PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 284 (9589)
TRST, torek, 7. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ DOPOLDNE V RIMSKI POSLANSKI ZBORNICI
RAZPRAVA ZA RATIFIKACIJO OSIMSKEGA SPORAZUMA SE JE ZAČELA Z OBRAVNAVO UGOVOROV 0 PROCEDURI
Zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih je bilo glasovanje za zavrnitev fašističnih ugovorov prenešeno najprej za eno uro in končno na danes. Demokristjan, komunist in socialdemokrat ter zunanji minister Forlani že odločno zavrnili nevzdržne in smešne teze fašistov ter poudarili evropsko razsežnost in pomen sporazuma za obe državi ter gospodarski razvoj Trsta
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 6. — Več kot štiri ure je trajal prvi del razprave o proceduralnih ugovorih misovcev proti ratifikaciji osimskega sporazuma z Jugoslavijo v poslanski zbornici. Ob koncu dolgotrajne in mestoma tudi dolgočasne razprave, saj so bile argumentacije nasprotnih ugovorov v tej prvi fazi razprave kar se da iz trte izvite in v bistvu ponovitev poprejšnjih ugovorov v komisijah, je predsedujoči dal vseh pet ali šest predlogov (vsi iz misovskih vrst) o prekinitvi razprave na glasovanje. Misovci so zahtevali tajno glasovanje, vendar je bila seja prekinjena zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih. Manjkalo je namreč več demokrščanskih poslancev in socialistov. Ni izključeno, da so bili presenečeni, ker so pričakovali daljšo razpravo.
Mnogi so tudi zapustili dvorano glede na to, da je vsebina proceduralnih ugovorov bila dolgočasna in brezpredmetna. To pa so izkoristili misovci, ki so čez eno uro, ko je
predsedujoči Ingrao napovedal drugo glasovanje, odšli iz dvorane in tako še znižali potrebni kvorum.
Vsekakor je predsednik zbornice Ingrao ponovno sklical sejo zbornice za jutri popoldne ob 17. uri, ko se bo razprava o proceduralnih u-govorih nadaljevala. Na vrsti so namreč še ugovori liberalcev, ki predlagajo odložitev razprave. Tudi ti ugovori nimajo nobene stvarne možnosti uspeha.
Ne bomo se tudi spuščali v podrobno navajanje argumentov poslancev, ki so ugovarjali ustavni veljavnosti osimskega sporazuma. Vsak izmed govornikov (od Rober-tija do Almiranteja) je zagovarjal svojo tezo in se pri tem oprijemal tudi neobstoječih opornih bilk. Allumante je bil celo tako drzen, da je povlekel na dan tezo, da je osimski dogovor protiustaven, češ da se Italija ne obvezuje, da bo spoštovala pravice narodnih manjšin kakor izhaja iz 6. člena ustave. Pri tem pa je seveda izrecno poudaril, da ne misli Slovencev, pač pa Italija-
ne v Istri. Kako naj Italija zaščiti s svojimi notranjimi normami manjšino v sosednji državi, Almiranteju očitno ni povsem jasno.
Drugi so spet trdili, da izdatek 300 milijard za uresničevanje v o-simskem dogovoru predvidenih infrastruktur, ni krit iz državnega proračuna, večina pa je poudarjala, da so ozemeljske spremembe protiustavne in pri tem na dolgo in široko govorila o «izdaji cone B».
Občutek smo imeli, da je cilj sicer redkih nasprotnikov osimskega dogovora v. italijanskem parlamentu vsaj ta, da bi si zagotovili prvi dan razprave in tako ustvarili lažen vtis, da .jih je več, ali da so močnejši kot so v resnici. Dejansko pa predstavljajo pičlo in nepomembno manjšino, nasproti’ katere stoji ves lok demokratičnih strank.
To je dokazala tudi krajša razprava o ugovorih. Spregovorili so demokristjan De Poi, komunist Cardia in socialdeniokrat Scovacricchi, De Poi se je najprej skliceval na soglasno odobravanje osimskih spo-
MilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiKitfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVI DAN ANDREOTTIJEVEGA OBISKA V WASHINGT0NU
Pogovori s Fordom in Kissingerjem o težavah italijanskega gospodarstva
Srečanje z ameriškimi finančniki za posojili za milijardo dolarjev Danes sestanek s predstavniki bodoče Carterjeve uprave
WASHINGTON, 6. — Predsednik vlade Andreotti, ki je včeraj prispel na dvodnevni obisk v,ZDA, je imel danes pogovor s predsednikom Fordom, v katerem mu je obrazložil gospodarska, denarna in politična vprašanja Italije ter ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da izvleče italijansko gospodarstvo iz sedanje stiske. Poleg tega sta v Beli hiši obravnavala tudi evropska politična vprašanja povezana z Atlantsko zvezo in napore gospodarske skupnosti za premostitev gospodarske krize v zahodnoevropskih državah.
Ford je sprejel predsednika vlade Andreottija na travniku pred Belo
Pietro Nenni, priletni voditelj social.stične stranke, nekdanji komisar internacionalnih brigad v Španiji, se je v soboto prvič po 40 letih vrrul v Madrid, da se udeleži prvega zakonitega kongresa španske socialistične delavske stranke PSOE. Z njim so prišli v špansko glavno mesto tudi vidni socialist,čn: voditelji iz vsega sveže. vključno s čilsk:m revolucionarjem Carlosom Altamiranom, ki doi.ivija v teh dneh to, kar so Nenni in njegovi vrstniki doživlja-1 P-ed 40 leti.
Ta dve tesno povezana dogodke— kongres PSOE in prisotnost tolikih socialističnih voditeljev v Spanili tako da bo Madrid za nekaj dni nekakšno središče svetov-ne9a socializma — bi bila nepoj-n'li v'i šc pred pičlim letom, ko je Ugajala brlivka Francovega življenja. To jc dokaz, kolikšno pot je v tem kratkem časovnem razdobju Prehoc ile država ob pritisku domačega in mednarodnega javnega mnenja in navziic krčevitemu upiranju desničarskih nazadnjaških sil, i skušajo za vsako ceno ohraniti svoj privilegiran položaj v španski ružbi. Obenem pa dogodka tudi ažeta, kako trdo in z ovirami posuto pot bo morala še preboji. ^_Par''ia, eia se bo lahko znova tndjučiia v društvo demokratičnih arzav in znova postala organski del Evrope, oziroma — kot je poudaril predsednik socialistične internacionale Willy Brandt — ko-jkšen napor bo še potreben, da o izpolnjena vrzel med uradno Španijo, državo kralja Juana Car-_osa in premiera Suareza ter dejansko Španijo, Španijo delavcev in študentov, tisto Španijo, ki se je začela otresati demonov preteklosti.
Tej Španiji je danes ob strani Vse evropsko demokratično giba-nie, ,<i se zaveda, da je treba nazadnjaške sile preteklosti, nosilke mračnjaštva in nasilja, osamiti in onesposobiti preden se bodo lah-znovt. okrepile, kajti le tako j® J10 P°t ki jo mora nova, mla-» Španija prehoditi, še bolj strma *n posuta z ovirami, kot je sicer.
(vt)
hišo. V pozdravnem nagovoru je predsednik ZDA omenil dosedanje sodelovanje med državama za rešitev težkih svetovnih političnih vprašanj in poudaril, da bosta ZDA in Italija še naprej sodelovali pri reševanju vseh vprašanj v svetu. Poudaril je zgodovinske vezi med italijanskim in ameriškim narodom in važnost sodelovanja dveh držav. v Atlantski zvezi.
V	odgovoru je Andreotti najprej omenil «iskreno prijateljstvo med ZDA in Italijo» in nato poudaril vezi «zavezništva in sodelovanja v o-kviru idealov demokracije». Potem, ko je govoril o Atlantski zvezi, ki «združuje obe državi v naporih za obrambo in varnost zahodnega sveta», je Andreotti poudaril tudi politiko miru in napredka, ki jo vodi Italija skupno z ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti.
V	prvem pogovoru s Fordom in Kissingerjem je Andreotti izrazil prepričanje, da bo italijanski narod z lastnimi silami in s pomočjo prijateljev in zaveznikov gotovo premostil sedanje težave in da zato ni v nevarnosti «sedanja politična formula v Italiji».
Predsednik vlade se je popoldne sestal tudi z ravnateljem Mednarodnega denarnega sklada predsednikom Ameriške uvozne in izvozne banke, predsednikom Svetovne banke in nekaterimi drugimi ameriškimi finančniki, s katerimi je govoril o posojilu, ki ga bo dal Mednarodni denarni sklad Italiji v višini 530 milijonov dolarjev in načel pogovore za novo posojilo za pol milijarde dolarjev, na osnovi tako imenovane klavzule Mednarodnega denarnega sklada o «zasilni pomoči». Sporočajo, da so ameriške in mednarodne finančne osebnosti pokazale razumevanje za italijanske potrebe in obljubile, da bosta baje obe posojili odobreni do prihodnjega januarja.
Za današnji Andreottijev obisk v Washingtonu so se dogovorili takoj po sestavi vlade in se odvija v okviru večstranskih odnosov in pogovorov, ki jih imajo italijanski državniki s svojimi zahodnimi zavezniki.
Predsednik vlade se bo sestal tudi z nekaterimi bodočimi funkcionarji novega predsednika ZDA Carterja in s podpredsednikom Monda-lom. Predočil jim bo italijanska gospodarska in denarna vprašanja, o katerih je govoril s Fordom in Kissingerjem ter z njimi obravnaval splošne medsebojne odnose-.
Po srečanju Andreottija s Fordom je glasnik Bele hiše izjavil, da so bili pogovori v okviru nadaljevanja posvetovanj na naj višji ravni med državama. Predsednik Ford in predsednik italijanske vlade, je dejal glasnik Bele hiše, sta obravnavala medsebojna in mednarodna vprašanja, med katerimi tudi varnostne ukrepe v okviru atlantskega zavezništva ter perspektive gospodarskega razvoja
razumov v naši deželi in pri tem seznanil poslansko zbornico z dokumenti, ki so jih odobrili deželni, poli ra jins ki in občinski sveti. «Gre za širokopotezno politiko miru in sodelovanja, za katero sta se sosedni državi opredelili ob vzajemni dobri volji in dobri veri. To pa je najvažnejše.» De Poi je nato poudaril celovitost osimskega sporazuma v vseh njegovih komponentah in podčrtal, da gre za načrt, ki gleda v bodočnost in daje novega dostojanstva Trstu in. njegovemu zaledju. «Trstu ! daje osimski sporazum mesto, ki si ga zasluži,» je poudaril in nadaljeval z obširnim navajanjem soglasja Evropske gospodarske skupnosti, ki je pred nekai dnevi V Beogradu potrdila i pripravljenost na sodelovanje z Jugoslavijo.
Ko je govoril o dobri veri obeh podpisnic, osimskega sporazuma, ja De-Poi pomenljivo podčrtal pomen člena, ki zadeva zaščito narodnih manjšin v okviru lastnih notranjih zakonodaj. «Tudi tu smo priča dokazu vzajemnega zaupanja in dobre volje,» je dejal in s tem zavrnil špekulacije desnice, kateri očitno ne ostaja drugega, kot da vnaša zmedo in skuša vzbuditi hrup, da bi predrla pregrado osamljenosti, v kateri se je znašla.
Komunist Cardia je poudaril predvsem misel, da osimski sporazum dopolnjuje in prerašča mirovni dogovor iz leta 1947. Tudi Cardia je pouda-ril, da spada zaščita narodnih manjšin v notranjo zakonodajo. Zaključil pa je s stavkom, kateremu je večina v poslanski zbornici pritrdila s ploskanjem: «Nehajmo že enkrat z razpravo o teh ugovorih, ki jih bomo itak zavrnili v celoti. Zanima nas vsebina in pomen osimskega sporazuma. o tem razpravljajmo, ne pa o prikaznih preteklosti ! »
Plohe psovk je bil z misovske stra ni deležen ..socialdemokrat Scovacrri-chi, ki je fašiste spomnil, da mora demokratična Italija reševati in urejati posledice njihove vojne norosti in splošne odgovornosti.
Zadnji je krajše, spregovoril minister za zunanje zadeve Arnaldo Foriate, ki je edini sedel na stolu za člane vlade. Poudaril je, da se strinja z zadnjimi tremi posegi, nato pa zbornico opozoril, da bi 'morebitna odložitev ratifikacije osimskega sporazuma predstavljala, resno tveganje za interese Italije v zvezi z možnimi spori okoli posledic mirovne pogodbe in londonskega sporazuma. «Z osimskim sporazumom se strinjajo države podpisnice mirovne pogodbe, v duhu
uresničuje zahteve helsinške konference. ki je v zaključni listini poudarila nedotakljivost meja in prepušča morebitne preostale spore dvostranskim pogajanjem. To se je pri nas zgodilo».
S. SPETIČ
Ossola v Teheranu za povečanje izmenjav z Iranom
TEHERAN, 6. — Italijanska trgovinska delegacija, ki jo vodi minister za zunanjo trgovino Ossola, je danes začela pogovore z iranskimi državniki za povečanje trgovinskih izmenjav med državama. Pogajanja se nanašajo predvsem na uvoz Italije iz Irana nafte, zemeljskega plina in petrokemijskih proizvodov v zameno italijanskih industrijskih proizvodov ter nekaterih velikih javnih del.
V OZRAČJU MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA IN PRIJATELJSTVA MED FRANCIJO IN SFRJ
Dvostranski in mednarodni odnosi v ospredju pogovorov Tito - G is cord
Predsednika sta se sama raztovarjala uro in pol - Pogovori zunanjih ministrov o gospodarskih in kulturnih odnosih - Svečana večerja z zdravicama obeh predsednikov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Valéry Giscard D'Estaing je danes kot prvi francoski predsednik prispel na uradni obisk v Jugoslavijo, kjer bo ostal do jutrišnjega poznega večera. Navzlic temu, da je obisk dvodneven, je zelo delavne narave in bo ket pričakujemo, brez dvoma močna spodbuda za nadaljnji razvoj in naptedtk jugoslovansko-fran-roskih odnosov in sodelovanja. Predsednika Tito in Giscard sta popoldne že začele uradne pogovore
in v Belem dvoru na Dedinju več kot poldrugo uro razpravljala o nekaterih najpomembnejših mednarodni vprašanjih, in svoje srečanje na sa»,em skelnila z dogovorom, da bosta to razpravo nadaljevala še jutri pred plenarnimi po-gcvoii. ier da bosta ob tej priložnosti obravnavala tudi — sicer že ugodno ocenjene — jugo-slo/ansko-fiancoske odnose. Popoldne oziroma proti večeru so bili tudi trojni ministrski pogovori o zunanjepolitičnih gospodarskih in kulturnih vprašanjih.
O vsebini vseh teh srečanj, ki so vsestransko osvetlila vprašanja, ki so ta čas najbolj zanimiva za Jugoslavijo in Francijo, sta novinarje obvestila glasnika delegacij Milivoje
Maksič in Jean Philippe Lecat. Iz povedanega lahko povzamemo, da sta predsednika Tito in Giscard v neposrednem, prijateljskem in zelo razgibanem pogovoru, obravnavala štiri teme. Najprej sta izmenjala mnenje o pariški konferenci o mednarodnem gospodarskem sodelovanju in se strinjala, da so potrebni novi napori, da bi našli konkretne rešitve. Pri tem sta še predsednika zavzela za nadaljevanje in uspešen konec te konference. Razpravljala Sta tudi o možnosti podražitve nafte in posledicah takšnega ukrepa, zlasti za najbolj revne dežele sveta. Obravnavala sta nadalje celotno krizo na Bližnjem vzhodu in ugotovila, da se zarisujejo ugodnejše možnosti za rešitev vrste med seboj povezanih problemov. Zelo skrbno sta obravna-
iiiiiiiiiiiimimiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiimmiiiimHiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB NAVZOČNOSTI SOCIALISTIČNIH VODITELJEV IZ VSECA SVETA
V slavnostnem vzdušju začetek prvega kongresa španskih socialistov
Tajnik PSOE Gonzales pozval k trezni politiki in odklonil vsakršno čustveno prenagljenost - Izredno topel sprejem španskega borca Pietra Nennija
Andreotti in Ford med igranjem državnih himen ob prihodu italijanskega predsednika vlade v Washington	(Telefoto ANSA)
MADRID. 6. — Če bi kdo še pred dobrim letom, ko je s pomočjo najmodernejših zdravniških naprav in pripomočkov še gorela brljivka Francovega življenja, proglasil Madrid za prestolnico socializma, bi ga verjetno imeli za norega. Kar je bilo še pred enim letom nepojmljivo, je danes razveseljiva stvarnost: Madrid, štirideset let prestolnica najbolj osovražene evropske diktature, je za nekaj dnj mesto, kjer so se zbrali najvidnejši socialistični voditelji na svetu ob priliki prvega zakonitega kongresa španske socialistične delavske stranke PSOE. Naravnost ganljivo je gledati, kako za isto dolgo mizo sedijo znani italijanski socialistični borec Pietro Nenni, voditelj čilskega odporniškega gibanja Carlos Altamirano, predsednik socialistične internacionale Willy Brandt, vodja švedskih socialistov Olof Palme, tajnik francoske socialistične stranke Francois Miterrand in številni drugi vidni socialistični voditelji.
še bolj ganljivo pa je videti mlade delavce, kako delijo med delegati list «El socialista», prvo zakonito glasilo neke levičarske stranke. Še pred enim letom bi tvegal zapor, kdor bi delil ta časnik, ki je bil tedaj še skromna ciklostilirana bro-šurica.
Med vsemi uglednimi gosti, ki so prišli v teh dneh v Madrid ob priliki prvega zakonitega kongresa španske socialistične stranke, so delegati najbolj toplo sprejeli prav priletnega voditelja italijanskih socialistov, ki je vendar dočakal dan, ko se je lahko svobodno vrnil v Španijo.
V svojem govoru se je Nenni navezal na tiste čase, spomnil je na zmago levice na volitvah 1931. leta in poudaril, kako je bila Španija žrtev nacizma in fašizma, ki sta jo neposredno napadla, pa tudi liberalnih demokracij, ki niso posegle zaradi odločno preozkega, dobesednega in enostranskega tolmačenja načela o nevmešavanju v notranje zadeve neke države. Nenni je še poudaril, kako je bila Španija med državljansko vojno svetilnik v megli, obvezno stičišče evropskih demokratov in intelektualcev, ki so množično prišli v Madrid, da bi se ob
V ZVEZI S TENIŠKIM DVOBOJEM ITAUJA-ČILE
PILATOVSKO STALIŠČE ITALIJANSKE VLADE
Zelena luč za teniško reprezentanco, ki je sicer že v Južni Ameriki
RIM, 6. — «Odigrati neko športno tekmo ne pomeni nuditi podpore nekemu političnemu režimu». S to trditvijo se je vlada izognila vsakršnemu sklepu glede potovanja italijanske teniške reprezentance v čile na finale Davisovega pokala. Minister ža turizem ih prireditve Antoniozzi, kj je moral danes odgovarjati na številna poslanska vprašanja v tej zvezi, je v bistvu potrdil, da vlada noče zavzeti nobenega stališča. .Dejal je., .da,: jel vlada že večkrat obsodila Pinochetov režim, s katerim nima niti rednih diplomatskih odnosov, šport pa je artikuliran
v raznih mednarodnih organizmih, ki imajo svojo avtonomijo; .tako avtonomijo, ki je vlada ne more okrniti, ima tudi CONI, ki se je izrekel za odigranje finalne tekme med Italijo in Čilom. Antoniozzi je še posebej poudaril, da je treba ostro ločevati med športom in politiko, nato pa je še dodal, da teniška ekipa, ki je že odpotovala v Santiago, ne predstavlja italijanske vlade. Minister je zaključil s ponovno obsodbo Pinochetovega režima in z izražanjem solidarnosti boju čilskega ljudstva za svobodo in demokracijo.
Pilalovski odgovor predstavnika via-
■ de je zadovoljil samo demokristjane in liberalce, .medtem ko je sprožil zelo ostre reakcije s strani levičarskih strank že v sami razpravi po Antoniozzijevih izjavah. Balsamo (PSI) je obtožil vlado, da ne upošteva čutenj italijanskega naroda in dodal, da mora tudi šport slediti načelom odporništva in antifašizma, na katerih temelji demokratična Italija. Cardia (KPI) je obsodil dvoumno in izmikajoče stališče vlade, ki da je prevzela nase zelo težko odgovornost in je še enkrat dokazala, da je nesposobna, da bi reševala najbolj delikatna vprašanja sedanjega trenutka.
Pa tudi komentarji izven parlamenta so bili zelo ostri. Glasilo PSI «Avanti» bo jutri objavilo uvodnik, v katerem obtožuje vlado, da «ni opravila dolžnosti, ki ji pritiče kot vlada neke omikane države». List dodaja, da ne gre za nek' zasebno ekipo: pač pa za italijansko reprezentanco. Prav zato bi si vlada ne smela pila-tovsko oprati rok.
Neka.i stotin demontrantov je pred Montecitorijem priredilo protestno akcijo in pozivalo vlado, naj prepove odhod italijanskih teniških igralcev v čile. Demonstracija je potekla brez vsakršnih incidentov,
strani španskega ljudstva borili za demokracijo in napredek.
Najbolj pričakovan pa je bil seveda poseg tajnika PSOE Felipeja Gonzalesa, najbrž najmlajšega političnega tajnika neke stranke v evropskem merilu, saj je pred nedavnim praznoval svoj 34. rojstni dan. Njegovo uvodno poročilo je bil zelo resno m zmerno, poziv k razumskemu razmotrivanju položaja in k u-streznemu ukrepanju ter odklon prenagljenih čustvenih reakcij. Gonzales je priznal, da je koordinacijski odbor demokratične opozicije v krizi, ni neposredno in odločno napadel Suarezove vlade kot tudi ni izrecno omenil vprašanja komunistične stranke. Z zmernostjo in previdnostjo pa je kljub temu vzburil val polemik, saj marsikdo obtožuje
socialističnega tajnika, da je ravnal sporazumno z vlado zlasti glede komunističnega vprašanja.
Če je bil Gonzales v svojem posegu previden, so bili pa gostje vsaj glede ene točke dokaj jasni: Španija ima svoje mesto v Evropi, vendar pod pogojem, da postane demokratična država, v kateri bodo imeli vsi, brez izjeme, pravico, da svobodno izražajo svoje mnenje in politično prepričanje. To ni nobeno izsiljevanje — je poudaril eden od socialističnih voditeljev — pač pa le zahteva, da se spoštuje pravica in svoboda, ki sta nedeljivi. Onesposobiti je treba ostanke frankenia ter preprečiti, da znova prevladajo tiste razprtije, ki so omogočile Francu 40 let skorajda nemotenega vladanja, (vt)
iiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiii n lini iiiiiiiiiiinn m iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHi mi min m m ii timu m muh
Preklicane stavke javnih uslužbencev
Danes prvo srečanje v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe
RIM, 6. — Sindikati javnih uslužbencev so preklicali stavke, ki so bile napovedane za prihodnji teden za uslužbence državnih, deželnih in krajevnih ustanov. Do tega sklepa sp prišli po današnjem sestanku s tajništvom vsedržavne federacije CGIL, CISL in UIL, na katerem so zvedeli, da je vlada pripravljena čimprej začeti pogajanja za obnovitev nove delovne pogodbe. Prvo srečanje na tehnični ravni za novo delovno pogodbo bo že jutri. Kljub temu pa so sindikati sporočili, da bodo takoj zaostrili sindikalno dejavnost, če ne bo prišlo v najkrajšem času do stvarnih pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.
Po sestanku sindikatov javnih u-službencev s tajništvom sindikalne federacije so objavili sporočilo, v katerem ocenjujejo sobotno srečanje vodstva sindikalne federacije z vlado in pravijo, da je prišlo ob tej priložnosti do važnih izjav v zvezi z nadaljevanjem pogajanj. Sindikati javnih uslužbencev pravijo, da bo treba predvsem premostiti odpor vlade v zvezi s sklenitvijo delovne pogodbe, ki naj bi veljala tri leta. V prihodnjih dneh pa, pravi sporočilo, bodo sindikati preverili razpoložljivost vlade do ostalih vprašanj, ki jih vsebuje osnutek delovne pogodbe in ki se nanašajo predvsem na spremembo postopka o imenovanju funkcionarjev, višje prejemke in sindikalne pravice v javnih ustanovah.
RIM, G. — Na sedežu poslanske skupine KPI na Montecitoriju se bodo jutri popoldne srečali delegaciji vodstva komunistične partije in socialdemokratske stranke. Delegacijo KPI bo vodil Giorgio Napolitano, delegacijo PSDI pa Pietro Longo. Razpravlja1] bodo o najnujnejših gospodarskih vprašanjih, ki so n« dnevnem .redu v parlamentu.
Včeraj izročenih še deset milijonov za žrtve potresa v Beneški Sloveniji
Predstavnik našega uredništva je včeraj izročil v Čedadu predstavniku Koordinacijskega odbora za Beneško Slovenijo ček za 10.000.000 lir kot drugo nakazilo odboru iz nabiralne akcije Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Bene-neški Sloveniji. Kot znano so predstavniki našega dnevnika izročili že pred časom predstavnikom istega odbora ček za 30.000.000 lir.
Nabiralna akcija našega dnevnika za žrtve potresa v Beneški Sloveniji se še nadaljuje. Obveza uredništva je, dà zbere najmanj 50 milijonov lir, do katerih nam manjka še 5 milijonov. Vse cenjene darovalce prispevkov prosimo, naj se v času, ko se bližamo božičnim in novoletnim praznikom, spomnijo naših nesrečnih ljudi v Beneški Sloveniji, ki še vedno nimajo strehe nad glavo in katerim grori zmrzovanje v dolgih zimskih mesecih. Z naš« pomočjo je v teku obnova več poslopij, vendar zbrana sredstva spričo ogromne škode in velikih potreb še ne zadoščajo. Namesto prazničnih voščilnic darujte raje v ta namen za pomoč žrtvam potresa. Tako boste opravili koristno človekoljubno delo. prijatelji, katerim želite voščiti, pa bodo to vašo gesto velikodušno razumeli in cenili.
vala različne vidike sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu in raznolike možnosti za odpravo tega kriznega žarišča. Ob koncu nocojšnjega pogovora, sta se dotaknila tudi nekaterih oblik sodelovanja v Evropi ter odnosov Jugoslavije in Franche z velikima silama in to tudi v luči sprememb v Beli hiši in nedavnega obiska Brežnjeva v Beogradu. Predsednik Tito je svojega gosta seznanil tudi z glavnimi smermi delovanja neuvrščenih in pri tem poudaril, da neuvrščene države delujejo kot neodvisen dejavnik v mednarodnih odnosih. Tito je govoril tudi o prizadevanjih Jugoslavije za razširitev sodelovanja z vsemi državami in pri tem opozoril na potrebo po krepitvi stikov z Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Zunanja ministra Miloš Minic in Louis De Guiringaud sta medtem zelo podrobno razpravljala o nekaterih mednarodnih vprašanjih, tako na primer o uresničevanju helsinških sklepov in pripravah na beograjski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju, o pariški mednarodni gospodarski konferenci in e nekaterih vidikih razoroževanja. Član zveznega izvršnega sveta Janko Smole in minister za zunanjo trgovino André Rossi sta obravnavala dvostransko gospodarsko sodelovanje. Izmenjala sta mnenja o možnosti odpravljanja neskladja v gospodarskih odnosih, ki je sedaj na škodo Jugoslavije, in o poteh za širjenje in krepitev stikov med jugoslovanskim in francoskim gospodarstvom.
Predsednik Tito in Jovanka Broz sta nocoj priredila slovesno večerjo v čast predsednika Giscarda in njegove žene Anne Aymond. Pred tem sta državnika izmenjala odlikovanji. Valéry Giscard D'Estaing je predsedniku Titu izročil nacionalni red za zasluge — veliki križ, to je najvišje francosko odlikovanje za šefe tujih držav. Predsednik Tito pa je svojega gosta odlikoval z redem jugoslovanske velike zvezde, in sicer za izjemen prispevek k poglabljanju jugoslovansko - francoskega prijateljstva ter razumevanja in sodelovanja v mednarodnih odnosih.
Ob koncu večerje sta državnika izmenjala zdravici in v njih spregovorila o jugoslovansko - francoskih odnosih in nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Predsednik Tito je dejal, da imata Jugoslavija in Francija že tradicionalno močne vezi, oblikovane pogosto v trenutkih hudih preizkušeni. «Naši državi — je poudaril Tito — sta. privrženi neodvisnosti in imata samostojno vlogo v mednarodnih odnosih. Vse to je stvarna podlaga, na kateri je mogoče jugoslovansko-trancoske odnose dvigniti na raven skupnih hotenj.» Tito je opozoril tudi na mnoge podobnosti in skladnosti, ki so se že pokazale v pogovorih o mednarodnih problemih. V zvezi s popuščanjem napetosti je izrazil zaskrbljenost nad poskusi, da bi ta proces uokvirili v odnose ožjih blokovskih grupacij, ali pa samo posameznih držav v njih Tito se je dotaknil tudi mednarodnih gospodarskih odnosov in poudaril, da se je nujno treba lotiti ustvarjanja nove svetovne gospodarske ureditve na podlagi enakopravnosti in spoštovanja interesov vseh držav. Med drugim je Tito izrazil tudi prepričanje, da je pripravljenost neuvrščenih držav in držav v razvoju za pogajanja in enakopravno sodelovanje, zgodovinska priložnost, ki jo je treba sprejeti, če želimo, da bo svet po zanesljivejši poti in s hitrim korakom stopal k miru in varnosti, človeštvo oa k napredku. «Upam —. je dejal Tito — da bo ta temeljna poslanica konference v Colombu. naletela na razumevanja in da bomo vsi skupaj zmogli odpraviti razlike in se pogumneje lotiti resničnega reševanja žgočih mednarodnih vpra. šanj.» Jugoslovanski predsednik je zdravico sklenil s prepričanjem, da bo Giscardov obisk ne samo velik datum v krepitvi prijateljstva jugo-slovenskih in francoskih narodov, temveč tudi prispevek k širšemu razumevanju in konstruktivnemu sodelovanju v svetu.
Francoski predsednik je v dogovoru najprej podčrtal, da ima jugoslovansko - francosko prijateljstvo že bogato tradicijo in da sta se o-be državi dvakrat v tem stoletju
—	v prvi in drugi svetovni vojni — bojevali za isto stva in na isti strani in da sta skupaj slavili zmago. Čeprav so med državama gospodarske, družbene in politične razlike
—	je dejal Giscaro — pa j c za obe temeljnega pomena dosledno spoštovanje nacionalne neodvisnosti, pravica vsake države, da svobodno določa poti svojega notranjega razvoja, ter prizadevanje za bolj stabilno in pravično mednarodno ureditev. V zvezi z evropskimi vprašanji je francoski predsednik izrazil tudi prepričanje, da bo beograjski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju zaznamoval novo etapo v prizadevanjih na tem področju.
VLADO BARABA»
VČERAJ V RIMU PODPISALI KONVENCIJO
Morda že prihodnji teden nadaljevanje gradnje zidanega doka v tržaški luki
Strukturo bo zgradilo novo podjetje v 36 mesecih - Predvidene naložbe znašajo 18 milijard lir - Dok bo lahko sprejemal ladje do 200.000 ton
Na ministrstvu za javna dela v Rimu so včeraj opoldne podpisali konvencijo, ki zaupa nadaljnjo gradnjo zidanega doka v Trstu Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku. V bistvu gre za koncesijo, ki prepušča arzenalu gradnjo nove infrastrukture in njeno upravljanje za dobo 99 let. Na podlagi zakona štev. 52 z dne 28. januarja 1974 bo Tržaški arzenal - Sv. Marko lahko brez nadaljnjega odlašanja sklenilo pogodbo s podjetjem Ricchi, ki bo pri tem pomembnem javnem delu zamenjalo družbo Farsuro. To konkretno pomeni, da bi se nadaljevanje gradnje zidanega doka lahko začelo prav v kratkem, morda že prihodnji teden.
Gradnja zidanega doka v Trstu se lahko ponaša z dolgo in precej burno zgodovino. Pred devetimi leti je država z zakonom štev. 575 z dne 13. julija 1976 dala na razpolago za gradnjo doka 8 milijard lir, preostali proračunski dve milijardi pa naj bi dal na razpolago Tržaški arzenal. Junija 1969 so delo zaupali družbi Farsura. Toda že novembra 1971 se je delo pri grad-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PETJE
V PRIJATELJSTVU
KONCERT SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PEVSKIH ZBOROV
V soboto, 11. decembra, ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ od četrtka, 9. t.m., od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure in v soboto, 11. t.m., od 8.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
predvidevali) in razpustil konzorcij, ki ga je vodila družba Farsura, ter prepustila skrb za nadaljnjo gradnjo doka Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku. Vodstvo arzenala pa je pripravilo manjši načrt za dok, tako da bodo vanj lahko plule ladje le do 200.000 ton bruto registrske to-naže, in ne orjaški tankerji, kakor je bilo prvotno določeno.
Podjetje Ricchi predvideva, da bo delo pri gradnji in nameščanju potrebnih struktur na doku trajalo 36 mesecev, sama gradnja pa kakih 24-26 mesecev. Ta prva faza del bo zahtevala naložbo 18 milijard lir; finančna sredstva so že na razpolago, manjkajo pa finančna sredstva
nji zataknilo: pregrada, ki so jo postavili okrog delovišča, da bi lahko postavili temelje doka na morskem dnu, je popustila in delovišče je zalila voda. Družba Farsura je tedaj ustavila delo in postavila zahtevo po dodatnih milijardah, da bi lahko nadaljevala z gradnjo. Nastal je spor pred sodiščem, ki je trajal praktično vse do danes in Farsura je bila trikrat po vrsti obsojena na povračilo stroške , in sicer najprej na prvostopenjski razpravi, nato pa še na prizivnem in na kasacijskem sodišču. Medtem je bil sprejet tako imenovani zakon «Belci» (1974), ki je dal nova finančna sredstva na razpolago (gradnja je med tem časom postala
znatno dražja, kakor so prvotno (Nadaljevanje na zadnji strani)
IIIIIIIIMII!!linilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIII|lllllllll|||l1llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllliIlilin2l]IMl!<!l(in»lfillMllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||
V NEDELJO JE BILA V NABREŽINI CANKARJEVA PROSLAVA
Cankarjevo književno in politično delo nam pomeni oporo pri narodnostnem boju
Na glavnem nabrežinskem trgu so odkrili spominsko ploščo - Govoril je župan Albin Skerk, proslava se je nadaljevala v občinski telovadnici
Mladi za Benečijo jutri v Kulturnem domu
::..w\
V nedeljo je uprava devinsko-na-brežinske občine priredila Cankarjevo proslavo ob 100-letnici njegovega rojstva in se tako oddolžila spominu velikega pisatelja in revolucionarja.
Prvi del proslave je bil na na-brežinskem trgu ob prisotnosti številnega občinstva. Na trgu so odkrili spominsko ploščo, ki je vzidana na pročelju občinske knjižnice. Pred odkritjem plošče je zaigrala nabrežinska godba, ki jo vodi Stanko Mislej, po odkritju pa je spregovoril župan Albin Škerk, prisotni
Župan Škerk govori ob odkritju plošče Ivanu Cankarju
so bili še podžupan Caldi, odborniki in občinski svetovalci, med katerimi so bili predstavniki KPI Terčonova, PSI Colja, SSk Terčon, KD Rosini.
Župan Škerk je najprej spregovoril v slovenščini, nato v Italijanščini. Poudaril je, da je Cankar priljubljen našemu ljudstvu in tudi Slovencem v Italiji veliko pomeni, saj je prihajal večkrat v Trst, njegove misli pa so še danes kažipot našemu narodnostnemu boju. Škerk je nato povedal, da so na seji občinskega sveta vsi svetovalci, razen enega, glasovali za to, da se postavi Cankarju spominska plošča. Misovski svetovalec je edini trdil, da Cankar nima nič skupnega s prebivalci devinsko - nabrežinske občine. Župan Škerk je končno izrazil prepričanje, da bosta ta plošča in ona, ki jo je prejšnjo nedeljo postavilo PD Igo Gruden istoimenskemu pesniku in nabrežinskemu rojaku, trajna spodbuda za proučevanje in spoznavanje Grudnovih in Cankarjevih del. Kulturna dediščina obeh pomeni trdno podporo našemu narodnostnem!, in delavskemu boju. '	"' ,u 1
Spored v telovadnici se je pričel ob 16. uri. V imenu občinske uprave je prisotne pozdravila svetovalka Majda Terčon, ki je bila hkrati napovedovalka programa. Najprej se je predstavil dekliški pevski zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine, ki ga vodi prof. Sergij Radovič. Dekleta so zapela štiri pesmi in pokazala dobro pripravljenost, tako glasbeno kot interpretacijsko. Zapete pesmi so bile narodne in sicer slovaška «Tan-cuj», ruska, v Vrabčevi priredbi, «Sarafan» in slovenski «Vsi so prihajali», v Vrabčevi, in «Igraj kolo» v Jakob Ježevi priredbi. Nato je spregovoril slavist in pesnik Ace Mermolja. V svojem govoru je povedal nekaj misli o Cankarju in preveril njegovo današnjo aktualnost. Poudaril je še pomen, ki ga slovenska kulturna dediščina ima za narodno zavest Slovencev, ki živijo v Italiji. Program je nadaljeval moški zbor «Fantje izpod Grmade», ki ga vodi Ivo Kralj. Zbor že dalj časa ni nastopil v Nabrežini, s štirimi pesmimi pa je dokazal, da je dovolj kvaliteten, saj so «fantje» s posluhom zapeli Vodopivčevo «Jaz bi rad rudečih rož», Venturinijevo «Nesrečna ljubezen», Hajdrihovo «Pod oknom» in Ipavčevo «Planinska roža».
Gledališki igralec Stane Raztresen
ftiiiiimimmiiiimmiiniimmiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii.......iiiiiu"«uiiiiiuimiiiiuiiiiiiim,iir»iiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimiimiiiiniiimmiimiiii
Zmedeni pojmi radikalnega prvaka
Radikalni prvak poslanec Pannella je bil v nedeljo ponovno v Trstu na roboti za tržaške desničarske in re-vanšistične kroge. Nastopil je v mestnem kinu, da bi Tržačane poučil, kakšno stališče bo zavzel v parlamentu do osimskega sporazuma. Predvsem je rekel, da bo zahteval ločeno glasovanje za dokončno določitev meje, ki jo zagovarja, a se bo glede političnega dela sporazuma kljub temu vzdržal, in za industrijsko prosto cono na Krasu, kjer pa bo glasoval proti. Če pa italijanski parlament ne bi sprejel ločenega glasovanja, je Pannella zagrozil, da bo glasoval proti sporazumu v celoti.
Če smo ga prav razumeli, v nobenem primeru ne bo glasoval za sporazum, niti za tisti njegov del, ki govori o meji. Kako se to ujema z zatrjevanjem, da je za dokončno ureditev mejnega vprašanja, je seveda skrivnost, ki jo pozna radikalni prvak sam.
Znanstveno-poučna knjiga «Spoznaj svoje srce»
Deželna uprava je v sodelovanju s Centrom za boj proti kardiovaskularnim obolenjem, ki deluje v okviru glavne bolnišnice v Trstu, poskrbela za izdajo posebne znanstveno - poučne knjige z naslovom «Spoznaj svoje srce». Knjigo bodo uradno predstavili na tiskovni konferenci, ki bo v petek ob 18. uri v prostorih Krožka za kulturo in umetnost.
Stališče obrtniške sekcije SGZ in Pokrajinske zveze obrtnikov
Slovenski in italijanski obrtniki podpirajo osimski sporazum v celoti
Važnost sporazuma za organski razvoj obrtništva in njegovo uveljavitev - Treba je uveljaviti soeial-no-ekonomske pravice slovenske manjšine
Slovensko gospodarsko združenje I skega dela sporazuma do pravične — sekcija obrtnikov in CNA-UPTA j uveljavitve obrtništva, katerega visoka proizvodna moč je splošno
je v lastni priredbi podal Cankarjevo povest «Hlapec Jernej in njegova pravica». S svojo izvedbo je pritegnil pozornost občinstva, ki ga je nagradilo s prisrčnim aplavzom. Po Raztresenovem recitalu je nastopil moški zbor Igo Gruden, ki je pod vodstvom prof. Radoviča ubrano zapel Srebotnjakovo «Bori», Mirkovo «Na trgu», Simonitijevo «Pesem galebu» in Vrabčevo «Bratci». Program je zaključija godba na pihala.
Cankarjeva proslava je dobro u-spela in prisotni so se lahko znova prepričali, da je bil Cankar pisatelj in človek, na katerega je lahko ponosen ves slovenski narod.
mt.
Nova pesniška zbirka Miroslava Košute
Tržaška knjigarna bo v petek, 10. decembra, ob 17.30 priredila srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto. Pred kvatkimje Košuta, objavil zbirko «Pričevanja» in z njo ponovno potrdil ,s.vQ.jo pesniško kvaliteto. JSIe-kaj pesmi iz zbirke bo., prebrala i-gralka SSG v Trstu Stanislava Bo-ninsegna. Na predstavitev so vabljeni ljubitelji književnosti in tisti, ki jim je pri srcu razvoj slovenske besede in kulture.
(pokrajinska zveza obrtnikov) sta zavzeli, — kot sporočata v skupnem tiskovnem sporočilu — enotno stališče glede politično-ekonomske veljavnosti osimskih sporazumov, kot dokumente, ki dokončno rešujejo problem meje med Italijo in Jugoslavijo.
Podčrtano je bilo zlasti načelo so. delovanja, ki ga je sporazum vnese! med dve različni ekonomski stvarnosti.
Obe organizaciji sta poleg tega sporazumni pri ocenjevanju važnosti, ki jo taka definicija ima za obnovo pokrajinskega in deželnega gospodarstva, zlasti še za organski razvoj obrtništva.
Dodatni pozitivni element bi moralo doprinesti uveljavljanje social no-ekonomskih pravic slovenske manjšine. Pravice, ki bi morale zla sti priti do izraza, ko bo deželni nadzorni odbor za prosto industrij sko področje postal operativni organ pri nadzorstvu izvajanja določil sa mega sporazuma.
Obe organizaciji izražata nadalje potrebo, da pride v sklopu ekonom-
proizvodna priznana.
9 Pristaniška sekcija KPI prireja drevi, ob 20.30, na sedežu krožka ARCI v Pristaniškem domu tradicionalni. praznik včlanjevanja. Govoril bo Jure Canciani.
V krožku «Salvenrni» na Korzu
Prof, Sergio Bartole o evropskih volitvah
Krožek za družbena proučevanja «Gaetano Salvemini» priredi drevi, ob 19. uri, na svojem sedežu na Korzu Italija 12 predavanje o «Volitvah za evropski parlament». Na njem bo redni profesor ustavnega prava na tržaški univerzi Sergio Bartole orisal z ustavnopravne plati postopek za izvolitev evropskih poslancev in posledice novega značaja, ki ga bo s tem pridobila evropska skupščina in od nje odvisne ustanove, ki so jih doslej precej upravičeno dolžili tehnokratizma.
Danes o t varja spored novi filmski klub
Filmski klub Movie Club 77, katerega program pripravlja CUC, bo danes, v torek, 7. decembra, začel bogato serijo projekcij, ki se bodo razvijale v dveh dvoranah: ob torkih v Domu študenta A blizu univerze (Ul. Fabio Severo 158. tel. 53-223, avtobus 17). ob četrtkih pa v kinodvorani Radio (Ul. Rotonda 4, blizu Ul. S. Michele, tel. 60-789). Z razliko od tradicionalnega filmskega kluba, bo Movie Club 77 prožnejši v programu in v samih pravilih za pristop h klubu. Projekcije bodo namreč odprte vsakomur (posamezna vstopnina 500 lir), le da\ si nabavi celoletno izkaznico člana za 1.000 lir (če je že član zveze Arci pa 500 lir).
Kar se tiče programa, bo določen mesečno na podlagi smeri, ki so za celo sezono prikazane v prvem programu, za katerega lahko vsakdo vpraša pri blagajni. V tem so predvideni nekateri vodilni ciklusi filmov, s katerimi namerava kiub nekako odgovarjati na tekoče filmske mode, okuse publike, na danes vodilne žanre itd.
Prvi film na sporedu, danes ob 18. in 20.30 v Domu študenta, spa da v ciklus, v katerem so zbrane najboljše italijanske filmske komedije. Gre za zabavno delo Loya in Puccinija «Il marito», katerega pro tagonist je odlični Alberto Sordi. V tem ciklusu bosta sledila Risijev «Straziami ma di baci saziami» in Comencinijev «Infanzia. vocazione e prime esperienze di Giacomo Casanova veneziano», s katerim bo klub «odgovorih tudi na pričakovani božični Fellinijev film. S klasičnim «King Kong» pa bo odgovoril na novo verzijo filma.
Projekcije v kinu Radio se bodo začele v četrtek, 9. t.m., z alter-niranim predvajanjem dveh filmov: ob 16 in 20. spomin na Fritza Langa in srečanje z Marlene Dietrich v filmu «Rancho Notorious»; ob 18. in 22. repriza enega najboljših ameriških filmov zadnjih let, Georga Cukorja «In viaggio con la zia».
Poseben ciklus bo posvečen ne-običajnejšim filmom uveljavljenih režiserjev. «Ro.Go.Pa.G.» je izbor epizod z režijo Rossellinija, Godarda, Pasolinija in Gregorettija. Ame-liov «Bertolucci secondo il dnema» pa je pravi odgovor na «Novecento».
Z enim samim filmom (Bakerjev «Dottor Jekyll e sorella Hyde» z Martine Beswick in Ralphom Ba lesom) se v decembru skupno začenjata še dva ciklusa: o fantastiki in o erotiki v filmu.
S. G.
Jutri, 8. decembra, bodo slovenski otroci povedali s petjem in glasbo, da niso in da ne bodo pozabili usode beneških Slovencev. Pred meseci je potres opustošil furlanske in beneške vasi in mesta. Ljudje so morali pred zimo zapustiti domači kraj in sedaj živijo razkropljeni v raznih letoviščarskih središčih. Otroke je katastrofa še prav posebno prizadela: strah, bobnenje ponorele zemlje, porušene hiše bodo v mladih srcih pustile neizbrisen in grenak pečat. Slovenskim o-trokom grozi, da jim bo nemila usoda otežkočala normalni razvoj in da bodo daleč od domače vasi vedno težje ostali Slovenci. Ker mi verjamemo v življenje in ker je mladost najlepši znak te vere. bodo jutri zapeli v Kulturnem dcrnu prav najmlajši. Nastopili bodo otroški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Radoviča, otroški ter mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Magde Nadlišek, mladinski pevski zbor osnovne šole Srečko Kosovel iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča. harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice iz Nabrežine pod vodstvom Dorine Kante ter o-troški zbor Mlada brieza iz Beneške Slovenije, ki ga vodi Nino Špe-honja. Slednji se bo predstavil predvsem s pesmimi beneških avtorjev, kar bo prireditev še posebno zaznamovalo.
SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V četrtek, 9. t.m., bo ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa odborova seja. Na dnevnem redu bodo; razprava ò problérriàtiki' in pomenu seminarjev za šolsko osebje, razprava in zaključki jió 'Sindikalnih sestankih, razprava o' potekù volitev za deželno komisijo za slovensko šolo.
Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, opozarja tajništvo sindikata, da bo seja v Gregorčičevi dvorani zato, da se razprave udeleži čim več članov.
V PETEK SEJA ŠOLSKIH SVETOV
Tajništvo Sindikata slovenske šole, kot že v preteklosti, na prošnjo odbornikov osnovnošolskih in zavodskih svetov, sklicuje v petek, 10. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 posvet osnovnošolskih in zavodskih svetov. Na dnevnem redu bodo: razprava o dosedanjem delovanju šolskih svetov, razprava o samostojnem šolskem okraju, izbira pobud za nadaljnje sodelovanje. Tajništvo sindikata vabi na sestanek vse, ki jim je pri srcu slovenska šola.
tiMEiiJtiniimmiiiiiMiiiiiiimiiiiiismiiiiiimitiiiiiit)
Gledališča
LUSSETTI
Teatro Stabile — Ob 20.30 Tomiz-zov «Idealist» s Corradom Panijem. Režija Francesco Macedonio, scene in kostumi Sergio D’Osmo, originalna glasba Gianpaolo Coral. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti).
Teatro stabile — Teatro laboratorio (mala dvorana). Ob 20.30 «Fin de partie» Becketta. Cooperativa quattro cantoni. Pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti) so na razpolago izkaznice za prireditve in srečanja po 1.000 lir. Jutri ob 20.30 «Fin de partie» Becketta.
AVDITORIJ
Ob 10.30 predstava za otroke «Un teatrino, tre Pulcinella, due carabinieri, uno spazzino» Conteja in Luz-zattija. Compagnia La Contrada. Abonenti: odrezek «E».
VERDI
Danes ob 20. uri bo za reda A (parter in lože) in C (galerije in balkon) premiera Donizettijeve opere «Don Pasquale». Dirigent Nino San-zogno. Orkester in zbor gledališča Verdi.
Vstopnice za preostale sedeže so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Družini Caharija in Ušaj čestitata
VERI CAHARIJI
za uspešno opravljeno diplomo na leposlovni fakulteti tržaške univerze.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	okviru mlg$n^ijh predstav v Kulturnem domu bo Mladinski odsek prosvetnega društva Tabor z Opčin
uprizoril mladinsko igro v treh dejanjih ERNESTA TIRANA
ČUDEŽNE GOSLI
Sceria	Viktor Sosič
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ubald Vrabec
Glasbena oprema Igor Simonič Balet	Anica Cah
Režija	LELI NAKRST
V	ponedeljek, 13. t.m., ob 15.30
Rezervacija in prodaja vstopnic od petka, 10. t.m., dalje, ob delavnikih, od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734265.
0 Miljski občinski odbor prireja v duhu svojega sklepa, da morajo vsi občani sodelovati pri določevanju občinskega proračuna, tri javna zborovanja, ki bodo danes ob 20. uri, Zborovanja bodo v osnovni šoli v Žavljah, v miliski občinski telovadnici ter pri Korošcih, kjer bodo razpravljali tudi o ureditvi grezničnega omrežja v tem predelu. Zborovanj se bodo udeležili župan Millo, podžupan Bordon ter odbornika Ciacchi in Apostoli.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KOORDINACIJSKI ODBOR KULTURNIH DRUŠTEV BENEČIJE
MLADI ZA BENEČIJO
Mladinska revija v solidarnosti z beneškimi Slovenci.
Jutri, 8. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ie it it
Izkupiček predstave za prizadete po potresu v Beneški Sloveniji.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA
Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna uprizoritev
Scena	Drago Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože Šrafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIČ
V	petek, 10. t.m., ob 20.30 za abonma red A - premierski.
V	nedeljo, 12. t.m., ob 16. uri za abonma red C - prva nedelja po premieri.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 7. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.49. — Luna vzide ob 17.18 in zatone ob 7.46.
Jutri, SREDA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D.M.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,7 stopinje, najnižja 5,4, ob 19. uri 7,2 stopinje, brezvetrje, nebo poobla-čeno, vlaga 85-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,2 stopinje, dežja je padlo 7 mm.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 6. decembra 1976 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 34-letna Eva Faber, 32-letna Bruna Bressanutti por. Adorno, 88-letna Maria Pitacco vd. Pitac-co, 77-letna Amabile Riservato, 83-letna Anna Scanellato, 70-letni Valerio Tedesco, 77-letna Rosa Becich vd. Sferza. 71-letni Umberto Pitteri, 68-letna Albina Cok por. Cecada, 84-let-na Anna Bernuzzi Grimaldi, 75-letni Natale Arcangeli, 79-letna Maria Fermo por. Giacomini. 89-letni Massimiliano Nagode. 84-letni Giovanni Bončina, 32-letni Dario Slivar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) ■
Alla Basilica, Ul. S, Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul.1 Séttefotltane1 39: Alla Giustizia, Trg. Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picciola. Ul. Oriani 2; AH'Annunziata, Trg Valmaura 11.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telet' št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina; tel. 200121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
8 ANCA DISCREDITO DJ j: TRIESTE TRŽA Š K A" KR ED IT NAR AN KA
,	SPA	v
TEČAJI VALUT V MILANU DNE C. 12. 1976
Ameriški dolar: debeli	865,40
drobni	835. -
Funt šterling	1440.—
Švicarski frank	351,50
Francoski frank	171,75
Belgijski frank	23.25
Nemška marka	358,50
Avstrijski šiling	50,20
Kanadski dolar	820,-
Holandski florint	342,50
Danska krona	143,-
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160.-
Drahma: debeli	18,-
drobni	18,-
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
SLOVENSKI KLUB
vabi
Danes, 7. t.m., ob 20.30 na
DRUŽABNI VEČER
ob prijetnem kramljanju.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da bodo volitve v kolegialne šolske organe v nedeljo, 12. t.m., od 8. do 20. ure.
Prosveta
Pd Vesna vabi na odkritje spominske plošče Justu Košuti, ki bo jutri, 8. t.m., ob 11. uri v Križu (pri Kocjanovih). Na sporedu so priložnostni govori in nastop moškega pevskega zbora Vesna.
PD Primorec — Trebče sklicuje občni zbor dne 10. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Posegi članov v diskusijo. 3. Razno. 4. Volitve novega odbora. Prosimo najširšo udeležbo.
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC SKEDENJ
vabi k projekciji filma
VRNITEV
ki prikazuje v dramatičnih prizorih usodo koroških Slovencev.
Filmska predstava bo v četrtek, 9. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Zgodovino koroških rojakov bo ob tej predstavi pojasnjevala tudi ustrezna razstava.
Film zasluži splošno zanimanje
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna Mesečna .
«lil
25.000 lir 2.500 lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI bo decembra prejemal dnevnik brezplačno
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823
Raznašala
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground Zaprto Movie Club 77 (prireja CUC) Danes v Domu študenta A (Ul. F. Severo 158) ob 18,00 in 20.30 «Il marito» 1 Loya in Puccinija, z Albertom Sor-dijem.
Ariston 16.00 in 22.00 «Alice non abita più qùi»‘. ’ Režija Martin Scorsese. Barvni film.
Mignon 15.00 «Mosè». Igra Buri Lan-caster. Barvni film.
Nazionale 16.00 «2002, la seconda o-dissea». Bruce Dem. Znanstvenofantastični film v barvah. Grattacielo 16.30 «L'ultima follia di Mei Brooks». Marty Feldman in Dom De Luise. Barvni film. Fenice 16.00 «Keoma». Franco Nero.
Barvni western film.
Excelsior 16.00 «Squadra antifurto». Tomas Milian in Robert Webber. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 15.00-17.20-19 40—22.15 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Signori e signore buonanotte». S. Berger. A. Celi, «. Gass-man, N. Manfredi, M. Mastroianni, U. Tognazzi. Barvni film.
Aurora 16.00 «Complotto di famiglia»-Alfred Hitchcock. Barvni film. Capito! 17.00 «Berry Lyndon». R-O'Neal in M. Berenson. Barvni film Cristallo 15.30 «La casa delle fine-stre che ridono». Lino Capolicchio-Barvni film.
Moderno 16.00 «Candidato all'obitorio», Charles Bronson. Barvni film za vs® Filodrammatico 15.45 «Jessy's gun Ui banda delle lesbiche maledette»-Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «L’ispettore generale*-Igra Paolo Villaggio.
Vittorio Veneto 16.15 «L’importante ® amare». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «L'incorreggibile», -Lan Paul Beimondo. Barvni film. Abbazia 16.00 «Non t'arrabbiare, Qu®j sta volta ti faccio ricco». Barvni film.
Radio 16.00 «La leggenda dei sette vampiri d'oro». Barvni film.
Justa Nanut daruje 5.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji in 5.000 Ur za PD Slavko Škamperle.
Za vedno nas je zapustila naša draga
ERNESTA CASTELLI
(doma od Sv. Ivana v Trstu)
Vsi, ki smo jo imeli radi, se bomo poklonili njenemu spominu dne 10. t.m. ob 18. uri pri sv. maši v cerkvi sv. Ivana, ki bo brana v njen spomin.
Vsi njeni aajbližji
Trst, 7. decembra 1275
tm
V OKVIRU OBNOVLJENIH STIKOV Z ISTRO
Nadvse uspešno gostovanje zamejskih prosvetnih skupin v Pulju in Vrsarju
Številno občinstvo z navdušenjem sprejelo nastop folklorne skupine «Slu ledi» ter pevskih zborov «Jezero» iz Doberdoba in «Valentin Vodnik» iz Doline
Če je bilo gostovanje kulturno zborov je skupina nadaljevala
prosvetnih skupin dvema tednoma prvi velik korak
iz Pulja pred Trstu in Gorici
plesi slovenske Istre, nato z belokranjskimi ter zaključila z živah-
nja med ljudmi in kulturnima stvarnostma iz hrvatske Istre ter iz našega zamejstva, se je v soboto in nedeljo ta dialog še. obogatil in izpopolnil z obiskom kulturno prosvetnih skupin s Tržaškega in z Goriškega v Pulju. Nad sto članov treh skupin — tržaške folklorne skupine «Stu ledi», moškega pevskega zbora «Jezero» iz Doberdoba in moškega pevskega zbora «Valentin Vodnik» iz Doline — ie bilo skupaj s predstavniki Slovenske prosvetne zveze gost Kulturno prosvetne zajednice iz Pulja ter raznih krajevnih skupnosti in organizacij.
V	soboto je tržaške in goriške prosvetne delavce z veliko toplino in prijateljstvom sprejela italijanska narodnostna skupnost v Pulju, v ne del jo pa so folklorna skupina in pevska zbora nastopili v Vrsaru.
Poleg prijetnih vtisov in nepozabnih doživetij, ki jih takšna srečanja vselej prinašajo, je sobotno in nedeljsko gostovanje zagotovilo vsem, ki so se kot gledalci ali nastopajoči združili v enotnih občutkih in doživljanju, nova kulturna in družbena odkritja in v tem je osnovni namen takšnega sodelovanja. Tržaški in goriški gostje so ponesli v hrvatsko Istro, med Hrvate in Italijane, delček našega najbolj pristnega ljudskokulturnega bogastva, in občinstvo ga je sprejelo z velikim zanimanjem ter še večjim navdušenjem. Pesem je torej vzpostavila most, ki ne pozna meja in jezikovnih razlik in preko katerega je na steža.i odprta pot za pretakanje plemenitih vrednot, ki so pogoj za vsestransko sodelovanje, zbliževanje in pravo prijateljstvo med ljudmi iz različnih krajev. Ne nazadnje so takšna gostovanja tudi priložnost za boljše med sebojno spoznavanje in utrjevanje vezi med našimi skupinami samimi, saj folklorna skupina in oba zbora še dolgo niso imeli takšne možnosti, da. bi prelili vse svoje hotenje in rnisli v popolnoma enako govorico.
«Pesem nas druži» - «Pjesma nas spaja» . «La canzone ci unisce»: na zidovih Pulja, kakor Trsta pred dvema tednoma, so bili nalepljeni lepaki s tem trojezičnim naslovom.
V	tem duhu je tudi izzvenel .ppyi večer v dvorani krožka puljske italijanske narodnostne skupnosti, «Gramsci», ki je bila za to priložnost polna. Tudi izmenjava pozdravov in misli o dragocenosti tak snih srečanj, je potekala v treh jezikih. Najprej je v hrvaščini pozdravil predsednik Kulturno pro svetne zajednice iz Pulja Anton Ke-ba. ki je poudaril, da kultura ne pozna meja predvsem med državama, ki ju povezujejo skupni inte resi, kot sta Italija in Jugoslavija
V	imenu občinske skupščine ter italijanske unije za Istro in Reko je pozdravil podpredsednik skupščine in predsednik Unije Luigi Ferri, za Slovensko prosvetno zvezo pa je spregovoril njen podpredsednik Mirko Kapelj, ki je naglasil predvsem dejstvo, da nas povezujejo in zbli žujejo vrednote, NOB in odporništva ter skupne želje po vsestranski krepitvi sodelovanja. Predsedniku Kebi je nato izročil v spomin na to srečanje grafiko Avgusta Černigoja.
Kulturni spored je pričela folklorna skupina «Stu ledi» s spletom tržaških plesov. Po vmesnih nastopih
poti zbliževa- j nimi gorenjskimi plesi. Njen nastop je bil nenavadno sproščen. Za puljsko občinstvo je bil nedvomno veliko doživetje, kar je dokazalo izredno navdušenje, ki je v «crescen du» doseglo na koncu višek s pravim izbruhom aplavzov, ki jim ni bilo kraja. Ravno tako sta navdušila pevska zbora «Jezero» in «V. Vodnik», ki sta pod vodstvom Silvana Križmančiča oziroma Ignacija Ote zapela vrsto slovenskih pesmi.
Po prenočevanju v Medulinu in popoldanskem bežnem ogledu Pulja, ki ga je žal oviralo deževno vreme, so skupine nastopile v Vrsarju, kjer jih je številno občinstvo sprejelo z istim zanimanjem in navdušenjem. Tudi ob tej prireditvi so si predstavniki krajevne skupnosti ter SPZ izmenjali pozdrave in darila. V imenu okrajnega komiteja Socialistič-kega saveza radničkog naroda je pozdravil predsednik Milivoj Resto-vič, za njim pa Kapelj, ki mu je izročil delo mladega tržaškega slikarja Švare. Iz vseh nagovorov pa je izzvenela predvsem iskrena že-
lja, da bi se takšni stiki nadaljevali, še okrepili ter razširili tudi na druga področja družbene stvarnosti. S to željo so se gostje in gostitelji prisrčno poslovili na večerji v krajevnem hotelu.
Popust za telefonske pogovore z emigranti
. Od 15. decembra do 14. januarja bodo imeli svojci izseljencev, ki delajo v evropskih državah, znaten popust pri telefonskih pogovorih. Ministrstvo za pošto je določilo, da bo popust znašal 65 odst. in bo veljal za Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo, Anglijo. Holandsko, Luksemburg in Švico.
Interesenti si bodo morali prej poskrbeti potrdilo občinske uprave o sorodstvu z emigrantom v omenjenih državah, za vezo bodo morali zaprositi pri javnih govorilnicah, ne pa pri službi za mednarodne telefonske pogovore.
Ill!llllllllllllllllini]|||||lllll!!llllll!lllllllll«lllllllll!il II Hill (TIH JIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlIlllIlllHIllIlIlIlfllllllll um)
PREJŠNJO NEDELJO IN PONEDELJEK
Naši lovci iz zamejstva prvič uradno v Sloveniji
50 članov društva «Doberdob» na lovskem pogonu s slovenskimi kolegi
Lepo število članov Društva slovenskih lovcev Julijske krajine «Doberdob», je 23. in 29. novembra bilo na lovu v Sloveniji. Lovska zveza Slovenije je namreč v skladu s sporazumom, ki ga je bila sklenila s slovenskim lovskim društvom v naši deželi in o katerem je bil govor tudi na obisku njene delegacije v Ja-mljah dne 4. novembra, poskrbela, d,, je naše društvo prejelo od mnogih lovskih družin v Sloveniji vabila na lov. Tako se je v soboto, 27. novembra, tem vabilom odzvalo kakih 50 naših lovcev, ki so se prvič kot člani slovenskč: ga lovskega društva srečali s svojimi tovariši v Sloveniji.
Slovenski- lovci iz zamejstva so bili povsod izredno prisrčno in ljubeznivo -sprejeti-. Že v soboto zvečer je po prvih stikih nastalo pravo bratsko vzdušje. Predstavniki posameznih lovišč v Sloveniji so v svojih dobrodošlicah izrazili veliko zadovoljstvo, da so se slovenski lovci v Italiji organizirali, ustanovili svoje društvo in sklenili navezati tesne stike z lovci v matični Sloveniji.
Naši člani so v nedeljo, ki je bila namenjena lovu, doživeli marsikatero prijetno presenečenje. Že v zgodnjih jutranjih urah sta jim padla v oči red in disciplina, ki sta značilna za vsak lovski pogon v Sloveniji. Takoj jim je bilo jasno, da gre za resno zadevo, rekli bi skoraj za svečan obred. Lepo je bilo na primer videti, kako so vsi lovci bli oblečeni v predpisanih u-niformah, prijetno je bilo poslušati, kako starešina pozdravi zbrano in v vrsto postavljeno druščino in kako nato lovovodja daje natančna navodila, da bo pogon potekal v najlepšem redu. Glavna skrb je namreč ta, da se ne dela škoda naravi in da se ne uničuje divjad. To pride še najbolj do izraza ob sklepu pogona, ko se vsi lovci postavijo
v vrsto in na povabilo lovovodje snamejo z glave klobuk ter se poklonijo ter izrazijo spoštovanje svojemu plenu in divjadi sploh.
Oba pogona (v nedeljo, 28., in v Donedeljek, 29. novembra) sta se končala s skupno večerjo v lovskih kočah, kjer se je ponovno nudila priložnost za prijetne razgovore in za nadaljnjo izmenjavo misli ter mnenj. Člani našega društva, ki so se odzvali vabilu lovcev iz Slovenije, so s prvega srečanja odnesli najboljši vtis. Še najvažnejše je to, da so se tudi marsičesa koristnega naučili in se zlasti še bolj utrdili v prepričanju, da mora vsak lovec spoštovati in ljubiti naravo ter divjad, ki je njen nepogrešljiv del.
Poudariti je treba, da se na takih obiskih sklepajo nova poznanstva in prijateljstva, kar je tudi e-na nalog našega društva. Prepričani smo, da bodo tudi drugi obiski naših članov v Sloveniji še tesneje povezali vse slovenske lovce tostran in onstran meje v eno samo veliko lovsko družino.
EVGEN PAHOR Predsednik Društva slovenskih lovcev Julijske krajine «Doberdob»
URARNA -/ZLATARNA
MALALAN
OPČINE, PROSEŠKA 6 - TRST vam priporoča:
S CERTINA D BULOVA ■ ZENITH
■ HEUER
Gostovanje folklornih skupin v Istri
PULICASA
DREVORED TERZA ARMATA 12/a TELEFON (040) 69336
Moderni urad,
gostejši promet,
novi materiali za obloge
zahtevajo vedno popolnejše znanje
v vseh najmodernejših tehnikah
čiščenja.
Podjetje PULICASA
vedno med vodilnimi pri uporabi
strojev, pripomočkov,
izdelkov, predstavlja
nov in hiter način
čiščenja.
GLAVNI SEJEMSKI DNEVI SO MIMO
Zdi Andrejev sejem je bilo v Gorici vse praznične dni veliko ljudi
Kramarji in lastniki zabavišč so dobro zasluzili - Uspeh gospodarskih razstav
Zadovoljni otroci so napolnili zabavišča
ZAČENJA SE ABONMAJSKA SEZONA
Drevi v Gorki koncert komornega zbora RTV Ljubljana
Zbor bo dirigiral Marko Munih
V Gorici bo drevi, v Katoliškem demu, na sporedu prvi končen letošnje slovenske glasbene abonmajske sezone, za katero so poskrbele Glasbena matica. Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. Prvi gost letošnje a-bonmajske sezone bo komorni zbor Radiotelevizije Ljubljana, ki je nastopil, vedno v okviru glasbenega abonmaja Glasbene matice prejšnji teden v Trstu in ki ga bo za to priliko vodil primorski rojak Marko Munih.
Zbor ljubljanske radiotelevizije je zaživel po osvoboditvi leta 194,j kot ansambel, ki deluje v okviru radia in za njegove potrebe z zelo obsežnim in raznoterim repertoarjem. Ta prehaja od revolucionarne in partizanske prek slovenske ljudske in u-metne pesmi v širok izbor iz svetovne zborovske literature od renesanse do najmodernejših skladb današnjega časa, pa tudi do oper in vokalno instrumentalnih stvaritev ve čjega obsega. S posebno zavzetostjo se je Komorni zbor RTV Ljubljana vedno posvečal študiju domačih skladb in precejšnja je vrsta del, ki so jih slovenski skladatelji napisali prav zanj. O njegovih koncertih je brez dvoma mogoče zapisati, da so tako po sestavi sporedov kakor po muzikalnosti podajanja in obvladovanja najtrših tehničnih nalog po-
Obiskovalci Andrejevega sejma so imeli v nedeljo in včeraj'srečo, da je bilo vreme lepo, čeprav je bilo precej mrzlo. Na prvi dan sejma, v soboto, je deževalo in kramarji so kar žalostno gledali v nebo in se bali. da jim bo dež, nagajal tudi v nedeljo in v ponedeljek. Pa ni bilo tako. Iz vseh krajev Goriške na obeh straneh meje. pa tudi s Tržaškega in iz Furlanije je prišlo v Gorico v nedeljo veliko ljudi, avtomobili z najrazličnejšimi registracijami so bili parkirani v vseh goriških ulicah, na zabaviščnih prostorih se je trlo ljudi. Otroci so se seveda podili po vrtiljakih, starejši so tu pa tam kupovali kaj nevsakdanjega pri kramarjih. otroci so se najedli mandorlata, starejši pa so zavijali v bare in gostilne po skodelico tople kave in čašo punča.
Včeraj so prišli v Gorico predvsem kmetie. saj je prav prvi ponedeljek v decembru bil od nekdaj posvečen ljudem, ki delajo na polju. Tudi včeraj so zato bile glavne goriške ulice polne in prav zaradi dotoka toliko ljudi je bila večina trgovin včeraj odprta. Nekateri trgovci so imeli odprto tudi v nedeljo in za to priliko tudi dobro zaslužili.
Uspeh so zabeležili tudi na razstavi vina in poljskih pridelkov, na sre čolovu, uspeh so imeli tudi prireditelji ptičje razstave, veliko ljudi si je ogledalo slike šolskih otrok Gorice in Nove Gorice in končno, kar je za goriško gospodarstvo najvažnejše uspeh so zabeležili tudi na prvem sejmu kmetijske opreme, ki so ga priredili v razstavnih paviljonih E-spomega. Kraj je sicer precej odmaknjen od Travnika, kjer so bila zabavišča, je pa vseeno privabil tiste, ki jih kmetijski stroji zanimajo.
Gorica je bila te dni polna jugoslovanskih turistov. Videli smo avtobuse z jugoslovanskimi registracijami, ki so parkirali v kaki odmaknjeni ulici in skupine turistov so si nato ogledale mesto in trgovine.
Andrejevanje bo trajalo še nekaj dni. Večina kramarjev bo sicer pobrala šila in kopita že v četrtek, drugi pa bodo ostali v Gorici do nedelje.
«niiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHmiiiiuiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiHiimiimiiiiiiiMniiimiii
NA SESTANKU V NEDELJO DOPOLDNE
Tudi starši dijakov občine Sovodnje zahtevajo enotni dopoldanski pouk
Če jim ne bodo ustregli, po 15. decembru svojih otrok ne bodo poslali k popoldanskemu pouku
Župan občine Sovodnje Jože češčut je sklical v nedeljo dopoldne sestanek staršev otrok, ki obiskujejo slovensko srednjo šolo v Gorici ter jih seznanil z opravljenim delom, da bi ustregli zahtevam staršev po odpravi nevšečnosti, ki jih dijakom povzroča popoldanski pouk.
Na sestanku, ki se ga je udeležilo lepo število staršev, so podprli zahtevo po uvedbi enotnega pouka v dopoldanskih urah. Izrazili so solidarnost s starši na Krasu ter se u-pravičeno vprašali zakaj se občinska uprava v števerjanu urroika od svojega stališča od letošnjega aprila, v katerem se je zavzela za uvedbo e-notnega urnika.
Starši so nato podpisali izjavo, ki so jo poslali šolskemu skrbniku, ravnateljem štirih slovenskih srednjih šol v Gorici, predsednikom štirih zavodnih svetov srednjih šol ter v vednost županom treh slovenskih občinskih uprav in Gorice. Podobno izjavo so prejšnji teden istim ustanovam poslali tudi starši iz Doberdoba.
Starši zahtevajo uvedbo enotnega šolskega pouka v dopoldanskem času ter poudarjajo zagotovitev, ki so jo prejeli od svojih občinskih uprav, da so bili orevozi načeloma že prilagojeni enotnemu urniku. Zagotovitev takšnih zvez pa je bila pogoj, da ravnatelji sestavijo enotni urnik in ga pošljejo v odobritev šolskemu skrbniku.
Starši se nadalje sprašujejo zakaj
lllHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiuiiiiinmiiiiiiiiiimniiiiiiiiiMu
PO DOLGIH LETIH DELOVANJA
ZAPRTA PNEVMOLOŠKA BOLNIŠNICA V GORICI
Združili so jo s splošno bolnišnico
V	Gorici so v prejšnjih dneh zaprli pnevmološko bolnišnico, t.j. nekdanjo protituberkulozno bolnišnico, ki jo je do pred nekaj leti upravljal zavod za socialno skrbstvo INPS. Z reformo bolnišnic je ta prišla v sklop splošne goriške bolnišnice in INPS je v upravnem svetu te bolnišnice dobil tudi eno mesto za svojega zastopnika.
V	goriški splošni bolnišnici so takoj pričeli misliti kako najbolje izkoristiti veliko stavbo, v kateri se je število bolnih za jetiko stalno manjšalo. Precejšnji del stavbe je bil zato neizkoriščen in v upravnem svetu splošne bolnišnice so pričeli misliti kako preurediti sobane.
Sedaj so stavbo dokončno zaprli. Kaj bodo napravili v bodoče ni še znano, predvidevajo pa, da bodo v njej po preosnovi, odprli nove oddelke, saj prostor zanje vedno manjka.
O stvari je bil govor v goriškem občinskem svetu v petek zvečer, ko je svetovalec Piani predložil interpelacijo in protestiral proti zaprtju te bolnišnice.
Proti zapori so protestirali tudi člani socialistične delavske skupine v goriški bolnišnici, ki zahtevajo hitro odločitev upravnega odbora o uporabi teh velikih prostorov. Istočasno želijo, v duhu zdravstvene reforme, združitev s psihiatrično bolnišnico, tako da bi poenotili visoke upravne in režijske stroške dosedanjih treh bolnišnic.
Na Goriškem 913.838 prehodov meje
Na goriških mejnih prehodih so meseca novembra našteli skupno
913.838 prehodov, kar pomeni, da so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta našteli (736.300) kakih 170 tisoč prehodov meje več. Novembrski podatki pa kažejo, da se je število prehodov v primerjavi z letošnjim oktobrom znižal za približno 50 tisoč. Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo obmejne policije, lahko razberemo, da so velik del prehodov zabeležili s prepustnipami, kar pomeni, da se maloobmejna trgovina znatno utrjuje. Pričakovati pa je, da bomo v zadnjem mesecu letošnjega leta presegli številko enega milijona pre hodov. Temu naj bi botrovali decembrski prazniki, še posebno na andrejevanje ter prazniki ob izteku leta.
S potnimi listi so novembra na šteli 288.037 prehodov (192 115 novembra lani, 343.467 oktobra letos), od katerih je bilo 168.107 italijanskih državljanov, 119.930 pa tujcev. S prepustnicami je mejo prekoračilo 625.800 ljudi (544.185, 634.428). Od teh je bilo 412.161 z italijanske. 213.640 pa z jugoslovanske strani Gornji podatki nam kažejo, da se iz meseca v mesec veča število prehodov s prepustnicami (posebno z italijanske strani) in to predvsem zaradi naraščanja števila avtomobilistov, ki se za nakup goriva u smerja k črpalkam sosednega območja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti Travnik, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Rismondo, Ulica E. Toti, tel. 72-701.
ne bi tudi na slovenskih šolah v Gorici šolsko uro skrajšali od 55 na 50 minut, če so jo skrčili na 50 minut že na slovenskih šolah v Trstu in na italijanskih šolah v Gorici.
Če do 15. decembra zadeva ne bo urejena v smislu zahtev staršev, svojih otrok ne bodo več pošiljali k popoldanskemu pouku.
V celoti se pridružujemo zahtevi staršev po takšni ureditvi pouka, ki bo omogočil dijakom, da bodo tudi kdaj doma brali in imeli na voljo čas, da se česa naučijo.
Z naše strani smo .bjli gpfaš), klonjeni uvedbi celo takšne učne ure, ki traja 45 minut,, ker takšna ura povsem zadošča in so' jo uvedli v vseh sodobnih učnih sistemih.
Ker se za uvedbo drugačnega šolskega pouka zavzema izredno veliko število staršev odgovorne oblasti tega dejstva ne morejo podcenjevati ter zavlačevati z odločitvijo.
V	petek v Sovodnjah seja občinskega svela
V	Sovodnjah bo v petek, 10. decembra, ob 19. uri seja občinskega sveta. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo župana; 2. Poveritev naloge arhitektu Jožetu Ceju za izdelavo načrta za pop. avilo občinske stavbe; 3. Odobritev načrta za popravilo strehe občinske stav be; 4. Sprememba proračuna za poslovno leto 1976; 5. Porazdelitev letnih podpor kulturnim in športnim društvom; 6. Dela za ureditev ob črnskih cest: izplačilo faktur; 7. Razpust živinozdravniškega konzorcija; 8. Dogovor s tvrdko GEAP iz Vicenze za lepljenje plakatov; 9. Nova mera družinske doklade za dobo 1.1.1977 - 30.6.1977 občinskim u-službencem; 10. Mesečna naarada županu za- leto 1977; 11 Odobritev sejnine občinskim svetovalcem za leto 1977; 12. Slučajnosti.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «Pri mož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 9. decembra, ob 18. uri roditeljski sestanek v zbornici šole. Starši in njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Miklavže vanj a v veselje naših otrok
Tradicionalno miklavževanje, ki ga vsako leto priredijo v naših dru štvih, se je tudi tokrat lepo izteklo
Za otroke iz mesta in okolice sta v soboto popoldne poskrbeli Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki sta v goriški Prosvetni dvorani pripravili zanimivo prireditev za na še otroke.
Najprej so na oder stopili mladi člani Glasbene šole. Na klavir sta zaigrali Sonja Lutman in Damjana Češčut, brata Petejan iz Rubij sta pokazala, kaj sta se naučila igrati na kitaro in violino. Na harmoniko je zaigrala Daniela Tomšič, glasbeni spored sta sklenila Sonja Nanut (klavir) in Mitja Bavcon (violon čelo).
Pred prihodom Miklavža, ki je nagradil številne otroke, so mlajši gojenci Dijaškega doma predstavili krajši prizorček. Kot snežinke so v igrici nastopile članice folklorne skupine ŠZ Dom iz Gorice.
Prosvetno društvo Sovodnje je miklavževanje pripravilo v soboto zvečer v Kulturnem domu, kjer se je zbralo lepo število otrok in staršev. Pred samim nagrajevanjem je bil na sporedu prizor, ki so ga pripravili učenci domače osnovne šole.
Veliko domačinov se je v nedeljo popoldne zbralo v pevmski prosvetni dvorani, kjer je miklavževanje pripravilo p.d. Naš prapor. Tudi v Pevmi so pred prihodom bradatega dobrotnika z recitacijami nastopili domači učenci.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
CANKARJEV
VEČER
-	v Doberdobu
v Prosvetni dvorani PD «Jezero danes, 7. decembra, ob 20.15 in
-	v Gorici
v Prosvetni dvorani na Ver dijevem korzu 13. v soboto. 11. decembra, ob 20.30.
Izvaja sovodenjska dramska družina s sodelovanjem Sovodenj skega noneta.
Režija: LACI CIGOJ
membni dogodki v slovenskem glasbenem življenju. Na čelu zbora se je doslej zvrstilo več slovenskih dirigentov. Drago Mario Šijanec, Ciril Cvetko, France Marolt, Rado Simoniti, Milko Škoberne ter Lojze Lebič.
Marko Munih, rojen v Mostu na Soči, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1961 pri Danilu Švari ter se je izpopolnjeval pri Lovru Matačiču v Frankfurtu. V letih 1964-71 je bil dingent-asistent pri Slovenski filharmoniji,. zdaj je zborovodja in dirigent pri RTV Ljubljana. Dirigiral je v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, na Dunaju, v Pragi, v Frankfurtu in dru-dje.
Komorni zbor RTV Ljubljana je dobil priznanja kritike na raznih festivalih v Bydgoszczu na Poljskem, v Bruslju, v Ljubljani, v O-hridu, v Dubrovniku, v Jihlavi na Češkoslovaškem, BBC London pa mu je leta 1971 kot prvemu zboru podelil prehodno plaketo Zoltana Kodalyja kot najboljšemu poustvarjalcu sodobne glasbe v mednarodnem tekmovanju «Let the People Sing».
Dragim ljubljanskim gostom lep pozdrav!
GLASBENA MATICA
SPZ
ZSKP
Koncertna sezona 1976-77 Prvi abonmajski koncert
Danes. 7. decembra, ob 20.30 v Katoliškem , domu v Drevoredu 20. septembra
KOMORNI ZBOR RTV - LJUBLJANA
Dirigent: MARKO MUNIH
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Tutti gli uomini del presidente». R. Redford. D-Hoffman. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Police python 357». I. Montand in S. Signoret. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.30—22.00 «Il deserto dei tartari». S. Connery in V. Gassman. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Il terribile ispettore».'P. Villaggio in A. Belli. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Roma, l'altra faccia della violenza». M. Bozussi in, A. Steffen. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSiOR 16.30—22.00 «Fiamme su New York» Barvni film.
PRINCIPE 20.30 Koncert glasbene skupine Storny Six.
A ora Gorica in okolica
SOCA «Peier in Tilka», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Tudi angeli streljajo * desnico», it/hjanski barvni film ob 18.00 in 20.vO.
DESKLE «Uživaj življenje Jerry», a-____________________ meriški barvni film ob 19.30.
ČRNI DNEVI NA GORIŠKIH CESTAH
NESREČI V umu m BEL VEDERI/: DVE OSEBI IZGUBILI ŽIVLJENJE
Gre za Livia Conciona iz Koprivnega ter za Giovannija Tognona iz Gradeža
Prvo nedeljo v decembru sta na Goriškem označili smrtni nesreči, ki sta se pripetili v Musu in Belvedere pri Gradežu. Od sobote na nedeljo pa smo na Goriškem zabeležili še veliko drugih nesreč, ki pa niso zahtevale hujših poškodb za osebe.
Prva nesreča se je pripetila v prvih nedeljskih urah v središču Muša. Zasebno vozilo je upravljal 32-letni Goričan Giampaolo Lo Presti, Ulica Sile 13, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčil v vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. Poleg voznika, 40-letnega trgovca Livia Conciona iz Koprivnega, Ulica Verdi 7, sta se v njem vozila še 16-letni Maurizio Tirel in Fulvio Bucci, oba iz Koprivnega. Zaradi silovitega trčenja so vse štiri sprejeli v goriško bolnišnico. Mladeničema so zdravniki ugotovili hujše poškodbe po telesu, zaradi česar se bosta zdravila 20 dni. Hujše pa je bilo stanje obeh voznikov. Lo Pre-stija so sprejeli s pridržano prognozo, Conciona pa so takoj odpeljali v oddelek za intenzivno nego videmske bolnišnice, kjer je zaradi hudih poškodb umrl v ponedeljek zjutraj.
Žrtev druge nesreče je 37-letni Giovanni Tognon iz zaselka Boscat v gradeški občini. Tognon, ki je bil lastnik kmečkega posestva, se je z avtomobilom vračal domov na cesti Belvedere . Gradež, Verjetno zaradi spolzke ceste je izgubil oblast nad vozilom in s precejšnjo silo treščil v 4 betonske droge električne napeljave. Zaradi udarca je Tognon zletel iz avtomobilskih razbitin in padel v morje, kjer je obtičal mrtev.
Začetek zimske sezone pri Planinskem društvu
Slovensko planinsko dru:»tvo v Geriči bo tudi letos poskrbelo 1 primeren jesensko - zimski sP<Zrne.ili Že prihodnji četrtek, 9. t.m. ob 20. bodo imeli v gosteh predavate J inž. Milana Ciglarja iz Ljubljan j ki bo v besedi in sliki predstav dve zanimivi deželi Schvvarzjva
in Vogeze, kjer se je v zadnjih _ tih razvila posebna vrsta turizm3 popotništvo. Prireditev bo kako običajno v prostorih kluba «Sim° Gregorčič» v Gorici.
Včeraj-danes
z goriškega matičnega urada
RODILA STA SE: Maura P‘zzi' gnach, Margherita Bizzarro.
,lrni<
Giu-
UMRLI SO: 70-letna upokoje^3
Anna Zorc, 69-letni upokojenec	.
ccndino Fassina, 2 dni stara /e ca Francesca Petrello. 66-letni ui^ kojenec Silvano Brumat, 69-letm _ valid Luigi Torresan, 88-letna s podinja Adele Pečenko.	^
V tednu med 28. novembrom . 4. decembrom sta se poročila u nik Roberto Stopar in uradnica trizia Romano.
OKLICI; trgovec Gianfranco ** rantino in prodajalka Elia ca zidar Ettore Zorzenon in gosp ska pomočnica Maria Ferro.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Torino zasluženo premagal Juventus in prevzel prvo mesto na lestvici
Visoki zmagi Napolija in Fiorentine - Lazio iztržil točko v Milanu
Po sedmih zaporednih zmagah je tudi Juventus izgubil, in to kar v mestnem derbiju s Torinom. Zmaga Radicejevih varovancev z 2:0 je bila povsem zaslužena, saj so nogometaši Torina odločneje igrali in z večjo voljo do zmage, žal, pa je v tem derbiju prišlo do neljubega dogodka, ko je napadalec Juventusa Benetti težje poškodoval nasprotnega vratarja Castellinija, ki so ga morali odpeljati z igrišča. Ta dogodek je delno «zasenčil» sicer zadovoljivo nogometno predstavo.
Po tem neuspehu je'Juventus zdrk.
Fiorentina je z odličnim Antogno-nijem pregazila Foggio in ji nasula kar štiri gole.
ODBOJKA
PRVENSTVO DEKLIC
Slogašice zopet uspešne
Sloga — CUS	3:0
(15:4, 15:1, 15:9)
SLOGA: Ražem, Križmančič, Mira in Neva Grgič, Franco, Debenjak, Čuk, Crissani, Lozar.
CUS: Pasqua, Coslan, Buonomo, Renner, M. Pasqua, Hechich.
V tretjem kolu tega prvenstva so slogašice prijetno presenetile in brez vsakih težav osvojile drugi prvenstveni par točk na račun tržaškega univerzitetnega krožka.
Kot je razvidno iz samega rezultata, je bila premoč naših igralk na igrišču skozi vso tekmo očitna, saj jim nasprotnice nikakor niso mogle do živega. Kolikortoliko je bil izenačen samo tretji niz, ko so sloga-
Tommaso 'Maestrelli je prejšnji teden umrl za neozdravljivo boleznijo. Z njim je tudi italijanski nogomet izgubil velikega trenerja •n zglednega športnega delavca.
nil na drugo mesto lestvice. Na sam vrh pa se je povzpel Torino.
Na tretjem mestu sta Napoli in Lazio. Neapeljčani so zanesljivo premagali Ceseno, ki je še vedno na zadnjem mestu z dvema osvojenima točkama. Položaj Cesene postaja to-3'ej vse bolj zaskrbljujoč.
Lazio pa je v Milanu z Interjem iztržil nadvse dragoceno točko. Rimski nogometaši, ki so začeli to srečanje dokaj napeti, saj jih je med tednom presunila tragična vest, da je umrl njihov bivši in odlični trener Maestrelli, so se med samo tekmo le opomogli in tudi odnesli dragoceno točko iz Milana. S tem pa so na najlepši način počastili spomin velikega trenerja in zaslužnega italijanskega športnega delavca.
: V, Rimu pa je Milan izbojeval točko v tekmi z dokaj nevarno Romo, letos igra. v zelo obnovljeni postavi, saj je trener Liedholm vključil v moštvo veliko število mladih nogometašev.
šice preveč podcenjevale svoje nasprotnice in jim dovolile, da so celo povedle. Vendar je bila kriza le kratkotrajna in Slogašice so brez posebnega naprezanja osvojile set, s tem pa obenem tudi prvo zmago s čistim izidom v letošnji sezoni.
Škoda le, da je Sloga v prvi tekmi proti tržaški Juliji naletela na slab dan, saj bi bile lahko naše igralke upravičeno na prvem mestu lestvice.
INKA
NAMIZNI TENIS
Uspeli Jugoslovanov
PARIZ, 6. — Jugoslovanska dvojica Karakaševič - Perkučin je na mednarodnem teniškem turnirju v Franciji zabeležila velik uspeh. Jugoslovanska dvojica je namreč na tem dokaj kakovostnem turnirju o-svojila prvo mesto.
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Conski Pagnossin zopet poražen Tržačani po predvidevanju zmagali
Derbi kola A-l lige v Bologni se je zaključil s slavjem Mobilgirgija
V osrednjem srečanju 10. kola prve italijanske lige v rugbyju je v Padovi domača Petrarca premagala Metalcrom s 17:9 in je tako prevzela vodstvo na lestvici.
Pagnossin - Alco	92:98
(38:51)
PAGNOSSIN: Davio 8. Garrett 8, Soro G, Gi'egorat 2, Ardessi 27, For ternato 15, Caluri 6, Flebus 2, Berretta 2. Bruni 16.
ALCO: Stagni 3, Orlandi 8, Casanova 6, Leonard 23. Biondi 22, l'erro, Baldelli, Raffaelli 15, Arri-goni 6, Damelli 15.
SODNIKA: Solenghi in Spotti iz Milana. PON: Garrett, Raffaelli in Leonard.
Nedeljsko srečanje med domačim Pagnossinom in Alcom iz Bologne se je zaključilo na dokaj nenavaden in obsojanja vreden način. Pol ure po tekmi je namreč skupina kakih dvajsetih goriških navijačev pričakala sodnika, ko sta zapustila dvorano UGG, in se nanju znesla, češ dr, sta kriva za poraz goriške peterke. Dogodek ni povsem jasen, zato bo treba počakati, kaj se bo o tem izrekla košarkarska zveza na podlagi zapisnika sodnikov Solenghi-ja in Spottija, Vsekakor je nevarnost, da zveza ne bo za nekaj časa dovolila Goričanom, da igrajo pred lastnim občinstvom.
liiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMii im n m ii n niiiiiiiiiiiii im iiiMiiiiiiiii n mm n liti m m n n n mi im mi limili min mn m nuni mn m n n n iiiiiiuiiii n n iiiiuimiiia
PO PRVEM DELU PRVE JUGOSLOVANSKE ZVEZNE NOGOMETNE LICE
CRVENA ZVEZDA JESENSKI PRVAK
Ljubljanska Olimpija je na odličnem šestem mestu - Ljubljančani so za Bežigradom v zadnjem kolu nepričakovano premagali splitski Hajduk
Končan je jesenski del 31. jugoslovanskega državnega, prvenstva 1. ZNL. Prvak je postalo moštvo beograjske Crvene zvezde, ki je v 1? tekmah izbojevalo 26 točk in tako (hranilo prednost pred pričetkom drugega delà prvenstva štirih točk.
Pohvaliti moramo tudi slovenskega prvoligaša Olimpijo iz Ljubljane, ki je končala ta del na odlič nem šestem mestu z 19 osvojenimi točkami, kar je obenem tudi rekorden izkupičen «zeleno-belih» nogometašev v vseh dosedanjih jesenskih delih prvenstev.
Premor prvenstva je	prišel ob
1. ZVEZNA LIGA	
IZIDI 17. KOLA	
Velež — Napredak	9-1
Zagreb — Borac	4:3
Partizan — Sarajčvo	'.'J” 3:0 :
Beograd — Rijeka	1:1
Olimpija — Hajduk	2:1
Budučnost — Vojvodina	4:1
Radnički — Sloboda	0:1
Željezničar — C. zvezda	0:0
Čelik — Dinamo —	.1:1
ODPRTA MEJA
V okviru današnje oddaje «Odprta neja» bo koprska televizija v šport-nh rubriki posredovala naslednje: intervju z Vojkom Kocmanom, Predsednikom ZSSD1 ~~ košarka: Jadran - Inter 1904 ~~ odbojka:	ženski derbi B lige:
Bor - Breg
~~ nogomet: 2. amaterska liga: Primorje - S. Marco
LESTVICA
C. zvezda 26, Sloboda 22, Dinamo 21, Velež 20, Radnički in Olimpija 19, Hajduk in Partizan 18, Borac, Rijèka in Budučnost 17, Zagreb in Vojvodina 15, Sarajevo in Beograd 14, Napredak: 13, Čelik 12, Željezni-čar 9
PRIHODNJE KOLO (spomladanski del) Napredak . Dinamo. Čelik - C. zvezda, Željezničar - Sloboda, Rod-nički - Vojvodina. Budučnost - Hajduk. Olimpija - Rijeka, Beograd -Sarajevo, Partizan - Borac, Zagreb - Velež.
vajo. Prav temu pa gre pripisati razmeroma majhnemu obisku po vseh igriščih kot tudi v Ljubljani, pa čeprav je igral večkratni jugoslovanski prvak Hajduk iz Solita. Dočanini so premagali tudi tega re-iiomiranega nasprotnika in tako slavili letošnjo dvanajsto zmago ob sedmih remijih in štirih porazih.
Veliko prijetno presenečenje letošnjega prvenstva pa je Sloboda. ki je v gosteh odpravila Radnički in s tem osvojila drugo mesto na končni lestvici.
V Zagrebu je med istoimensko ekipo in Borcem padlo kar sedem golov. Točki pa sta ostali doma. Prepričljivi dve točki je pospravil tudi Partizan, ki je sredi Beograda odslovil Sarajevo s 3:0. Velikih težav ni imela r.iti Budučnost z Vojvodino. Od ostalih enajsteric je zmagal še ■'Velež; Ostala srečanja š(V se kortčala ‘brez zmagovalca.
Vodeča Crvena zvezda in zadnji na lestvici Željezničar sta se razšla v Sarajevu še brez zadetkov.
Pred nogometaši je seda.i precej dc-lg odmor. Prvenstvo se bo najverjetneje nadaljevalo prvo ali drugo nedeljo marca meseca prihodnjega leta.
V Cerknici so se kegljači pomerili za Grumov memorial, ki ga je pripravil kegljaški klub Brest in Cerknice v sodelovanju s kegljaško zvezo Slovenije. Včeraj so tekmovali moški pari. Prijavljenih je bilo 43 in so vsi najboljši razen Branikovih i-graleev. Po prven» dnevu (tekmovanje se namreč nadaljuje tudi danes), vodi dvojica Pečar — Lovše (Kranjska gora 2) s 1768 podrtimi keglji, med posamezniki pa je najboljši lanskoletni zmagovalec Zupančič (Slovenija ' ceste) z 901 podrtim
,	,1 • • .	;.\	' ‘-JJ	: rt
keglje.
73:64
87:84
84:83
92:98
73:60
87:81
O tekmi ni kaj dosti povedati, saj so gostje že od vsega začetka pokazali lepo in učinkovito igro. V goriški vrsti pa je tokrat razočaral Američan Garrett, ki se ni utegnil otresti varstva Leonarda.
V	prvem delu igre so domačini igrali zelo slabo in netočno metali na koš, tako da so gostje z umirjeno igro izbojevali lepo prednost.
V	začetku drugega polčasa so Goričani napeli vse sile in z odličnim Ardessijem v 12. minuti skoraj dohiteli goste (73:72 za Alco). V ključnem trenutku so domačini' zopet popustili in Alco si je s 6 koši zagotovil dve dragoceni točki.
P. R.
* * *
V	osrednji tekmi 10. kola je Mo-bilgirgi premagal Sinudyne, vendar je tekma imela za lestvico relativen pomen, saj se bosta ti dve ekipi brez težav kvalificirali v drugi del. Za vstop v finalni del sta bili mnogo važnejši tekmi v Forliju, kjer je Brili premagal Jolly, ter v Benetkah, kjer jc Canon premagal Xerox.
IZIDI 10. KOLA Canon — Xerox Forst — IBP Brili — Jolly Pagnossin — Alco Sapori — Snaidero Mobilgirgi — Sinudyne LESTVICA Forst in Sinudyne 16. Mobilgirgi in Alco 14, Canon in Brili 10, Sapori j in IBP 8. Pagnossin, Snaidero, Xe-1 rox in Jolly .6.
PRIHODNJE KOLO (12. 12)
Alco - Sapori; Brili - Pagnossin; IBP - Jolly; Mobilgirgi - Forst; Snaidero - Canon; Xerox - Sinudyne.
Marko
A-2 LIGA
Brindisi — Pali. Trieste 72:35 (22:43)
PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 25, Oeser 25, Meneghel 12, Jacuzzo 6, Baiguera 12, Pozzecco
5,	Ritossa, Forza, Scolini, Avon. Trener: Lombardi.
LIBERTAS BRINDISI: Monache-
si 26. Grecp 13. Labate 8, Chiarini
6,	Colonello 6. Cordella 6, Mazzotta 5, Peplis 2. Bevilacqua, Ostuni.
Trener: Primaverili.
SODNIKA: Bianchi in Pinto iz Rima.
PROSTI METI: Lib. Brindisi 14:22, Pali. Trieste 21:29 PET OSEBNIH NAPAK: Meneghel (28), Cordella (38) in Greco (38).
GLEDALCEV: 800 Tržačani so po predvidevanju premagali v gosteh zadrtjei/Vršceno e-kipo iz Brindisija, ki še nt’doségla
zmage. Libertas namreč že od prvih kol nastopa brez Američana Vaugh-na, ki se je huje poškodoval pri avtomobilski nesreči. Tržačani, med katerimi je bil ponovno najuspešnejši De Vries (dobro pa je zaigral tudi Oeser), so že od vsega začetka zanesljivo povedli. Tako je bilo tekme praktično konec že v prvem polčasu. Kljub požrtvovalnosti ni domačinom uspelo nadoknaditi visokega zaostanka.
IZIDI 10. KOLA Brina — Cosatto	92:76
Brindisi — Pali. Trieste 72:85 Chinamartini — Olimpia 100:74 Cinzano — Vidal	103:90
Fernet Tonic — Scavolini 101:69 Emerson — GBC	93:88
LESTVICA
Fernet Tonic 18, Cinzano in Emerson 16, Chinamartini in Brina 12, Pallacanestro Trieste, Vidal in GBC 10, Scavolini 8, Olimpia in Cosatto 4, Libertas Brindisi 0.
PRIHODNJE KOLO (12. 12) Vidal - Fernet Tonic; Emerson -Chinamartini; Cosatto - Cinzano; O-limpia - Lib. Brindisi; Scavolini -GBC; Pallacanestro Trieste - Brina.
Robert Klobas meče iz skoka na koš v zmagoviti tekmi Jadrana v promocijskem prvenstvu. Klobasa skuša zaustaviti član Inter 1904 Parigi.
rtiimiiiiiiiiiiiiliiiiliiM*iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilin»iiimmiuiiiiiiiiiiiiiiii««llii»iiiiiiiuiiiiiiimimimiiiiiiniiiniiiiiiiiiMiiiimfc
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
liniHiiiiiiHiinHiiiiiiiiHinniiiiiiiHiHniiHiiinniinniiiiiiiiiiiiiiiiMiiillimillllllilllllllliilliiilllllMilllIliHiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiillliliiiliilliniiiiiirriiiiiiMiiiliMuiiiil
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LICI
Dragocena zmaga Triestine
Tržačani so bili boljši nasprotniki v drugem polčasu, ko so tudi dosegli oba gola ■ Občinstvo je bilo navdušeno z igro domačih nogometašev
Alessandria 2:1
pravem času, saj so vremenske zarmere po vsej Jugoslaviji zelo neugodne, zato nogometaši na blatnih, razmočenih in ponekod celo zasneženih igriščih ne morejo pokazati tistega nogometa, kakršnega od njih upravičeno gledalci zahte-
T riestina
(0:1)
TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Zanini, Politti, De Luca, Monticolo. Andreis, Fontana, Peressin, Traini-tii, Dri.
ALESSANDRIA:	Zanier, Giglio,
Di Brino, Vanara, Colombo (Ghez-zi), Alberti, Ramei, Vianello, Mo-rullo, Borghi, Frigerio.
STRELCI: Borghi v 28. min. o.p., Andreis v 7. min. in Dri v 32. rnin. d.p.
SODNIK: Paradisi (Fano).
GLEDALCEV: 7.000. Koti: 11:0.
Po razburljivi in borbeni tekmi je Triestina na domačem terenu premagala Alessandrio z 2:1. Kljub razmočenemu igrišču sta obe ekipi prikazali lepo igro, ki je še precej številne navijače nedvomno zado-v olilo.
Značilnost tekme je bila velika razlika med polčasoma. V prvem delu so namreč gostje takoj prevzeli pobudo in diktirali tempo. Triestina se na težkem terenu očitno ni znašla. Prav vsi so zaigrali zelo slabo, le Fontana si je prizadeval prekiniti premoč Alessandrie. Gostje so povedli v 28. minuti. Borghi je izvedel prosti strel in ukanil Bar toiinija, ki je očitno naredil hudo napako, ko se mu je mokra žoga izmuznila iz lok. Kljub zadetku je Triestina še naprej igrala podrejeno vlogo in kazalo je že, da bo končni izid katastrofalen.
V drugem polčasu, pa je prišlo do nepredvidenega preobrata. Do-
Borovi odbojkarji so v soboto t telovadnici v Ulici della Valle brez večjih težav s 3:0 premagali tržaški YVolley Bali.
Bologna - Genoa	X
Fiorentina - Foggia	1
Inter - Lazio	X
Juventus - Torino	2
Napoli - Cesena	1
Perugia - Catanzaro	X
Roma - Milan	X
Sampdoria - Verona	1
Cagliari - Catania	X
Ternana - Monza	2
Varese - Avellino	X
Venezia - Pro Vercelli	X
Cosenza - Siracusa	—
KVOTE
12 — 10.150.500 lir 11 —	411.000 lir
mačini so zaigrali kot še nikoli do slej in popolnoma nadvladali nasprotnika. Videti je bilo, da so gostje utrujeni, medtem ko se je Triestina šele razigrala. Dobro sta zaigrala predvsem branilca Zanini in Lucchetta, poleg običajnega Traini ni ja pa si je opomogel tudi Politti, ki je do tlej igral zelo slabo. Z izredno hitro igro so domačini popolnoma onemogočili nasprotnikovo obrambo, ki pa je klonila le dvakrat, pa čeprav bi Triestina lahko dosegla izdatnejšo zmago. Prvi zadetek je realiziral Andreis, ki je izkoristil spretno ukano, ki jo je Peressin zastavil branilcem. Kasneje je sam srednji napadalec zadel prečko. Končni rezultat je postavil Dri, ki je z spektakularnim strelom z glavo premagal dobrega vratarja Zanierja.
Triestina je tako v drugem pol času popravila slab vtis iz prvega c!ela igre in navdušila navijače, ki so ob koncu z burnim ploskanjem nagradili zaslužne igralce.
A. K.
VATERPOLO
POKAL PRVAKOV
Sovjeti prvi
MOSKVA, 6. — Sovjetsko moštvo CSKA je osvojilo naslov evropskega pokalnega prvaka v vaterpolu.
Na sklepnem turnirju v Moskvi je namreč domača ekipa CSKA v odločilni tekmi premagala nizozemsko moštvo Zian Vitesse s 7:5. Na tem turnirju je bil beograjski Partizan. le četrti. V treh kolih je osvojil le en neodločen izid in je tako obtičal na zadnjem mestu.
KONČNA LESTVICA
1.	CSKA Moskva (SZ)
2.	Vitesse (Nizozemska)
3.	Wiirzburg (ZRN)
4.	Partizan (Jugoslavija)
Jadran zasluženo premagal Inter 1904 le jutri naši košarkarji v Miljah
Derbi naraščajnikov se je nepričakovano zaključil z zmago Brežanov
Inter 1904	83:61 dovala Jadran, ki se še ni prila-
godil italijanskemu načinu sojenja.
V sobotni tekmi smo bili priča re-JADRAN: Sosič A. 4 (2:2), Fran-jaini moči Jadrana, saj sodi Inter
Jadran — (43:37)
eia 2 (2:2), Koren 4, Zavadlal 2. Klobas 21 (7:10), Kraus 4, Lisjak, Vitez 6 (2:5), Ražem 11 (9:15), Starc 29 (3:5).
INTER 1904: Salvador 4 (2:4), Moschion, Palisca 27 (17:21), Pa-scon 2 (0:2), Micol 3' (1:4), Blasi. Scharf, D’Andrea 7 (1:2), Parigi 10 (0:2), Colli 8 (2:10).
P.M.: Jadran 23:39, Inter 1904 23:45. O.N. : Jadran 37, Inter 1904 20.
PON: Parigi (26), Sosič in Kraus (31), Ražem (32), Zavadlal (34), Moschion (36).
SODNIKA: Periššihotto in Poli-castro oba Trst. GLEDALCEC: 150.
V prvi tekmi pred domačim občinstvom je Jadran osvojil prvi par prvenstvenih točk proti dobri ekipi Inter 1904. Tekma je bila korektna in hitra s premočjo Jadranovih košarkarjev v prvem polčasu. Tudi v drugem polčasu so bili Jadranovi košarkarji boljši, čeprav so bili v napadu preveč napeti, v obrambi pa nekoliko «v zadregi», saj je odlični Palisca lepo vodil igro in je sam bil zelo nevaren. Ko sta morala zapustiti igrišče, zaradi pet osebnih napak, oba slovenska dirigenta, so ostali dobro reagirali in z odličnim Petrom Starcem, ki je bil skoraj nepogrešljiv, zaigrali, kot znajo, in pokopali so vse upe nasprotnikov. Sodnika sta bila nepristranska, vendar sta v večji meri oško-
V Tivoliju sta se v nadaljevanju hokejskega prvenstva (skupine B) pomerila ljubljanski Tivoli in zagrebška Mladost. Zmagali so domačini z 10:1.
= 1	jrrs			1 E |
1. -	- 1. Vezzano			2
2. —
3. —
4. —
6. —
12
11
10
2. Qasserin
1.	Pedavena
2.	Camus
1.	Granarolo
2.	Bonverò
1.	Rinforzo
2.	Pippo Spano
1.	Manora
2.	Furiosino
1.	Epsilon
2.	Reginald
KVOTE 8.904.234 lir 269.800 lir 22.500 lir
2
2
X
1
X
2
X
2
1
X
1
1904 med boljše ekipe tega prvenstva. Na splošno so vsi Jadranovi košarkarji dobro igrali, in dokazali so' da lahko Peter Brumen razpolaga z večjim številom enakovrednih menjav.
Jadran bo že jutri, v tretjem kolu tega prvenstva, igral v Miljali proti ekipi CGI.
OSTALI IZIDI 2. KOLA
pgeveč zgrešili v napadu. Poletovci pa so bili boljši v obrambi.
Breg' je tako osvojil prvi prvenstveni par točk v tem prvenstvu.
Edera — '	CGI	62:53
Barcolana	— Arte GO	n.o.
Seryolana.	:t^[ Villesse	92:55
C.U.S. —.	Scoglietto	71:59
P. O. M. —	Itala,	100:78
	K. Leo 1	
NARAŠČAJNIKI Breg — Polet 58:54 (26:26)
BREG: Labiani, Di Donato, Barut 26, Meneghetti 11, Soavec 4, Pertot 12, Čok 5, Starec, Debernardi.
POLET: Piccini 18. Bratož 8, Tavčar, Hrovatin 12, Kalc 2, Pisani 7, Leniša, Kovačo 7, Sosič.
SODNIK: Lenardon (Trst).
PROSTI METI: Breg 10:30, Polet 8:18. OSEBNE NAPAKE: Breg 17, Polet 23. PON: Slavec in Bratož.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva naraščajnikov sta se v nedeljo v Dolini v slovenskem derbiju spo-
vili Brežani, ki so bili boljši v ključnih trenutkih tekme. Gre pa omeniti, da so poletovci nastopili brez svojega najboljšega centra Benčine in tako je imel Bgežan Barut olajšano nalogo. Barut je namreč sam dosegel 26 točk, kljub temu da je odigral eno svojih slabših tekem v tem prvenstvu.
Derbi ni zadovoljil. Obe ekipi sta
V PRIJATELJSKI TEKMI
Dnina zmagala
Tržaška Duina je v nedeljo v Milanu odigrala prijateljsko tekmo z domačim moštvom Milan. Duina je zmagala z 22:12. Najboljši v tržaških vrstah je zopet bil Jugoslovan Kolšek.
Združenje slovenskih športnih	
	društev v Italiji
sklicuje za jutri, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob	
9	uri v drugem sklicanju v
Gregorčičevi dvorani v Trstu,	
Ul	Geopa 9
a.	REDNI OBČNI ZBOR
	Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora
2	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3	Izvolitev volilne komisije
4	Poročila
5	Pozdravi in diskusija na poročila
6.	RazreSnica staremu odboru
7	Volitve novega odbora
8	Razno
ZSŠDI
vabi vse zamejske športne dopisnike na občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo jutri, 8.12., ob 9. uri v Trstu, Ulica Geppa 9.
uiiiuiiiiiiimiiiiiiMii milili imiiuiimm m n n wn m lunin n n m i m miimiiiiu n ii mimi n im umi limi um uhm im imi min im mn mi milini iimmiMt im n ii h mm
fi®!


,
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________j
A LIGA		B LIGA		C LIGA	
IZIDI 8. KOLA		IZIDI 11. KOLA		IZIDI 13. KOLA	
Bologna - Genoa	0:0	Ascoli - Brescia	2:1	Udinese - Albese	1:0
Fiorentina - Foggia	4:1	Cagliari - Catania	1:1	Biellese - Treviso	0:0
Inter - Lazio	1:1	Como - Pescara	0:0	Piacenza - Clodiasottomar.	2:1
Torino - Juventus	2:0	L. Vicenza - Palermo	1:0	Juniorcasale - S. Angelo	2:0
Napoli - Cesena	3:1	Novara - Atalanta	1:0	Lecco - Bolzano	2:0
Perugia - Catanzaro	1:1	Lecce - Rimini	1:0	Mantova - Cremonese	2:2
Roma - Milan	1:1	Spai - Sambenedettese	2:0	Pergocrema - Padova	1:0
Sampdoria - Verona	3:1	Taranto - Modena	1:0	Seregno - Pro Patria	2:0
LESTVICA		Monza - Ternana	2:1	Triestina - Alessandria	2:1
Torino 15, Juventus 14, Napoli in		Varese - Avellino	0:0	Venezia - Pro Vercelli	1:1
Lazio 11, Fiorentina 9, Perugia. Ro-				LESTVICA	
ma in Inter 8, Milan, Sampdoria in Bologna 7, Catanzaro in Verona 6, Foggia 5, Genoa 4, Césena 2. PRIHODNJE KOLO (12.12.) Catanzaro . Torino, Cesena - Verona, Juventus - Fiorentina, Lazio -Foggia, Milan - Genoa, Napoli - Roma, Perugia . Bologna, Sampdoria -Inter.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE
7 ZADETKOV: Bettega (Juventus), Graziani (Torino) in Savoldi (Napoli).
5 ZADETKOV: Pulici (Torino).
4 ZADETKI: Pruzzo (Genoa), Giordano (Lazio).
L. Vicenza 16, Como, Monza in Cagliari 14, Ascoli in Taranto 13, Lecce in Atalanta 12, Varese in Pe scara 11, Novara, Palermo in Ca tania 10, Avellino in Spai 9, Ternana, Brescia, Sambenedettese in Modena 8, Rimini 7.
PRIHODNJE KOLO (12.12.)
Atalanta - Como, Brescia - Ca gliari, Catania - Taranto, Lecce -Spal, L. Vicenza - Rimini, Modena Ternana, Monza - Avellino, Pescara - Novara, Sambenedettese - Pa lermo, Varese - Ascoli.
Udinese 20, Lecco in Cremonese 19, Mantova 17, Pro Vercelli 16, Juniorcasale in Piacenza 15, Treviso in Bolzano 14, Alessandria in S Angelo 13, Triestina, Biellese in Pergocrema 12, Albese, Seregno in Venezia 9, Padova 8, Clodiasotto-marina ir. Pro Patria 7.
PRIHODNJE KOLO (12.12.)
Alessandria - Pergocrema. Bolzano - Biellese, elodiasottomarina Seregno, Cremonese - Albese, Leten - Venezia. Pro Patria - Triestina, Pro Vercelli . Piacenza, S. Angelo - Mantova, Treviso - Juniorcasale, Udinese - Padova.
Komentar Mirka Novosela
«PLAVI» V ZDA LE 2:6
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je zaključila 14-dnevno turnejo po ZDA s šestimi porazi in le z dvema zmagama. Če upoštevamo, da je . bila naša reprezentanca v prejšnjih letih proti istim in morda proti boljšim nasprotnikom uspešnejša, potem ne moremo kot negativno oceniti letošnjo turnejo.
Jugoslovanska reprezentanca si je pred odhodom nadejala nalogo, da se na tej turneji čim-več novega nauči, saj je znano, da so ameriški košarkarji predvsem v obrambi zelo agresivni.
Obenem naj bi to potovanje služilo tudi za uigranost moštva, ki bo že v prihodnjem letu pred izredno težko nalogo, saj bo moralo braniti zlato iz Beograda na EP. Nakar pa še nastop na svetovnem prvenstvu na Filipinih. Gostovanje pa naj bi obenem tudi služilo mladim in še neizkušenim reprezentantom, da si naberejo izkušenosti in da si z dobro igro zagotovijo . vstop v reprezentanco.
Tako ali drugače pa ostaja dejstvo, da «plavi» na svoji turneji niso izpolnili pričakovanj. V reprezentanci ni bilo složnosti in večkrat je prišlo tudi med samimi igralci do nesporazuma. Posledica tega pa je bilo to. da «plavi» niso zbrano igrali in niso kazali ve-i like volje do zmage.
Verjetnp sami reprezentanti niso odpotovali v ZDA z namenom, da bi se nekaj novega naučili. Kazalo je, kot da so naši reprezentanti odpotovali na to turnejo, ker so jim tako «ukazali».
Važno torej ni toliko število porazov, kot način, s katerim so naši reprezentanti izgubili.
Reprezentanca je tako končala svojo turnejo. Že v soboto pa bo na sporedu 9. kolo prve jugoslovanske košarkarske lige. To kolo bo dokaj zanimivo, saj bo nekaj važnih tekem, ki bi lahko celo spremenile sam vrh lestvice.
Vodeča Bosna bo namreč gostovala v Zagrebu, kjer bo igrala proti Giboni. Tudi Partizan bo pred težkim gostovanjem. Beograjčani bodo namreč igrali v Zadru.
Od andidatov za višja mesta bo Jugoplastika sprejela v goste reški Kvarner. Ljubljanski Brest pa bo gostoval v Beogradu, kjer bo igral proti močnemu Beku
Že to kolo bi lahko torej prineslo nekaj presenečenj.
MIRKO NOVOSEL
KOTALKANJE
Na vsedržavnem tekmovanju
IZREDEN USPEH POLETA V MILANU
Zasedli so prvo mesto v najvišji kategoriji
Na vsedržavnem tekmovanju v skupinskih točkah, ki je bilo v nedeljo v novi športni palači v Milanu, so Poletovi kotalkarji dosegli nesluten uspeh: v najvišji kategoriji (skupine nad 41 kotalkarjev) so zasedli prvo mesto in s tem dobili velik pokal, ki ga je dala na razpolago vsedržavna zveza UISP, organizatorka tekmovanja.
Poletovci so imeli pri žrebanju precejšnjo smolo, saj so med 13 prijavljenimi društvi nastopili prvi. Zaradi tega so pred nastopom imeli malce treme, za prvo oceno pa se tudi ve, da je po navadi bolj orientacijskega značaja, saj sodniki ne vedo, kaj bo, oziroma kakšna kvaliteta bo še sledila. V kategorijah A in B. ki so nastopale prej, so bite najvišje ocene okoli 63 točk, zaradi česar se je računalo, da bo prvi nastop v kategoriji C ocenjen v najboljšem primeru z okoli 60 točkami.
Potetevi kotalkarji so svoj 15-mi-nutni program - izvedli skorajda brezhibno. Južnoameriški plesi, ki so zapopadeni v točki «Karneval v Riu», so si sledili z rastočim ritmom in tempom, tako da so izzvali med občinstvom (kakih 7.000 gledalcev) navdušene aplavze, ki na koncu kar niso hoteli ponehati. Še večje pa je bilo navdušenje med pole-tovci, ko so se na elektronskem semaforu pojavite sodniške ocene: 16 - 19,5 - 17,5 in 15 točk, skupaj torej 68 točk.
Takoj za openskimi kotalkarji so nastopili njihovi sovrstniki iz Bologne s točko «Plesalkine sanje», dobro izvedehim programom, ki je' dal slutiti, da bo tekmovanje res na visoki ravni. In res je bilo tako, saj (če izvzamenu dve ali tri skupine), so vsi pokazali več kot solidno znanje, dobro pripravljenost, odlične koreografske prijeme in mnogo fantazije. Toda kljub temu so poletovci — v ozračju vedno večje napetosti in nervoze — ostali prvi, pred drugouvrščenim kotalkar-skim klubom «La Rosa» iz Livorna, ki je zbral 64,5 točke ter tretjeuvr-ščetom «Gimnasium Livorno», ki je dobil 63,5 točke. Prvo mesto pole-tovih kotalkarjev je bilo torej ne-dvomljivo in «čisto», saj so to mesto osvojili kar s 3,5 točke razlike v odnosu do drugouvrščenega društva.
Potetevi kotalkarji so se torej na mah prebili v sam vrh tovrstnega tekmovanja v Italiji, kar nesporno dokazuje veljavnost njihovega trenerja Petra Brleča, po drugi strani; pa tudi požrtvovalnost in znanje vseh kotalkarjev, ki imajo v svojih starših prav gotovo največio oporo. Omenimo naj še, da so poteg absolutnega prvega mesta dobili pole-tovci tudi prvo nagrado za koreografijo, za kar gre zasluga trenerju in staršem nastopajočih, ki so Pripravili res krasne kostume.
Za zaključek naj še omenimo, da
je med tekmovanjem na kotalkališču v Mlanu zvrstilo 1351 kotalkarjev, članov 31 kotalkarskih društev iz vse Italije. Kot gostje so nastopili tudi kotalkarji iz Nove Gorice, in sicer z uspelo točko, ki je prikazala folkloro jugoslovanskih narodov in narodov sosednih dežel. Predsednik hokejskega in kotalkar-skega kluba «Jogi» iz Nove Gorice Bruno Tutta je pred nastopom prinesel italijanskim kotalkarjem in občinstvu topel pozd~av v imenu sionskih kotalkarjev in izrazil prepričanje, dr se bodo odnosi med enimi in drugimi še bolj poglobili.
KKR
čeva. Tekmovanje ni bilo na najvišji kakovostni ravni,. saj so izostale številne boljše igralke.
Po pričakovanju je Sonja Miličeva odigrala, glavno vlogo in slavila gxadko ter zasluženo zmago. Med vidnejšimi uspehi naj omenimo njeno zmago nad znano Rimljanko Greci, v velikem finalu pa je brez težav odpravila še predstavnico GBC Bari Valente z gladkim 2:0.
Tudi Blažinova je zaigrala zelo zanesljivo in je izpadla v. drugem kolu te' zaradi pomanjkanja športne sreče, saj je v tekmi s poznej šo finalistko Valentejevo že vodila v odločilnem setu z 19:16, ko je njena nasprotnica kar trikrat zapored poslala žogico ob rob mize, kar je Krasovko vidno potrlo in jo tudi pokopalo.
Za obe igralki je bil ta nastop dobra priprava za nedeljsko težko srečanje z ekipo Esperia Como. Med ostalimi izidi prvoligaških srečanj naj omenimo, da je 'v prejšnjem kolu novinec Regaldi Novara presenetljivo premagal Cagliari kar s 5:2.
B. Simoneta
KOŠARKA
V kadetskem prvenstvu
K0NT0VEL S ST0TIC0 PREMAGAL FLAMINIO
Jutri čaka Kontovel najtežja tekma prvenstva
Kontovel — Flaminio 102:78 (43:39)
KONTOVEL: čuk 20, Perini 4, Udovič 6, M. Ban 27, Kneipp 12, Race 12, Trevisan 16, V. Ban 2, I. Starc 4, Prašelj.
FLAMINIO: Santin 6, Tabaj 9, Stebel 14, Pancrazi, Giberna 7, Franco 10, Braico, Dudine 28.
PROSTI METI: Kontovel 6:9, Flaminio 14:28.
PON: Udovič, I. Starc, Ban.
SKUPNE OS. NAPAKE: Kontovel 29, Flaminio 18.
S krasno igro v drugem polčasu so Kontovelci premostili še eno veliko oviro, kajti Flaminio se je predstavila kot dobra ekipa. V prvem polčasu so Tržačani lepo zaustavili kontovelsko peterko. Domačini so se namreč znašli v težavah proti nasprotnikovemu presingu, saj se je zadnji trenutek poškodoval K. Starc. Zanimivo je, da je bila pobuda stalno v rokah gostov, čeprav so bili Kontovelci vedno v vodstvu za nekaj točk. Naši fantje so verjetno stopili na igrišče zelo živčni, saj so morali nujno zmagati, nasprotnik pa te ni bil tak, da bi takoj popustil. Flaminio spada med štiri najboljša
moštva v Trstu in je v prvem polčasu to prav gotovo dokazal.
Drugi polčas pa predstavlja poglavje zase. Domačini so se otresli svoje napetosti in so začeli izredno igrati. Takoj so napadli nasprotnika in uspešno zaustavili vsaj njegov napad. Odgovorili pa so z lepimi in učinkovitimi akcijami, saj so v drugem polčasu dosegli kar 59 točk. Proti tako razigranemu nasprotniku Flaminio ni zmogel več ničesar in se je upiral z medlo igro. Kaj kmalu pa so Tržačani še položili orožje in so priznali premoč domačinov.
Ponovno se je izkazal Ban, ki je trenutno v izredni formi; navdušil je še čuk, ki je na odbitih žogah neprekosljiv. Pohvaliti pa je treba tudi Trevisana in Kneippa, ki sta znala dati odločujoči pogon svoji ekipi v drugem delu igre.
V sredo čaka Kontovelce najtežja naloga prvenstva. V športni palači se bodo spoprijeli s Pallacanestro Trieste, ki s Kontovelom deli vlogo favorita. Iz tega srečanja bo razvidno, kakšne so realne možnosti naših fantov za osvojitev prvega mesta.	I. S.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Na Tržaškem nobena naša ekipa tokrat ni ostala praznih rok
Primorje in Zarja sta zmagala, Breg in Vesna pa remizirala - Poraz Juventine - Jutri zaostale tekme
Primorje — S. Marco Devin 4:1 (2:0)
PRIMORJE: Štoka (28. min. Kapun), Cimolino, Tomizza (58. min. G. Husu), Vižintin, Race, Angelie-ri, Marassi, Valenti Clari, Lanza, Barnaba, Rustja.
S. MARCO DUINO: Olivieri, Can-dusso, Minca, Rosin, Toffanin, Tazio, Predonzani, Stabile (27. min. Zugan), Zollia, Pacor, Visintin.
STRELCI: v 23. min. Vižintin iz 11-metrovke, v 43. min. Marassi, v 58. min. Lanza, v 69. min. Barnaba, v 78. min. Zollia iz 11-metrovke.
SODNIK: Fusaz iz Vidma.
GLEDALCEV: 120.
Srečanje je bilo praktično samogovor domačinov, ki so od samega začetka igre potisnili goste v obrambo. Primorje je takoj ustvarilo nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar vsi streli napadalcev so postali lahek plen vratarja Olivierija. V 23. min. igre pa je sodnik zaradi prekrška Candussa nad Rustjo v kazenskem prostoru dosodil 11-metrov-ko v korist Primorja in s tem dal možnost Vižintinu, da je prvič zatresel mrežo gostov, kateri tudi po
iiutiiiiiiinuuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiuiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
tem zadetku niso reagirali in tako dali možnost Primorju, da je diktiralo svoj tempo igre. Pred koncem polčasa je premoč Primorja bila poplačana z drugim zadetkom, pri katerem nosi precej krivde vratar S. Marca.
V nadaljevanju se slika na igrišču v bistvu ni spremenila in igra je postajala postopoma dolgočasna, posebno ko so domačini zasluženo zabili še dva gola.
S prednostjo štirih golov je Primorje znatno popustilo in ker gostje vseskozi niso pokazali nič zrelega je razumljivo, da v zadnjem delu igre ni bilo zanimivejših dogodkov na igrišču.
O zmagi Primorja seveda ni nobenega dvoma, podčrtali bi vsekakor poprečni nastop ekipe S. Marca, ki se je na Proseku pokazala res skromna in neuigrana ekipa.
B. R.
VRATAR MARSON JE POMAGAL SOVOONIAM V NEDELJO ŽE DRUOt OSVOJITI OBE TOČKI
Kras je imel zmago že v rokah, a je le remiziral - Pomembna zmaga Gaje
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU V CECINI
Miličeva odigrala glavno vlogo
Nedeljskega državnega namiznoteniškega turnirja v tirenskem mestu Cecina sta se udeležili tudi Krasovi igralki Blažinova in Mili-
Piedimonte — Sovodnje 0:2
(0:1)
SOVODNJE: G. Marson. Podver-šček, Pusič, Kovic, Ferfolja, Pete-jan, S. Fiorente, Budkovič (Trivellato), Tomšič, B. Marson, Vanderles.
Verjetno gre samo za naključje. Dejstvo je, da so Sovodenjci slavili v nedeljo svojo drugo zmago, obakrat pa je sovodenjska vrata branil trener in igralec Gianni Marson, ki je nadomestil poškodovanega Uršiča.
Vse kaže, da so Marsonovi varovanci premagali krizo iz prvega dela prvenstva, ko so zabeležili več pe-kqcih'porazov. Z "nedeljsko žrdago je ekipa iz Sovodenj zapustila tudi zadnje mesto pa lestvici'in se povzpela nekoliko više. Srečanje je precej motilo blatno igrišče te ni bilo mogoče videti tepe in hitre igre; kljub temu borbenosti ni manjkalo.
Po vodstvu so Sovodenjci zaigrali preudarno in so z dobro igro na sredini igrišča zaustavili vsako pobudo domačinov. Zmago pa so si zagotovili kakih 10. min. pred koncem, ko je Vanderles vdrugič zatresel podgorsko mrežo.
Kras — Vaipadana Cave 2:2
(2:0)
KRAS: Ferfolja, Verša, Rebula, Trampuž, šegina, P. Milič, Guštin (L. Milič), Blažina, Černjava, M. Milič in Albi.
VALPADANA CAVE: Bet (Godnič), Gombač, Pangos, Benvenuto, Scolz, Cravagna, Passian, Ivancich (Blasich), Davanzo, Opatti, Gerzil.
STRELCI: v 1. min. Černjava, v 40. min. M. Milič, v 85, in 88. min. Benvenuto.
Kras je nepričakovano remiziral proti skromni ekipi iz Nabrežine, potem ko je izgledalo, da ima zmago tako rekoč že v rokah. Domači so zatresli mrežo takoj v začetku tekme. Po tem golu je bilo videti zelo malo strelov proti vratom. Krašovci so podvojili proti koncu polčasa. Miloš Milič je streljal od daleč in mokra žoga se je izmuznila vratarju iz rok ter se zakotalila v mrežo, še eno priložnost je imel Marjan Černjava, ki je iz zelo u-godnega položaja z glavo streljal mimo gola. V drugem polčasu so domači precej popustili in dovolili gostom, da so po večminutnem ob-
leganju znižali razliko. To je še bolj opogumilo goste, ki so hoteli za vsako ceno izenačiti. Pri tem jim je priskočil na pomoč tudi sodnik. Ta je namreč piskal zelo dvomljivo enajstmetrovko, kar je precej razburilo domače igralce. Zaradi ugovarjanja sta morala zapustiti igrišče branilec Trampuž in spremljevalec Josip Kocman. Gombač je žogo z bete točke poslal mimo vrat in ostalo je 2:1 za Kras, ki se nikakor ni znal organizirati na sredini igrišča. Igralci so izgubili živce, kar so gostje izkoristili in tik pred končnim žvižgom je Benvenuto, desni krilec, iz razdalje kakih 30 metrov moncnq streljal tik pod prečko.
, ;	R. B.
Duino — Gaja
1:2
DUINO: Boscarol, Gabrovec, Valóre, Villalta, Colja, Mervič, Bar-don, S. Mervič, Celite, Leban, 12 Legiša. 13 Tonut.
GAJA: Kante, Križmančič, Vrše, Rismondo. Čermelj, Savarin (Kate), Branko Grgič, Iztok Grgič, Zuzich, Bolcich, Viviani, 12 Klavdij Grgič.
STRELCI: v 16. min. Bolcich, v 22 min. Mervič te v 33. min. Iztok Grgič.
GLEDALCEV: okrog 100.
Tekma je bila vseskozi borbena te zanimiva ter včasih tudi groba, v finalu pa smo bili priča še pretepu.
V začetku tekme je Gaja odločno pritisnila, ustvarila lepe kombinacije za gol in kmalu prišla v vodstvo z Bolcichem, nato je nekoliko popustila, to so seveda izkoristili domači, da so remizirali. V nadaljevanju pa je za presenečenje no-skrbel Iztok Grgič, ko je podvojil.
Drugi polčas je minil v premoči Duina, ki je ustvaril nekaj ugodnih priložnosti, toda izvrstni Kante je dvakrat mojstrsko posegel. Gajevci so s Kalcem in Brankom Grgičem zapravili še višjo zmago. V finalu, ko je bilo pred Kantejem vedno bolj «vroče», je prišlo do pretepa, sc-dnik pa je odpiskal konec tekme. Zmaga je pripadla Gaji. Trener Gaje Severino Kozina nam je po tekmi dejal:
«Res nisem računal na zmago, saj bi pred tekmo podpisal remi. Za obe točki se moram zahvaliti na-
šim požrtvovalnim branilcem in pa I magai Švicar Tresch. 3. je bil čeho-najboljšemu, vratarju Kanteju. Vse- slovak Zeman, 4. pa italijanski predstavnik Thòni.
Zeman je pred tem izločil tudi Grosa.
# * *
TIGNES, 6. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Tignesu, veljavnem za evropski pokal, je v slalomu zmagal Španec J. M. Ochoa, najboljši Italijan Presazzi pa je bil četrti.
Nastopil je tudi Jugoslovan Križaj, ki je zasedel osmo mesto.
* * *
VAL DTSERE, 6. - V sredo bo v Val d’Iseru prvo letošnje žensko smučarsko tekmovanje . za svetovni pokal, v katerem se bodo dekleta pomerila v okviru «Kriterija prvega snega» v smuku.
Danes so smučarke opravite dve poskusni vožnji in v obeh je bila najboljša Avstrijka Annemarie Proli -Moser, pred Švicarko Nadig in Švicarko Zurbriggen.
Italijanka Giordani je bila v prvem smuku 13., v drugem pa 12.
kakor pa so to res zaslužene točke.»
d. gr.
S. Lorenzo — Mladost 2:1
S. LORENZO: Piani, Visintin, De Rossi, Zamora, Petarin, Perin, Vi-doz, Medeot, Cantiate, Marzolin in Musina.
MLADOST: Todon, Ulian, Gellini, Dužman, Marizza, Barbana, G. Ferfolja, Zampa. Ferletič, Pahor, K. Ferfolja, 13 Cotič.
STRELCI: v 8. min. Dužman (avtogol), v 49. min. Ferletič, v 92. min. Medeot.
SODNIK: P.ersolija iz Tržiča.
Mladost je začela tekmo zelo slabo. Gostje so prišli v vodstvo v 8. minuti, ko je Dužman poslal v lastno mrežo visoko podajo gostov. Naši fantje so skušali remizirati, toda njihove akcije so bite počasne in brez volje. V 9. minuti je Musinov strel je za las šel mimo vrat, ko je bil Todon že premagan. V 15. minuti smo videli lep strel Marizze, a tudi ta je bil previsok.
V drugem polčasu je Mladost zaigrala dosti bolje in je predvsem s Ferletičem ustvarila veliko priložnosti. V 4. minuti je Zampa streljal iz kota, obramba domačinov je žogo odbila, prišla je k Ferletiču, ta pa je s točnim strelom premagal 'vratarja Pianija. Dve minuti kasneje je zopet Ferletič odlično streljal, a vratar je mojstrsko ubranil. Devet minut kasneje pa je Todon u-branil zelo nevaren strel domačinov. Od tedaj se je igra ustalila na sredini igrišča in ni bilo skoraj nobene nevarne priložnosti. Bili smo prepričani, da se bo srečanje končalo z remijem, a gostje so povedli z Medeotom, ki je streljal naravnost iz kota v mrežo.
Fabio Gergnlet
SMUČANJE
V ST. MORITZ L
Prvi poraz Stenmarka
ST. MORITZ, 6. — Stenmark je včeraj v St. Moritzu doživel svoj prvi poraz v tej sezoni. V okviru tekmovanja «World Series» ga je v vzporednem slalomu v finalu pre-
KOŠARKA
DEČKI
Bor «A» — Chiadino 41:120 (22:56)
BOR: Jankovič 2, Pregare, Zupančič 6 (2:4), Furlan 16, Turk 2, Cej 15 (3:6).
SODNIK: Guerin.
PROSTI METI: 5:12.
PON : Zupančič.
Proti višjim in znatno močnejšim nasprotnikom, so Borovi dečki visoko izgubili. Usoda naših fantov je bila že od vsega začetka zapečatena, kljub temu pa so se borili do konca z vso vnemo. Domačini so se znašli takoj v težavah zaradi izredne višine nasprotnikov, ki so z lahkoto polnili koš iz neposredne bližine. Vsekakor so borovci večkrat uspeli presenetiti nasprotnika z učinkovitimi prodori Furlana in Ceja, ki sta bila tudi najboljša v Borovih vrstah.
Peter
Flaminio — Zarja	1:2
FLAMINIO:	Parovel, Jerman,
Verdnik, S’Eri, Di Pasquale, Godas, Mario Gallinotti, Pierangelo Galli-rotti. Visintin, Orto. Suriano.
ZARJA: Puzzer, Žagar ,Ivo Grgič, Nessi, Križmančič Trampuž, Jaco-pino (Janko Grgič), Kralj, Metlika, Terčon, Darko Grgič, 12 Babuder, 14 Ražem.
STRELCI: v p.p. v 10. min. Suriano, v 15. min. Metlika iz 11-metrovke. -v 21. min. Terčon.
Bazovci so začeli z obrambno taktiko te s hitrimi ter nevarnimi protinapadi. Domačini so se podali v napad in že v 10. min. Dovedli s j Surianom. Po golu so se zarjam razigrali in ustvarili v nekaj minutah dobre priložnosti za gol. V 15. min. je prišlo do izenačenja ko je Metlika streljal enajstmetrovko, ki jo je sodnik upravičeno dosodil; Po tem golu so se Tržačani pognali v napad, toda z zelo zmedeno in grobo igro, ki pa bazovski ombrambi ni delala preglavic. Po tepi akciji Nessija, ki je preigral vrsto branilcev, je Terčon streljal in premagal vratarja Parovela. Flaminio je po golu reagiral vendar ni mogel do živega bazoviški obrambi.
V drugem polčasu se je Zarja zadovoljila z nadzorstvom igre, tako da pred vrati Puzzerja ni bilo nevarnosti. Bazoviška sredina igrišča je trdno vztrajala in Tržačani niso megli do kazneskega prostora. V zadnjih desetih minutah je Zarji pretila nevarnost remija, ko je Flaminio močno pritiskal.na vrata a brez uspeha. Tako se je tekma končala z upravičeno zmago .Zarje-. Pripomniti moramo, da so se igralci Flaminia vedli dokaj nešportno in je sodnik upravičeno pokazal rdeč karton Godasu.
Po teh zadnjih uspehih vlada v taboru Zarje optimizem za tekmo proti Primorju. Bazoviški navijači pa upajo, da bo Zarja zaigrala tudi proti Prosečanom tako, kot v zadnjih štirih tekmah.
KAAL
Breg — Opicina SC 1:1
BREG: Krmec, Rodela, Krevatin, Cadenaro, Sovič, Melon, Samec (Jež), Klun, Bonnes, Mikuš, Strnad.
OPICINA SUPERCAFFE': Paulin, Giorgesi, Mezzalira, Maranza-na, Macchi, Stocovaz, Bretti, Cresi, Giovannini, Gardoz.
STRELCA: v 58. min. Klun, v 88. min. Gardoz.
Brežani bi kmalu poskrbeli za pravo presenečenje, ki bi bilo zasluženo, saj so imeli tekmo v rokah te so vodili do zadnjih minut, ko je prišlo do izenačenja
Številni gledalci so pričakovali le dostojen nastop «plavih», saj so bili upi na kaj več kot remi malo verjetni po dveh zaporednih porazih proti Primorju in Rosandri. Ven-
dar je Breg pokazal, da premore in zasluži več kakor je do sedaj pokazal, saj igra odprto, napadalno in hitro: morda mu te manjka več zrelosti v zaključevanju.
Takoj se Breg požene v napad in v 5. min. se Rodela spusti v pro-
MLADINCI Bor — Mobilcasa (45:34)
74:78
OBVESTILO
GS SCOGLIETTO bo imel v sobote, 11. t.m. redni občni zbor, na katerem bodo med drugim ocenili dejavnost v prejšnji sezoni in začrtal smernice za nadaljnje delo.
Občni zbor se bo pričel ob 20.30.
V nogometnem prvenstvu 2. amaterske lige je v desetem kolu vodeča ekipa Op. Super-cajje tretjič zaporedoma remizirala, tokrat proti Brežanom, ki so s tem ohranili nepremagljivost na domačih tleh, ki traja že od lanskega januarja. Z remijem je nepremagljivost v letošnjem prvenstvu o-hranila tudi Op. Supercafje, kateri pa se je prednost pred zasledovalci zmanjšala na tri točke.
Drugouvrščena Rosandra je namreč izgubila dvoboj z Edile Adriatico, ki se je skupno z Vesno in Opicino premaknila na drugo mesto lestvice. Križani nadaljujejo s serijo remijev. Tudi v Nabrežini je Vesna iztržila neodločeni izid (šesti zaporedni), medtem ko je ekipa Opicina žela proti S. Marcu pičlo zmago, s katero je zabeležila sedmi zaporedni pozitivni izid.
Gladko zmago si je v nedeljo priborilo proseško Primorje, ki je doma z lahkoto odpravilo poprečni S. Marco iz Devina in s tem uspehom so sedaj Prosečani na tretjem mestu lestvice.
Tudi Zarja se je vrnila iz gostovanja pri Flaminiu z dvema točki ma v žepu, s katerima so se Bazovci vrinili v zlato sredino lestvice. Za Zarjo je to bila četrta zaporedna zmaga.
Na spodnjem delu lestvice bi omenili šesti prvenstveni poraz Pro Farre proti Zaulam s katero je furlansko moštvo ostalo osamljeno na dnu lestvice, kjer pa nepričakovano vedno bolj nazaduje Costalunga, ki je tudi proti S. Sergiu remizirala.
Omenimo naj še, da bodo že jutri odigrali nekaj zaostalih tekem. Med najvažnejšimi bo gotovo derbi na Proseku med Primorjem in Zarjo.
IZIDI 10. KOLA
Zaule - Pro Farra	1:0
Primorje - S. Marco	4:1
Costalunga - S. Sergio	0:0
Flaminio - Zarja	1:2
Aurisina - Vesna	2:2
E. Adriatica - Rosandra	1:0
Opicina - S. Marco	1:0
Breg - Op. Supercaffe	1:1
LESTVICA	
Op. Supercaffe	16
E. Adriatica te Opicina	13
Primorje, Vesna in	
Rosandra	12
Zarja, Zaule, Costalunga in S. Marco	Duino	9
Flaminio in	Breg	8
S. Marco	7
S. Sergio	6
Aurisin-	4
Pro Farru.	3
PRIHODNJE KOLO (12.12.) Zaule - Aurisina S. Marco - Flaminio Rosandra - Costalunga S. Sergio - Primorje Opitina - Vesna Pro Farra - Breg Zarja - Edite Adriatica S. Marco D. - Op. Supercaffe
JUTRI (Zaostale tekme)
S. Sergio - Aurisina Zaule - S. Marco Primorje - Zarja
B R.
dor, toda zamudi ugodno priložnost te že se rodi nevaren protinapad Opicine, ki sicer igre previdno, razpolaga pa z dinamičnim in nevarnim protinapadom, ki je glavno o-rožje te enajsterice.
Po zaključenem p.p. je prišlo do zamenjave Samec - Jež in do še bolj odločne igre, ki je prinesla sa-
dove po tepem prodoru branilca Krevatina, ki je «položil» na nogo Klunu lepo žogo. Ta jo je z močnim strelom poslal na dno mreže. Akcije so si sledile m Brežan: so v tem delu tekme pokazali doslej najlepši nogomet; malo je manjkalo, da niso zabili še drugi gol, toda gostje so napeli res vse site ter prišli do izenačenja dve minuti pred kpr.cem, ko je sicer prisebni te nevarni Gardoz, s pomočjo vetra premagal Krrr.ca. Od tega trenutka dalje tekma ni imela več zgodovine, čeprav se je Breg še boril za zmago. Remi je tokrat preveliko plačilo za goste, saj so domači pokazali mnogo več.
. JOLO
Aurisina — Vesna 2:2 (1:1)
AURISINA: Tortolo, D-glia, Pe-rissuti, Olente, Dmicoloj, Brajko, Livij Caharija, Madalen-; Recchia, Peter Caharija, Doglia.
VESNA: Košuta, Vižintin, Boris Tence, Vecchio, Zucca, Screm, Bti-ti, Bcrtolotti, Zucca, Germani in Kelemenič
STRELCI: Recchia in Brajko (za Aurisino), Gergolet in Zucca (za
Vesno).
Vesna je izbojevala šesti zaporedni pozitivni izid in nada'je ostaja še neporažena med najboljšimi e-najstericami na lestvici. Tokrat pa bi lahko «p!av>» celo odnesli celoten izkupiček, če bi v zadnjih desetih minutah igrali pazljiveje v obrambi, ki nosi glavno krivdo za oba prejeta gola. Tekma se je začela z rahlo premočjo Nabrežincev, v vrstah katerih nastopata dva Križana in bivša člana Vesne: Livij Caharija ter Perišsvti, ki sta večkrat, brez uspeha, ogrožala Košutova vrata. Gostje pa so si kmalu (po zaslugi razpoloženega Zucce) opomogli. Nepričakovano pa so prvi prišli v vodstvo domačini. Ti so izkoristili slab dan kriške obrambe, ki pa se je po prejetem golu nekoliko opomogla in ni več dovolila, da bi Caharija in tovariši tako pogosto ogrožali kriška vrata. Nekaj pred kancem polčasa pa so gostje po tepi skupni akciji zasluženo remizirali z odličnim Gergotetom.
V drugem delu igre so Križani nadigrali nasprotnike in kmalu tudi zasteženo povedli z Zucco, ki je bil poteg Vecchie najholjši igralec v kriških vrstoh. Škoda, da so se Križani v zadnjih desetih minutah zaprli v obrambo, kar so izkoristil, sp-etni gostje.
Na splošno so vsi igralci Vesne zaigrali na dobri tehnični ravni ter so se s požrtvovalnostjo in borbenostjo lepo izkazah pred svojimi zvestimi in številnimi navijači.
S. T.
Merlano — JuvenHna 2:1
(1:1)
MARIANO:	Visintin, Baldassi,
Scolaro, Pettarin, Cecchet, Bonton, Cadet, Minut, Tonut, De Vetti (Sartori), Zancani
JUVENTINA: Plesničar, Mars~n, Zin, E. Tabaj, Miki us, l-orenz^n, Montieco, Russo, Uras, M. Tabaj, Gomišček.
STRELCI: v 9 min p p Miloš Tabaj, v 31. min. Tonut, v 40 tein. d p. Baldassi.
SODNIK: Pigarelli iz Trsta.
Z nedeljskim porazom v gosteh proti Marianu je štzndreška Juven-tina zapravila trržnost, da bi se povzp.-la na sam vrh lestvice.
Štandrežci so zete dobro pričeli tekmo in v 9. min. igre so že prišri v vodstvo Uras je z desne pedal Gomiščku, ki je streljal na sredino kazenskega porterà, kjer je Miloš Tabaj potisnil žogo v mrežo. Napaka Juventine pa je bila, da se je takoj po golu zaprla v obrambo in dovolila domačinom, da sp izvedli več napadov Ob neki te-ki priložnosti so tudi dosegli izenačenje. '
Juventino je v dingeni polčasu zaigrala bolje in izvedla več napadov, ki pa niso rodili zaželenih sadov Domačini' so izkoristili prizadevanja štandreškega napada in v protinapadu dosegii zmagoviti zadetek.
KAREL
PRUSNIK • GAŠPER
®*1M§Ì
na plazu
85.
Predanili smo v nekem podrtem mlinu. Ko je prišel s straže Fric, mi je vzradoščeno povedal, da čoln drži in da bo že kmalu poln deževnice, šel sem pogledat in takoj sem videl, da Fric pretirava. Ves dan je deževalo, kot da m «lilo iz škafa»; pa je bilo v čolnu le v kotu dobrega Pol litra vode. Dvom se me je polastil. S takim čolnom bomo težko prišli čez Dravo. Fric pa je kar naprej trdil, oa bo šlo. Bil je star dravski ribič. Ni vrag, da ne bi Poznal zakonov «plovbe» in da ne bi imel vsaj nekaj izku-®enj z mokrim elementom. Treba je poizkusiti ! Kaj nam drugega preostane !
Odrinili smo še isti večer. Po dva in dva sta nosila čoln. Dve uri smo korakali, da smo prešli dolino pri Gre-binju. Naš čoln je bil tako čudno oblikovan, da se mi je zdelo, da nosimo rakev. Hodili smo ob glavni cesti.
Opolnoči začujemo trde korake. Že sem pomislil, da stoo zaman gradili čoln in da nas bo sovražnik vrgel na-Zaj v planine. Koraki so se vedno bolj bližali.
Pod Birmbaumerjem smo se vrgli v zaklon. Eden od na^h pa je zavpil «Halt». Na srečo je bil le civilist, ki je zarr.udil avtobus in je pešačil iz Velikovcu. Mi smo se mu vdajali za landvahovce in mu zagrozili, da o srečanju ne
sme pripovedovati nikomur. Morali smo priti do Drave neopaženi. Ce bi kjerkoli trčili ob fašiste, bi šel čoln k vragu.
Do Drave smo srečno prispeli ob šestih zjutraj. Bilo je 9. decembra, mrzlo je bilo, Drava pa ledena. Fric je spuščal čoln v vodo. Pri tem se je vedel kot pravi izvedenec. Tičal je skoraj do kolen v blatu. Jurij mu je pomagal, Vid in Adolf pa sta bila na straži.
Prva sva se vkrcala z Jurijem. Brzostrelko in italijansko puško sva položila na dno. Nato pa sva s preprostimi vesli zaorala v umazano, naraslo Dravo. Voda je bila visoka, kajti že dva dni je deževalo. Prav tedaj je začelo še snežiti. Trda tema se je počasi začela umikati sivini.
čoln je bil ozek, pa je bilo težko obdržati ravnotežje, vendar skraja je še nekam šlo. Počasi sva še odmikala od brega. Že sva bila oddaljena kakih deset metrov.
«Srečno bova prišla čez,» sem pomislil. «Nato se vrne Jurij še po ostale!»
Krepko sem zasajal veslo, pri tem pa se prav nestro-kovnjaško zvijal, da bi ohranil ravnotežje. V tole vodo mi res ni dišalo zdrkniti! Pa še plavati ne znam! Drava je bila tod globoka. Tu se je že začenjal bazen labotske hidro-centrale. Fuj, kako je voda smrdljiva in blatna!
Pomikala sva se počasi. Za trenutek opustim veslanje in previdno iztegnem roko v vodo. čoln se je že globoko pogreznil v vodo! Le še štiri prste in zajel bi. Juriju ne črhnem niti besede. Toda tedaj začutim, da mi je voda pritekla za hlače.
«Brž nazaj ! Potaplja se ... » kriknem.
Prepozno ! že ni več čolna pod menoj, pogrezam se v smrdljivo vodo. čoln se mi izvije pod nogami in že ga začutim prevrnjenega nekje ob glavi.
Oklenem se ga in se jamem vzpenjati, da bi dobil zraka. Isto je menda počel Jurij. Za trenutek sva oba z glavami nad vodo, vendar le za trenutek, že spet se potapljam.
se
od
so
Z zadnjimi močmi se spet poženem kvišku in se oprimem čolna, čujem še Jurijev hlasten krik:
«Gašper, za čoln se drži...»
Toda, kaj hočem?! Že spet se potapljam.
«Z nogami delaj ... !» še začujem Jurijev klic.
Res brcam z nogami. Volja je močna, toda mišice vse bolj popuščajo. Naposled omagam. Nenadoma me zajame noč...
Pozneje so mi pripovedovali, da so fantje na obali o-bupano tekali sem ter tja in nemočni opazovali, kako boriva s smrtjo. Bila sva kakih petindvajset metrov
obale. Med njimi pa ni znal nihče plavati. Kljub temu________
zabredli v vodo, držeč drug drugega za roko, in počasi gazili vse globlje. Prvi je stiskal lesen drog v roki in ga iztegoval proti Juriju, ki se je še držal nad vodo. Jurij je zgrabil drog, pograbil še mene in vlekli so ...
Nenadoma sem začutil trdna tla. Opotekel sem se ves pijan komaj sem se držal na nogah. Slednjič sem se vzravnal, dvignil pogled in kakih trideset metrov pred seboj zagledal nemškega vojaka. Zakričal sem:
«Stoj ! Kdo tam?»
Medtem se je že precej zdanilo. Tovariši so mi brž šepnili, naj bom tiho, če je pa Nemec ! Komaj so me pomirili. Bil je namreč naš stražar.
Le počasi sem prihajal k zavesti. Tedaj sem ves prepaden zapazil, da sem ostal brez brzostrelke. To je bil najhujši udarec. Partizan severno od Drave, kjer po cestah nenehoma brze sovražne patrulje na motorjih in kamionih, partizan sredi na novo zapadlega snega, sredi belega dneva — in brez orožja!
Brzostrelka in puška sta počivali globoko v mokrem grobu na dnu reke, tam kjer se izliva Bistrica v Dravo. Tam sta tudi ostali za vse večne čase.
Potrti smo krenili nazaj proti severu. Noge smo prestavljali le stežka, škornji so bili polni vode, nahrbtniki
težki kot kamen. Niti toliko nismo imeli časa, da bi odcedili vodo. Bil je že dan, in brž šmo morali v varno naročje gozda.
Toda, tudi gozd je bil neusmiljen; povsod le sneg in mokrota. Kako naj plamen oblizne mokro dračje? Vžigal niki so bili mokri. Na srečo je imel vžigalice tudi stražar, ki je edini ostal suh. Zakurili smo in se za prvo silo osušili. Nato smo se vrnili tja, od koder smo prišli.
Matjažu sem posisi naslednje sporočilo.
«Stesali smo "rakev”. Le malo je manjkalo, da bi bila prava rakev. šlo je za las!»
STARKA Z DJEKŠ
Po nezaželeni kopeli smo nekaj dni počivali. Pričakoval--1 sem, da se bodo spet oglasile bolečine v križu Vendar je Davidov «flek» bil tako zdravilen, da sem vzdržal celo zimsko kopel.
Odšli smo iskat Iztokovo četo. Razmišljal sem spet o tem, da bi se z njo prebil čez most. Pa tudi ta načrt mi. je spodletel. Ko smo dospeli v njihovo taborišče, smo našli le ožgane zemljanke, razmetano obleko, posuto moko... Vse je kazalo, da se je četa spopadla v samem taborišču. Res smo kmalu zvedeli, da se je udarila v Hudem kraju nad Trušnjami v bližini taborišča; pri tem so bili trije partizani laže ranjeni, enemu pa so prestrelili nos. Nato so se umaknili. To je bilo vse, kar sem zvedel pri kmetih.
Potovanje sem izkoristil za obisk pri kmetih nad Djekšami. Nekega jutra smo potrkali na okno majhne kajže. Odprla nam je osivela ženica, in nam postregla tako ljubeznivo, da nas je ganilo. V hiši ni imela drugega kakor lipov čaj in krompir. In čeprav nismo zahtevali ničesar, nam je oboje brž prinesla na mizo. Sami pa smo privlekli na dan svinjsko meso in prosili smo jo, da nam ga dovoli skuhati.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVN
Stran 6
7. decembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
n,	,	„,r
Cdgovomf urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^Trst založnikov fieg^
ili
SPREJELI SO GA NAJVISJI SOVJETSKI VODITELJI
Polkovnik Gedafi v Moskvi v potrdilo izboljšanja odnosov med Libijo in SZ
Glavna tema prvega dela razgovorov - položaj na Bližnjem vzhodu
MOSKVA, 6. — Libijski predsednik Gedafi je dopotoval danes na uradni obisk v Sovjetsko zvezo v potrditev čedalje boljših odnosov, ki so se posebno v zadnjih letih razvili med Moskvo in Tripolisom. O-b.:sk libijskega voditelja naj bi pomenil nekakšno kronanje tega pozitivnega razvoja, ki je Moskvi še posebno pri srcu po ohladitvi odnosov s Sadatovim Egiptom in po napetosti, ki ie nastala s Sirijo ob dogodkih v Libanonu.
O interesu Kremlja do ohranitve trdnega zaveznika na delikatnem področju Bližnjega vzhoda oriča že sama sestava sovjetske delegacije na pogovorih: generalni tajnik KP SZ Brežnjev. predsednik prezidija Podgorni, predsednik vlade Kosi-gm, zunanji minister Gromiko, pa še nekaj ministrov in visokih partijskih predstavnikov:	Gedafi pa
je prav tako odpeljal s sabo v Moskvo štiri ali pet ministrov ter vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Pred Gedafijevim prihodom so Izve-stja objavila komentar, v katerem podčrtujejo izboljšanje odnosov med chema državama ter pozitivno ocenjujejo «novi protiimperialistični kurz» libijske zunanje politike, ki da ustvarja pozitivne pogoje za razvoj vsestranskega sodelovanja. List poudarja tudi nevtralnost Libije in njeno neodvisnost od vojaških blokov ter ugotavlja sorodnost pogledov SZ in Libije o 'številnih aktualnih mednarodnih problemih.
Podobno se danes izraža agencija TASS v poročilu o prvem delu noli Učnih pogovorov, ki so bili posvečeni predvsem noložaju na Bližnjem vzhodu. Agencija v tej zvezi navaja, da je Podgorni v svoji dobrodo siici libijskemu gostu izrecno poudaril nujnost sklicanja ženevske konference, na kateri naj bi našli globalno rešitev problemov: «Odločno nasprotujemo lojenim sporazumom — je dejal Podgorni — ki ne ur.oštevajo potrebe, da se odpravijo vss posledice izraelske agresije».
Pa tudi Izrael je prav danes zalite val čimprejšnje sklicanje ženevske konference: resolucijo v tej zvezi je nredstavil predstavnik telavivske vlade generalni skupščini OZN. O-sr.utek resolucije izrecno zahteva, naj se «Egipt. Jordanija. Sirija in Izrael nemudoma sestanejo v žene. vi pod predsedstvom ZDA in Sovjetske zveze za obnovitev pogajanj brez predhodnih pogojev». Dokument ne omenja Palestincev: bistvo izraelskega osnutka resolucije je namreč, bolj kot zahteva po obnovitvi pogajam' predvsem potrjeno nasprotovanje udeležbe Palestincev na konferenci. Vsekakor je dokument za nirr.iv tudi zaradi tega, ker je to prvič, ko Izrael predlaga gene-
ralni skupščini v odobritev svojo resolucijo.
Na diplomatskem področju beležimo danes tudi obisk sirskega predsednika Asada v Aman, kjer se je že sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Jasno je, da so pogovori posvečeni splošnemu položaju na Bližnjem vzhodu, pa tudi razvoju krize v Libanonu. Asad bo konec tedna odpotoval v Kairo na pogovore z egiptovskim predsednikom Sadatom.
Trije misijonarji ubili v Rodeziji
SALISBURY. 6. — Uradno poročilo rodezijske vlade, ki so ga objavili sinoči v Salisburyju. trdi, da so črnski gverilci ubili tri katoliške misijonarje, in sicer 71-letnega škofa Adolfa
Schmitta, 65-letnega patra Possenti-ja, ravnatelja šole «Regina mundi» v Lupaneju. in nuno Mari Van Den Berg, ki je poučevala v isti šoli. Druga nuna je bila ranjena. Po uradnem poročilu na.j bi gverilci - ustavili džip, na katerem so se peljali, ter hladnokrvno začeli streljati na misijonarje. Predstavniki črnske opozicije na ženevski konferenci o Rodeziji pa so odločno demantirali, da bi črnske sile lahko zagrešile umor. Dejali so. da so umor izvršili plačanci bele manjšine, da bi pred svetovnim javnim mnenjem diskreditirali črnsko opozicijo.
RIM, 6. — Namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Dore je odredil zaplembo reklamnega letaka za film «Taxi driver», knjige «Porci con le ali» in radikalnega biltena «Prova radikale», češ da gre za opolzke publikacije.
Srečanje med Brežnjevom in Gedafijem ob prihodu libijskega voditelja na uradni obisk v Moskvo

USPEŠNA AKCIJA POTAPLJAČEV V 0TRANTSKEM PRELIVU
Danes bodo izvlekli na površje del tovora potopljenega Cavtata
Ugotoviti bodo morali, v kakšnem stanju so jekleni hranilniki s svinčevim tetrametilom
OTRANTO, 6. — Slabo vreme je zadnje cini oviralo vse poskuse, da hi dvignili z morskega dna enega od 910 hranilnikov s svinčevim te-’rametilom, ki predstavljajo tovor ladje «Cavtat», ki se je potopila 14 julija 1974. Danes se je vreme končno izboljšalo in potapljači podjetja «Edilsub» iz Rima, ki je specializirano v posegih v največjih globinah, so končno uspeli zvezati sod, v katerem je strupeni svinčev tetrame-til in tetraetil. Potegnili ga bodo na površje jutri, če bodo vremenske razmere še vedno ugodne.
Pretpr Maritati, jy je ukazal u-i esti preiskavo o tovoru «Cavtata», bo sedaj moral ugotoviti, v kakšnem stanju so jekleni hran lniki po dveh letih v morski vodi. Poleg tega bo moral ugotoviti, kaj vsebuje hranilnik in kaj je «Cavtat» prevažal poleg svinčevega tetrame tila, namenjenega reški čistilnici. Zadnje čase je bilo mogoče zašle diti tako v italijanskem tisku, kot v tisku nekaterih zahodnoevropskih držav, celo vrsto ugibanj. Zadevo je treba sedaj razčistiti, da bi govorice o n.pr. kemičnem orožju, ki naj bi ga prevažal «Cavtat», pre-
liiimiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiimiiniiiiiii»imiiiMiiiiiin»ui»iiiiinmum**ini*iiiiiim»iiiliiiiiiinnnniniinniiiii
REAKCIJA DEMOKRATIČNE JAVNOSTI NA NEDELJSKI IZPAD
Očetovstvo terorističnega dejanja si lasti skupinica «gruppi di fuoco prima linea»
MILAN, 6. — Agenti lombardijske varnostne službe in političnega oddelka milanske kvesture ter orožniki deželnega karabinjerskega preiskovalnega urada mrzlično nadaljujejo s preiskavo, da bi odkrili teroriste, ki so v nedeljo izvedli rapad na u-redništvo največjega milanskega in italijanskega časnika «Corriere della Sera». Bomba, ki je eksplodirala pozno popoldne, je povzročila precejšnjo gmotno škodo, na srečo pa ni zahtevala človeških žrtev. To dejstvo gre pripisati le golemu naključju, da v trenutku, ko je peklenski stroj počil, ni bilo nikogar v stranišču «kronike».
Očetovstvo podlega atentata si lasti samozvana levičarska izvenparla-mentarna skupina «gruppi di fuoco prima linea», ki se jé pojavila šele pred nedavnim na prizorišču političnega terorizma. Zaenkrat ni še znano, če je prevratniška skupina nastala po odcepu ene večjih terorističnih organizacij, kot sta NAP ali rdeče brigade, ali pa je sad združitve majhnih in doslej nepomembnih prevratniških skupinic. Preiskovalci so mnenja, da je druga domneva osnovnejša, kot med drugim poudarjajo tudi teroristi v letaku, ki so ga pustili na kraju atentata. Policija je vsekakor prepričana, da hrbtenico nove organizacije ne tvorijo ilegalci kot v primeru rdečih brigad, pač pa ljudje, ki so v rednem delovnem razmerju in ki se tako lahko še bolje skrijejo v raznoliki družbi kot je milanska. Ni dvoma pa, da gre za ljudi, ki zelo dobro vedo, kako se streže razstrelivu in orožju, kot so med drugim teroristi sami dokazali z nedeljskim atentatom.
Kot rečeno se je prevratniška organizacija pojavila šele pred nedavnim na prizorišču samozvanega levičarskega političnega terorizma in sicer 30. novembra z napadom na krožek vodilnega osebja podjetja
Fiat, V petek si je ista organizacija prevzela odgovornost za napad na sedež Združenja industrijcev iz Bri-anze. V obeh primerih so teroristi pustili na prizorišču podlih izpadov letake, v katerih poudarjajo, da je njihova skupinica nastala iz združitve manjših in doslej nepoznanih gverilskih skupin. «Prima linea» je nadalje «zažugala» policiji in karabinjerjem, naj terorističnih izpadov, za katere si lasti vso odgovornost, ne skušajo naprtiti «tovarišem, ki v te akcije niso vpleteni».
Atentat na milanski časnik je izzval val ogorčenih protestov. Uredništvu časnika so izrazili odgovornost predstavniki vseh italijanskih demokratičnih sil in organizacij, ki so obenem tudi odločno poudarili, kako teroristično nasilje, ne glede na to, kako ga podli storilci opravičujejo, koristi samo najbolj zakrinkani desnici in tistim, ki bi z vzburjanjem neredov, radi popeljali državo na pot avanturizma in mračnjaštva, (vt)
Po škandalu Lockheed sedaj še afera Coca-cola?
WASHINGTON, 6. - Ali bomo po škandalu Lockheed imeli še škandal Coca - cola? Za sedaj je preiskava o nezakonitih izplačilih družbe za prodajo svojih proizvodov v tujini v teku le v ZDA, kjer pa zadobiva nepričakovano širok obseg. Vladna komisija za zaščito premičninskega tržišča je namreč ugotovila, da ta izplačila znašajo okrog 600 tisoč dolarjev, se pravi dvakrat več, kot je prvotno kazalo. Za sedaj pa nikakor ni znano, kdo je ta denar prejel in v katerih državah.
MANILA, 6. — Nad jugovzhodnim delom filipinskega otoka Luzon se je danes razbesnel orkan «Nora». Neurje je zahtevalo vsaj 17 žrtev.
pehale, Pri širjenju neodgovornih govoric imajo veliko odgovornost nekatere zahodnonemške turistične agencije, ki imajo velike interese v Španiji in jim je mnogo na tem, da preusmerijo nemške turiste v Španijo.
Tudi mnenje znanstvenikov o nevarnosti, ki ga predstavlja strupena svničeva spojina v Jadranskem morju, je deljeno. Nekateri menijo, da bi taka količina tetraetila. kot ga je prevaža! «Cavtat», utegnila pokončati vse življenje, rastlinsko in živalsko, ne samo v Jadranskem morju, temveč tudi v dobrem delu Sredozemlja. Na to nevarnost je opozoril znani. francoski oceanolog Jacques Cousteau. Popolnoma raz ličnega mnenja pa so nekateri a-tneriški ekologi, ki pravijo da je prvič zelo malo verjetno, da bi vsi hranilniki začeli puščati istočasno, in drugič, da bi tudi v tem primeru količina tetrametiia ustrezala tisti, ki jo avti v enem samem velemestu izločijo v enem tednu.
Kakorkoli že, zadevo je treba čim prej rešiti, saj se je že vse preveč zavlekla. Kot kaže so se je vsi otepali tudi zaradi ogromnih stroškov, ki jih terja operacija. Govorijo o 2 milijardah lir.
Jutri bodo nastopili izvedenci ita Fjanske mornarice z ladjo «Proteo», ki je opremljena s posebnimi napravami za posege v velikih globinah. . Poleg nje so na kraju, kjer se je potopila jugoslovanska ladja tudi nekatere druge enote italijanske mornarice, n.pr. hidrografska ladja «Ammiraglio Magnaghi», vlačilec in pa tovorna ladja s 300 možmi posadke. «Proteo» je oprem [jen tudi s podvodnimi ■ telekamera-mi, ki pridejo v poštev pri posegih v takih globinah.	(if)
V Franciji stavka tiskarjev in časnikarjev
PARIZ, 6. — V Parizu ni izšel danes noben dnevnik zaradi 24 urne protestne stavke časnikarjev in tiskarjev, potem ko je včeraj zjutraj policija vdrla v tiskarno dnevnika «Le Parisienne libere», ki so jo delavci zasedli še pred poldrugim letom. Pravi paradoks je, da je včeraj izšel samo «Parisienne libere», katerega lastnik ga daje tiskati v neki drugi tiskarni zunaj Pariza. Na prvi strani ima danes ta časopis velik naslov, da je «končno zmagala pravica». Mnogi prodajalci dnevnikov niso privolili v prodajanje tega časopisa v znak solidarnosti s stavkajočimi časnikarji in tiskarji. Danes zvečer bodo slednji sklenili, ali naj stavko prekinejo, ali naj jo nadaljujejo še za 24 ur.
NEAPELJ, 6. — Triletna deklica je izgubila življenje v Neaplju, ko se je zrušilo pročelje neke nenaseljene hiše, njen sedemletni bratec pa je bil huje ranjen. Otroka sta se igrala pred hišo,, ko je zid jpe-pričakovano popustil in jo zasul. Malčka so nemudoma peljali v bolnišnico, vendar prizadevanje zdravnikov, da bi rešili dekletcu življenje, je bilo zaman.
VČERAJ NA ŽALAH
Zadnje slovo od Rudija Janliube
LJUBLJANA, 6. - Na Žalah se je danes popoldne velika množica poslovila od prerano umrlega revolucionarja, španskega borca in borca NOV, časnikarja in bivšega konzulih nega predstavnika SFRJ v Trstu Ru-
dija Janhube. Pokojniku so izkazali vojaške časti kot pritičejo uglednemu revolucionarnemu borcu. Krsto s pokojnikovim truplom so v sprem stvu čete JLA peljali na topovski lafeti, ob odprtem grobu pa so mu v poslednji pozdrav izstrelili častne salve.
Pri katafalku na Žalah se je od pokojnika v imenu CK ZKS, izvršnega sveta SRS in sekretariata za notranje zadeve poslovil sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen m za njim predstavnik španskih borcev, ob odprtem grobu pa pokojnikov stari mladostni prijatelj in soborec v naslednjih letih Ante Novak. Vsi so prikazali lik pokojnika kot doslednega revolucionarja v vsem njegovem življenju, Ante Novak pa je obudil spomine na njegova mlada leta in na neštete človeško odlike, ki so krasila Rudija Janhubo.
Na zadnji poti so spremili pokojnika številni najvišji predstavniki druž-beno-političnega življenja, številni bivši slovenski španski borci, predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu, delegacija zamejskih Slovencev iz Italije in na stotine drugih.
Liberalni demokrati zgubili absolutno večino
Hud poraz vladne stranke na volitvah na Japonskem
Senca škandala Lockheed ■ Afirmacija socialistov in sredinskih sil
TOKIO, 6. —■ Japonska liberalno -demokratska stranka je na nedeljskih splošnih volitvah zgubila absolutno večino v japonskem parlamentu, ki jo je imela vseh zadnjih 21 let. Sicer pa je stranka premiera Takea Mikija ohranila relativno večino in s tem tudi pravico, da še naprej vodi japonsko politiko, pa čeprav se bo sedaj morala pogajati z drugimi strankami. Po predvidevanjih si bodo liberaldemokrati zagotovili večino s pomočjo neodvisnih konservativcev.
K porazu vladne stranke na Japonskem je verjetno nemalo prispevala afera Lockheed, zaradi katere je moral bivši premidf1 TStiaka zapustiti vodstvo vlade, pozneje pa je moral celo v zapor. Po drugi strani pa je bil Tanaka, ki je tokrat kandidiral med neodvisnimi konservativci, ponovno izvoljen v parlament z rekordnim številom skoraj 170 tisoč preferenc.
V novem parlamentu, ki šteje 511 sedežev, dvajset več od prejšnjega, bodo liberaldemokrati imeli 249 sedežev (prej 271), socialisti 123 (prej 118), sredinski «Komeito» 55 (19),
iiiiimiiimiimimmiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimissiiimiiiiiHiimiumuimmimiimiiiiiiiiMmmiiimiiiiiiimiiimiimiimniimiiiiiiiii#
KI DNEVNIK
Morda
že prihodnji teden
(Nadaljevanje z 2. strani)
za dokončno opremo doka in za vrsto dodatnih naprav, ki jih bodo namestili v okviru druge faze gradnje.
Minister za javna dela Gullotti je ob podpisu konvencije — za Tržaški arzenal - Sv. Marko je dokumente podpisal predsednik ing. Lippi — izjavil, da se bo zavzel za to, da bo zakonski osnutek o finansiranju druge faze del čim prej dostavljen ministrskemu ‘ svetu, da ne bi pri uresničevanju zidanega doka v Trstu nastale nove zamude.
Tržaški župan Spaccini nam je sinoči , v zvezi s podpisom konvencije dejal, da se bo gradnja zidanega doka po nekajletnem premoru vendarle premaknila z mrtve točke in da je upati, da bo naše mesto čez tri leta končno razpolagalo s to pomembno infrastrukturo. V šali je še pristavil, da je Miklavž to pot obdaril tudi Trst, in to v trenutku, ki je z gospodarskega vidika .vse. prej nego rožnat.
Pokrajinsko tajništvo socialistične1 stranke pa je izdalo tiskovno poročilo, v katerem naglasa pomen včerajšnjega podpisa konvencije v Rimu in poudarja, da je do tega prišlo — sicer pc dolgem času — v največji meri zaradi stalnega in enotnega pritiska, ki so ga sindikalne organizacije in krajevne u-stanove z našega področja izvajale nepristojne oblasti v samem Trstu m v Rimu. Hkrati s tem poročilo opozarja, da je v okviru tržaške ekonomije še več nerešenih problemov, v zvezi s katerimi je treba prav tako kakor v primeru doka nastopati vztrajno in enotno, da bi se dokopali do ustreznih ugodnih rešitev.
• V konferenčni dvorani družbe Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8 bo drevi, ob 18. uri, predaval podpredsednik vsedržavnega združenja kmečkega tiska. Obravnaval bo vprašanje perspektiv evropskega kmetijstva ter italijanski model. Predavanje se vključuje v študijski seminar, ki ga prireja evropsko federalistično gibanje pod pokroviteljstvom dežele ter zavarovalnih družb «Generali» in «Lloyd Adriatico».
Nekaj upanja za Calza Bloch?
smernice, po katerih bodo svetovalci KPI v deželni skupščini razvili svoje posege v okviru razprave o obeh dokumentih, ki se bo kakor znano začela 14. decembra. Komunisti bodo postavili v ospredje predvsem nujnost obnove območij, ki jih je prizadel potres 6. maja,
0 Danes se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutek, ki predvideva dodatne posege v pomoč področjem, ki jih je opustošil potres, in sicer iz finančnih skladov, ki so jih dale na razpolago Evropska gospodarska skupnost. Evropska investicijska banka ter Evropska premogovna in jeklarska skupnost.
: V tem.tednu se bodo sestale tudi Stalne komisije,«kr bodo med drugim obravnavale geželni srednjeročni finančni načrt in proračun za leto 1977. O obeh dokumentih bo razprava stekla v skupščini 14. decembra.
SVETOM ZGODOVINA
V ENI KNJIGI je izšla
Končno tudi za Slovence temeljno priročno delo: 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 barvnih zemljevidov, 75 preglednic in grafikonov v velikem leksikonskem formatu
SE KRATEK CAS PO MNOGO UGODNEJŠI PRED-NAROCNISKI CENI!
Ttèaika lntjigoiMi
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
«novi liberalni klub», ki je nastal pred kratkim z izstopom petih poslancev večinske stranke, pa je pre jel 17 sedežev. Komunisti, ki so imeli prej 38 poslancev, so tokrat nazadovali na 17, neodvisni konservativci pa so si zagotovili 21 mest (prej 16).
Poleg vladne stranke so torej komunisti, kot kaže, glavni poraženci na nedeljskih volitvah, zmagovalci pa so predvsem sredinske stranke in socialisti. Po mnenju premiera Mikija to pomeni, da Japonci sicer želijo sprememb, toda ne revolucionarnih, pač pa postopnih, Po mnenju drugih opazovalcev pa volilni izid kaže tudi na nezadovoljstvo zaradi škandalov, pa tudi zaradi prevelike pasivnosti vladne stranke.
Vsekakor se je tudi položaj premiera Mikija v sami večinski stranki močno omajal. Njegov glavni tekmec, bivši podpredsednik vlade Fu-kuda, že pripravlja ofenzivo, ki jo bo verjetno sprožil že čez nekaj dni na konvenciji vladne stranke, ko bi Takeo Miki utegnil odstopiti od funkcije premiera in voditelja liberalnih demokratov, (tm)
Svetovalci KPI in deželni proračun
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu se je včeraj sestala v Vidmu, da bi razpravljala o dežel- j ya je le še upanja. Sodišče v Mi nem proračunu za prihodnje leto lanu bi moralo včeraj odločati o po in o srednjeročnem razvojnem na- j daljšanju komisarske uprave do 15. Črtu za obdobje 1977-1980. Po daljši j januarja, kakor so predlagali sin-debati so prisotni začrtali osnovne dikati .da bi se medtem našel na-
Nad podjetjem «Calza Bloch» še vedno visi Demoklov meč. nekaj
čin rešitve, do sinoči pa ni prišlo v Trst nobeno sporočilo.
Morda bo prišlo danes.
Medtem pa smo izvedeli, da bo danes zastopstvo tovarne nogavic Polzela pri Celju imelo preliminarne razgovore s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za industrijo Stopperjem. Kot smo pred dnevi že poročali, se vodstvo to varne Polzela baje zanima za prevzem tržaške tovarne nogavic «Calza Bloch». Svojo ponudbo je ooslala tudi skupina Malerba iz Milana, toda pogoji, kot poudarjajo sindikati, niso nikakor sprejemljivi. Poleg izdatnega finansiranja namreč zahteva Malerba odpust 350 delavcev, cd sedanjih 600,. ki so zdaj seveda v dopolnilni blagajni.
Sindikalni predstavniki poudarja jo, da jih ne zanima, kdo bo nrev zel tovarno, pač pa se borijo za ob stej podjetja in ohranitev delovnih mest.
22.20
12.30
13.00
13.30
17.00
18.00
18.25
18.45
19.45
20.45 21.15
20.00
TOREK, 7. DECEMBRA 1976
12.30
13.00
13.25
13.30
17.00
17.25
17.55 18.15
18.45 19.20
20.00
20.45
8.00,
16.05
17.05
17.25
17.55 18.10
18.45
19.30
20.00
20.55
21.55
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost Oddaja za potrošnike Vremenska slika DNEVNIK
Program za najmlajše: Knjiga pravljic
Dve leti počitnic
Kamniti zaklad
Proces Robespierru
Jazzbum!
Trije nečaki in major dom — kratki film
DNEVNIK
VITA PRIVATA
Če nekoliko poenostavimo lahko trdimo, da v ciklusu filmov posvečenem velikemu mojstru kinematografije levji delež pripada Bergmanu in Felliniju. Film, ki bo na sporedu drevi je skorajda neke vrste nepoznano Bergmanovo delo saj ga ni zrežiral on pač pa neki skorajda nepoznani Jan Molander. Bergman je pa napisal scenarij, skrbel za produkcijo in nadzoroval delo zaradi česar lahko pripišemo njemu vsaj 80 odstotkov očetovstva tega filma, ki med drugim obravnava isto temo, ki jo je veliki švedski mojster razvil v svojem filmu «Scene da un matrimonio». Arhitekt Andrea Fromm in njegova žena sta gotova, da sta srečna in to izrecno potrdita v začetku fiima, ko zagotavljata, da ju zlo v svetu ne prizadene in da sta naredila skorajda perfekten zakon. Njuno prepričanje pa postopno skopni in ugotovita, da so tudi v njunem zakonu bolečina, poraz in nezvestoba, ki ju silita v razhajanje in v medsebojno nerazumevanje. Po prvem sporu ob umoru pacifističnega voditelja Martina Luthra Kinga je arhitekt prifesio-nalno poražen, čemur sledi odkritje, da ima Ana ljubimca, Andrea pa si «privošči» kratko in nezadovoljivo ljubavno razmerje. In končno ponovni razgovor med zakoncema, s katerim se film zaključi. Najprej gre za izpoved, nato pa za razgovor med osebama, ki sta si skoraj tuji, ker nista več govorili med seboj in ne vesta, če naj z zakonom, ki sta ga toliko let gradila, nadaljujeta kot doslej ali pa naj razgalita vse njegove slabosti.
ODPRTA ŠKATLA
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
Vidim, slišim, govorim — filmska rubrika DNEVNIK 2 - Ob 13. uri Vzgoja in dežele: Jezik in narečja INCIDENT V FORT MASONU — telefilm Poljudna znanost
ARHITEKTURA: Versailles pri Parizu
RUBRIKE DNEVNIKA 2: Parlament in Šport
Oblika dela se spreminja
DNEVNIK — Odprti stud:o
Caro papà — komični film
Italia bella mostrati gentile
Oddaja o italijanski ljudski pesmi
DNEVNIK - DOSJE
Reportaža ki jo je za drugi televizijski kanal pripravil časn: kar Enzo Aprea, je zelo aktualna in pomembna ter je bila posneta pred nekaj dnevi v neki rimski bolnišnici, časnikar, ki je pripravil že vrsto reportaž za to televizijsko rubriko, opisuje v prvi osebi tipičen dan, ki ga bolnik preživi v rim s ki'1 'bolnišnici' ’ ter prtkaže* vsakmrstne težave, s katerimi se mora soočat/ zdravstveno osebje ter «čudeže», ki jih uresniči. kljub1nazadnjaški strukturi, v kateri deluje.
Ob koncu DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljano
10.00, 14.00 TV ŠOLA
Protihitlerjevska koalicija, Otroški domovi in šole v NOB, Ma tematika, Nemščina, TV vrtec. Celica, Prirodoslovje, Risan ka itd.
Šolska TV : Ekonomska pogojenost neuvrščenosti Vrtec na obisku. V zasneženi deželi DEBELINKO, serijski film Obzornik
Vsi smo ustvarjalci ZBORI SVETA: Italija DNEVNIK Diagonale
H. DE BALZAC: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN, nadaljevanka Roman Blišč in beda kurtizan sodi med znana dela velikega ustvarjalca «Človekove komedije», med «prizore iz pariškega ž:vljenja»; v njem podaja pisatelj značilno sliko francoske prestolnice in njenih prebivalcev. V ospredju so človeški boji za oblast in denar pa brezumna dirka za uživanjem in družbenim uveljavljanjem.
DNEVNIK
Koper — barvna
19.30 ODF RTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK
20.35	OTROCI NASILJA, film, ki ga je režiral Luis Bunuel 22.05 Aktualna tema, dokumentarna oddaja
22.35	Naši zbori, Oktet iz Trbovelj
Zagreb
19.30 DNEVNIK 20.00 V središču
20.50 Rosenbergovi ne smejo umreti, TV nadaljevanka 22.10 Bizet: CARMEN, III. dejanje
TRST A
7.00, 10.00, 11.30, 12.45, 14.00,
15.30.	18.00, 19.15 Poročila; 7.20
12.45	Dom in izročilo: Dobro ju tro po naše, Tjavdan, Glasba in kramljanje. Nekoč je bilo. Koncert. Jazz, Liki iz na|e preteklosti, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13., Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa. Glasba; 18.00- 19.00 Kultura in delo: Simf. koncert; Za najmlajše: Pravore-čje, Slovenski zbori.
KOPER
7.30. 8.30. 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Zbori in baleti: 9.00 Pisan spored: 10.00 Z nami je...; 10.35 Popevke; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 do 12.00 Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikrofonom; 14.35 Polke in valčki; 15.00 Kino danes; 15.30 Orkester Oddi;
16.45	Ansambli domače zabavne glasbe: 17.00 Za mlade poslušalce; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Sopranistka Ljubica Bercè - Košuta ; 19.00 Prenos RL; 20.00 Nepozabne melodije; 21.00 Literarna oddaja.
RADIO 1
7.00.	8.00. 10.00, 12.00, 13.00
15.00,	19.00 Poročila; 7.30 Budilka:
9.00	Vi in jaz: 10.00 Posebna re poitaža: 11.00 Strnjena opera «Faust»; 12.10 Glasbeno-govorni spored; 14.30 Radijska nadaljevan ka; 15.35 Zabavni program; 18.30 Glasba in besede: 19.10 Nabožna oddaja: 22.15 Kitarist Di Sandro, 22.35 Sodobni ital. glasbeniki.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 12.00. 14.00,
18.00,	22.00 Poročila: 6.20 Rekreacija, 6.50 Dobro jutro, otroci.-
8.08	Glasbena matineja: 9.30 ti glasbenih soh 10.15-11.00 Kdaj-kam. kako in po čem?: 10.45 Tn ristični napotki; 11.03 Promenado koncert; 12.10 Danes smo izbran-12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 P° domače: 13.30 Priporočajo vam.---
15.00	Dogodki in odmevi: 15J Glasbeni intermezzo; 15.45 Družba in čas; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Obisk naših so listov; 19.35 Lahko noč, otroci-•
20.00	Slovenska zemlja v pesm-in besedi: 20.30 Radijska igra-
21.08	Zvočne kaskade: 22.20 Pota jugoslovanske glasbe: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.