Cerkvene zadeve. Katoliška cerkev in narodno življenje. (Govor mil. knezoškofa dr. Mih. Napotnik na katol. shodu v Ljubljani). (Konec.) Po vzgledu tega «voznika"Izraelovega« pobrinimo se tudi mi za ohranitev prelepih lastnostij v Slovencih. Katoliški, avstrijski, slovenski — to so trije prislovi, ki se prav prijetno vjemajo in so neločljivi. Nekatoliški Slovenec bi bil popačenec, bi bil izdajalec svete matere cerkve, bi bil odpadnik od slovenske zgodovine. Toda katoliškega Slovenca neomejena zvestoba do sv. očeta papeža Leona XIII. je stikoma združena z neomahljivo udanostjo do preljubljenega avstrijskega vladarja Franca Jožefa I. Te dve zlati čednosti, Sloyencem kakor prirojeni, se strinjata, kakor se zlagata papeška in cesarska zastava v eni barvi in sicer v zlati: zlatobela, zlatočrna. Res, Slovencem manjka mnogo, pa ne manjka jim iskreno požrtvovalne ljubezni do Boga in do njegove cerkve, do cesarja in do svoje avslrijske domovine. In te dragoceni kreposti naj se še globlje zasadita v slovenskih srcih po blaženem vplivu prvega slovenskega katoliškega shoda, kateri pa neče biti shod posebne slovenske stranke, ampak je shod katoliških Slovencev, pa tudi neče biti politiški shod, ampak je le izpoved katoliške zavesti in krščanske domoljubnosti. Pod okriljem zastave: vse za vero, dom, cesarja, zboruje ta skupščina in pospešuje jasnost v načelih, složnost v delovanju in navdušenost za dobra dejanja* Jasnost v načelih bode nastala po mirnem in slvarnem posvetovanju izobraženih mož iz raznih služeb in od raznih stranij, krepostnih mož, ki Ijubijo resnico, če ludi žrtve tirja. Sladko otožnost bodo dosegla blaga srca, ki vsa bijo katoliški in avstrijski, srca, ki se samo bližati morajo, da se brž umejo in ljubijo. Navdušenost za dobra dejanja pa vzbuja in bode vzbujal divni poglcd na bogato število velikodušnih udeležencev. In pri tein ugodnem položaju kdo dvorai, da se vrše in se bodo vršile obravnave prvega slovenskega katoliškega shoda k veči časti božji, v povišanje sv. cerkve, v časni in večni dobiček slovenskega naroda, v sporazumljenje in pomirjenje pravih rodoljubov, vsem udeležencem pa v prijetni in blaženi spomin! Sedaj pa treba, da hitim h koncu. V starih Atenah je prejel neki oblastnik med veselim gostovanjem list, v katerem ga je svaiil dober prijatelj pred bližnjo zaroto. Ali mož, nejevoljen, da ga kdo moti med veselico, vrže neodpečateno pismo pod vzglavje svojega sedeža, rekoč: Ta jif,df|j.aTa si? aop.ov, opravki za jutri. Toda drugega jutra ni dočakal mož, izgubivši še tisto noč oblast in življenje. Preljubi zborovalci! Modrost je, učiti se od nemodrosti drugih. Recimo zatorej: Ta rtpaf(j.aia si? aijjisfjov, opravki za danes, za jutri pa odmor po naporu, na tem svetu nevtrudno delovanje, v nebesih pa večno-veselo gostovanje. Na delo torej, da ne poreko zanamci, da smo bili malomarni in brezbrižni za velevažna vprašanja svoje dobe, da smo bili preslabi za dejanja, prebojazni za žrtve, da nismo plameneli za uzore med svetoni, kateremu jc zabava in denar: gloria in credo. Presojujte resolucije, po potrebi časa vam predložene, resolucije, ki niso prazne besede ali zračne reklje za trenotek, nego so globoko premišljeni in skrbno izdelani načrti in bodo vodilna načela za poznejše blagonosno delovanje. Zatorej vse prevdarite in kar je dobrega, obdržite! (I. Tesal. 5, 21.) In vse to dobro bodete pa prav lahko naSli, ker vcm,  da se ravnate po modreni načelu najinodrejšega Alri- kanca: In necessariis unitas, in dubiis liberlas, in omnibus autcm earitas; in ker unipjete, kar poje avslrijska pesem: Trdno dajmo se skleniti, Sloga ]>ravo moč rodi, Vse labko nam bo storiti, Ako združimo mofci. In če še bode dalje hlidel, kakor je še doslcj vel pri zborovanjih, duh krščanskih načel, duh krSčanske ljubezni in bratovske složnosti, potem bodo la shod lo, za kar ga pozdravljam, bode jutranja zarija sijajnojše bodočnosti za katoliške Slovence; potem bodo ti slavnostni dnevi: dnevi vspešnega, ker složnega delovanja še dalje in dalje; in potem bode ta shod dosegel pruobrat na bolje, dosegel bode Lo, kar vsi želimo, da bodo božji, vzveličalni mir zavladal in zakraljcval po vsej slovenski zemlji pri vseh, ki so dobre in svete volje. Tako se zgodi, tako bodi!