odhodom vltMJ§| niških postajah dobili k« te pri organizatorjih. C* moma še kdo, ki ni pnj« na proslavo, bo lahko i vlaku.
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice Kran ■ L01? ■?        Z iZdaja ćas°Pisno Podjetje Glas Kranj - Glavni ur«M - Odgovorm urednik Jože Košnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj Danic. rEZl mer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej Marija Vc^U Andrej Zalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični uredni^ Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Haln in Igor Kokalj - List izhaja od oktobri Kit januarja 1958 kot poltedn.k od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja i*"«* sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. _ stavek TKGorenjski pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Mose Pijadeja 1 - iSaSS »Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor i„ glavni urednik 284* odgovorm urednik 21-835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda