33 PODNEBNE RAZMERE V ZIMI 2016/17 Climate in winter 2016/17 Tanja Cegnar ecember, januar in februar so meseci meteorološke zime. V uvodu na kratko povzemamo najpomembnejše znač ilnosti vsakega zimskega meseca posebej, sicer pa se č lanek posveč a zimi kot celoti. V prikazu zimskih razmer smo za primerjavo uporabili obdobje 1981–2010. Povpreč na decembrska temperatura je na severozahodu države in v gorah presegla dolgoletno povpreč je; v Rateč ah za 0,6 °C, v gorah pa je bil presežek več ji, na Kredarici so dolgoletno povpreč je presegli za več kot 3 °C. V nižinskem svetu pretežnega dela Slovenije je bil december hladnejši kot obič ajno, saj se je v območ ju visokega zrač nega tlaka po nižinah nabiral hladen zrak. Več ina temperaturnih odklonov je bila v nižinskem svetu med - 2 in 0 °C. V gorah so prevladovali toplejši dnevi od dolgoletnega povpreč ja, zaradi pogostega temperaturnega obrata pa je bila po nižinah več ina dni hladnejših kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. V veliki več ini Slovenije je december 2016 minil brez omembe vrednih padavin. Primerjava z dolgoletnim pov- preč jem kaže na skoraj povsem suh december, le v Koč evju, Beli krajini in delu Štajerske ter v Prekmurju so presegli odstotek dolgoletnega povpreč ja, na severovzhodu Slovenije so presegli 5 %, v Lendavi pa so padavine dosegle 18 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo povsod vsaj 40 % več kot obi- č ajno, med kraje s presežkom do 70 % se uvršč ajo severo- vzhod in severozahod države, Goriška ter Obala. Najbolj so dolgoletno povpreč je presegli na delu Notranjske, kjer je sonce sijalo celo več kot 230 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani je bil to najbolj sonč en december od sredine minulega stoletja. Snežna odeja je bila decembra v gorah skromna, na Kredarici je bila najdebelejša v zač etku meseca s 120 cm. Ker je december več inoma minil brez padavin, je bilo krajev s snežno odejo malo. Več inoma so o tanki snežni odeji, ki se je več inoma obdržala le kakšen dan, poroč ali na Štajerskem, Koroškem, delu Gorenjske in Notranjske. Povpreč na januarska temperatura je bila obč utno nižja kot v povpreč ju obdobja 1981−2010, v več jem delu zahodne Slovenije in več inoma tudi na Gorenjskem so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali do 3 °C. Drugod po državi je bil zaostanek več ji, del Dolenjske in Štajerske je bil 4 do 5 °C hladnejši od povpreč ja primerjalnega obdobja. Več ina padavin je padla 12. in 13. januarja. Med 50 in 80 mm je padlo na območ ju, ki se je zač enjalo na meji s Hrvaško in segalo v Zgornje Posoč je, od tem se je raztezalo tudi nad osrednjo Slovenijo in naprej proti jugovzhodu nad Belo krajino. Izjema je bila Obala, kjer je padlo le 43 mm. Najmanj padavin, le med 10 in 30 mm, je bilo v delu Zgornjesavske doline, delu Posavja, na Koroškem in na severovzhodu Slovenije. Povsod je bilo manj padavin kot v dolgoletnim povpreč ju obdobja 1981–2010. V Zgornjem D Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Posoč ju je padlo od 20 do 40 % dolgoletnega povpreč ja. Velika več ina merilnih postaj je poroč ala o padavinah med 40 in 80 % dolgoletnega povpreč ja. Najbližje dolgoletnemu povpreč ju so bili na Ilirsko- bistriškem, v Koč evju, Novem mestu in Beli krajini ter Ljubljani, kjer je padlo vsaj štiri petine dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo vsaj desetino več kot obič ajno. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali, in sicer 181 ur. Na jugozahodu Slovenije, v Vipavski dolini in delu Notranjske so dolgoletno povpreč je presegli vsaj za polovico, v Postojni pa kar za 72 %. Na severozahodu Slovenije je sonce sijalo 27 % več č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Beli krajini, več jem delu Dolenjske, precejšnjem delu Štajerske in na jugu Prekmurja odklon od dolgoletnega povpreč ja ni presegel 30 %. V Novem mestu je sonce sijalo 89 ur, kar je 113 % dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici debelina snežne odeje že tretje leto zapored ni dosegla dolgoletnega povpreč ja, največ ja debelina je tokrat znašala 170 cm. Po nižinah v notranjosti Slovenije je 13. januarja več inoma zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je ob mrzlem vremenu obdržal do konca meseca. Februarja 2017 so prevladovali dnevi toplejši od dolgo- letnega povpreč ja, povpreč na meseč na temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povpreč ja. V več jem delu Bele krajine, v delu Notranjske, na severu Gorenjske in na Koroškem so dolgoletno povpreč je presegli za več kot 3 °C. V Lescah in Slovenj Gradcu je bil odklon 3,3 °C, na Babnem Polju 3,4 °C in v Č rnomlju 3,5 °C. Več ina Slo- venije je bila 2 do 3 °C toplejša kot obič ajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, pov- sod jih je bilo največ v prvi tretjini meseca. Najobilnejše so bile na območ ju Trnovskega gozda in v delu Julijskih Alp, kjer so več inoma presegle 300 mm, na manjšem območ ju pa je padlo celo nad 400 mm. V Zgornjesavski dolini in več jem delu vzhodne polovice države je padlo od 40 do 100 mm. Le v manjšem delu Koroške in delu Dolenjske so padavine zaostajale za dolgoletnim pov- preč jem, drugod je bilo povpreč je padavin v obdobju 1981–2010 preseženo. V približno polovici države je bil presežek do 50 %, več ji presežek je bil na zahodu države z izjemo Zgornjesavske doline. Na manjšem območ ju je padlo celo trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je februarja povsod opazno primanjkovalo, le na Bizeljskem in delu Bele krajine so dolgoletno povpreč je malenkost presegli. Med 50 in 70 % dolgoletnega povpreč ja so dosegli na območ ju, ki je na jugu segalo od Idrije in do Ljubljane proti severu pa do meje z Avstrijo. Drugod po državi je sonce sijalo vsaj 70 % toliko č asa kot obič ajno. Na Kredarici so 25. februarja namerili 220 cm snega, kar je pod dolgoletnim povpreč jem. V Logu pod Mangartom je bila najdebelejša snežna odeja 30 cm, v Soč i 23 cm, v Rateč ah 19 cm, v Č rnomlju 15 cm, v Novi vasi in Koč evju 10 cm. Na severovzhodu Slovenije je bila največ ja debelina 4 cm. Na Obali, Krasu, Goriškem in v Postojni ni bilo snežne odeje. V nadaljevanju so podane znač ilnosti zime v celoti. Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povpreč ne zimske najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Povpreč na zimska jutranja temperatura je bila v pretežnem delu države pod dolgoletnim povpreč jem. Največ ji primanjkljaj je bil v Koč evju, kjer so za povpreč jem obdobja 1981–2010 zaostajali za 2,5 °C; več ina zaostankov za dolgoletnim povpreč jem je bila med 0,5 in 1,4 °C. S pozitivnim odklonom od dolgoletnega povpreč ja so izstopali v Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Lescah in na severozahodu države, največ ji odklon je bil na Kredarici, kjer je bila povpreč na zimska najnižja dnevna temperatura 0,9 °C. Slika 1. Odklon povpreč ne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2016/17 od povpreč ja 30-letnega primerjal- nega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in win- ter 2016/17 Slika 2. Odklon povpreč ne najvišje dnevne tempera- ture v °C v zimi 2016/17 od povpreč ja 30-letnega pri- merjalnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2016/17 Popoldnevi so bili v povpreč ju zime 2016/17 ponekod toplejši, ponekod hladnejši kot obič ajno. Več inoma so pozitivni odkloni prevladovali na zahodu države in Notranjskem, kjer niso presegli 1 °C, največ ji pozitivni odklon je bil v Slovenj Gradcu z 1,2 °C. Negativni odkloni niso bili veliki, največ ji je bil v Murski Soboti (−0,7 °C). Povpreč na zimska temperatura je nekoliko presegla dolgoletno povpreč je na severozahodu Slovenije in po vrhovih Karavank ter Trnovskega gozda in Snežnika. Največ ji odklon je bil na Kredarici, kjer je bila zima 0,9 °C toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, v Lescah je bil odklon 0,3 °C, na Vojskem 0,1 °C, v Rateč ah je bilo dolgoletno povpreč je izenač eno. Drugod je bilo hladneje od dolgoletnega povpreč ja, na več ini ozemlja je bil odklon med 0 in −1 °C, v delu Štajerske in manjšem delu Dolenjske pa je bil zaostanek več ji, in sicer so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za 1 do 1,5 °C. Slika 3. Odklon povpreč ne temperature zraka v zimi 2016/17 od povpreč ja 1981–2010 Figure 3. Mean air temperature anoma- ly in winter 2016/17 Poleg povpreč ja je dober pokazatelj temperaturnih razmer tudi število dni s temperaturo pod izbranim pragom. Dni, ko se je temperatura spustila pod −10 °C, je bilo opazno več kot zadnjih nekaj zim, v Rateč ah, Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu je bilo število takih dni v zimi 2016/17 blizu dolgoletnega povpreč ja. -3 -2 -1 0 1 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. -1 0 1 2 Lesce Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Maribor Sl. Gradec Murska S. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 Slika 4. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod −10 °C Figure 4. Number of days with minimum daily temperature below −10 °C Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod ledišč em. V Rateč ah je bilo 18 takih dni, kar je sedem dni manj od dolgoletnega povpreč ja. V Ljubljani so z 20 dnevi dolgoletno povpreč je presegli za 4 dni, v Novem mestu je s 25 dnevi presežek 7 dni, še več ji presežek pa je bil dosežen v Murski Soboti, kjer je bilo takih dni 34, kar je 13 dni več od dolgoletnega popreč ja. Ledenih dni je bilo to zimo več kot nekaj zim pred tem. Slika 5. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C Veliko pogostejši kot mrzli so hladni dnevi (slika 6); to so dnevi z jutranjo temperaturo pod ledišč em. Tudi teh dni je bilo tokrat več kot nekaj zim pred tem, na postajah, ki so prikazane na sliki, je bilo dolgoletno povpreč je preseženo. Najmanjši presežek je bil v Rateč ah, kjer je bilo z 85 dnevi dolgoletno povpreč je preseženo za en dan. V Ljubljani so s 66 dnevi za 5 dni presegli dolgoletno povpreč je, v Murski Soboti je bilo 81 takih dni, presežek pa je bil 9 dni, v Novem mestu so s 73 dnevi za 8 dni presegli dolgoletno povpreč je. 0 25 50 75 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 25 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 20 40 60 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 05/06 11/12 število dni LJUBLJANA 0 20 40 60 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 ševilo dni MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 Slika 6. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C Naslednje slike prikazujejo potek najnižje dnevne, povpreč no dnevno in najvišjo dnevno temperaturo v zimi 2016/17 v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 7. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v zimi 2016/17 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (debele č rte) Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2016/17 (thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) Najbolj izrazite so spremembe v visokogorju, ponazarjajo jih podatki s Kredarice. Najvišja temperatura v zimi 2016/17 je bila na Kredarici izmerjena 10. decembra, bilo je 9,2 °C, za primerjavo podatek, da je bila najvišja temperatura v zimi 2015/16 10,2 °C, sicer pa je bila najvišja zimska temperatura 10,4 °C v zimi 1982/83. Višjo temperaturo kot tokrat so izmerili tudi v zimah 1974/75 (9,8 °C), 1987/88 (9,6 °C), 1964/65 (9,4 °C) in 1986/87 (9,3 °C). Najizrazitejša ohladitev je bila v prvi tretjini januaraja, 6. in 7. ja- nuarja se je ohladilo na −24,0 °C. Najnižjo temperaturo doslej so izmerili v zimi 1984/85, ko je bilo 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni LJUBLJANA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 temperatura (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 −28,3 °C; nizko se je temperatura spustila tudi v zimah 1962/63 (−28,0 °C), 1978/79 (−27,8 °C) in 1955/56 (−27,7 °C). DECEMBER JANUAR FEBRUAR DECEMBER JANUAR FEBRUAR DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 8. Potek povpreč ne dnevne (č rna č rta), najnižje (modra č rta) in najvišje (rdeč a č rta) dnevne temperature v zimi 2016/17 (tanke č rte) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (debele č rte) Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in winter 2016/17 thin lines) and the average of the reference period 1981–2010 (bold lines) -15 -10 -5 0 5 10 15 20 tem peratura (° C ) BILJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 temperatura (° C ) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 temperatura (° C ) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 V Ljubljani se je v zimi 2016/17 živo srebro najvišje povzpelo 27. februarja, in sicer na 14,3 °C. Najhladneje je bilo 11. januarja, ko so izmerili −13,3 °C. V Ljubljani je bila na sedanji lokaciji meritev doslej najnižja temperatura zabeležena v zimi 1955/56, ko se je termometer spustil na −23,3 °C, najvišja pa 2012 z 21,6 °C. V Murski Soboti je bilo najtopleje 23. februarja, ko se je živo srebro povzpelo na 16,1 °C, najhladneje pa 11. januarja z −16,3 °C. Tudi v Murski Soboti izstopa mrzel januar, nato pa hitra otoplitev v zač etku februarja. V Biljah se je najbolj ogrelo 26. februarja, ko so izmerili 18,5 °C, najmanj pa je termometer pokazal 7. januarja, in sicer −11,2 °C. Na Goriškem so bili prehodi med hladnimi in toplimi obdobji nekoliko manj izraziti kot na postajah z bolj izraženo celinsko noto podnebja, a še vedno opazni. Slika 9. Povpreč na zimska temperatura zraka Figure 9. Mean winter temperature Povpreč na zimska temperatura ni veliko odstopala od povpreč ja obdobja 1981−2010. V Ljubljani je bila povpreč na temperatura zraka 0,2 °C, kar je 0,9 °C pod dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −4,2 °C, najtoplejša pa zima 2006/07 s 5,1 °C. -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 temperatura (ºC) KREDARICA -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 0 2 4 6 8 10 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) PORTOROŽ -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) RATEČ E -6 -4 -2 0 2 4 6 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 temperatura (ºC) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −6,2 °C, kar je 0,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša je bila zima 1962/63 z −12,2 °C, najtoplejša pa 1989/90 z −3,8 °C, enaka povpreč na temperatura kot v zimi 2015/16, in sicer −4,0 °C je bila v zimi 2006/07. Povpreč na zimska temperatura zraka v Rateč ah je bila −2,9 °C, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju; najhladnejša doslej je bila zima 1962/63 s povpreč no temperaturo −7,3 °C, najtoplejša pa zima 2006/07, ko je bilo 0,0 °C. V Murski Soboti so z −0,9 °C za dolgoletnim povpreč jem zaostali za 0,9 °C; najhladnejša je bila zima 1962/63 z −5,9 °C, v zimi 2006/07 pa je bilo 3,6 °C. V Novem mestu je bila povpreč na temperatura zraka −0,1 °C, kar je 1,0 °C pod dolgoletnim povpreč jem; v zimi 1962/63 je bila povpreč na temperatura −4,9 °C, pozimi 2006/07 pa 4,9 °C. V Portorožu je termometer v povpreč ju pokazal 4,6 °C, kar je 0,3 °C pod dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, zima 2013/14 pa je bila s povpreč no temperaturo 8,5 °C tudi najtoplejša. Rekordno visoke ali rekordno nizke temperature to zimo nismo izmerili. Slika 10. Sonč no obsevanje v zimi 2016/17 v primerjavi s povpreč jem tridesetletnega referenč nega obdobja Figure 10. Bright sunshine duration in winter 2016/17 com- pared to the average of the reference period Slika 11. Trajanje sonč nega obsevanja v zimi 2016/17 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981– 2010 Figure 11. Bright sunshine duration in winter 2016/17 compared to the 1981–2010 normals Sonč nega vremena je bilo v zimi 2016/17 več kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. Največ ji presežek, so imeli v delu Notranjske, v Postojni so dolgoletno povpreč je s 426 urami presegli za 53 %, v Bohinjski Č ešnjici pa s 332 urami za 51 %. Več ji del Slovenije je poroč al o presežku med 20 in 40 %. Manjši presežek so imeli v Celju, Mariboru, Murski Soboti in Rateč ah. V Ljubljani je sonce sijalo 278 ur, kar je 22 % več kot obič ajno. Najbolj sonč na je bila zima 1999/2000, ko je bilo kar 341 ur sonč nega vremena. V Murski Soboti je sonce sijalo 260 ur, kar je 9 % več kot obič ajno, najbolj sonč na je bila zima 1999/2000 s 354 urami neposrednega sonč nega obsevanja. V Rateč ah je bilo 308 ur sonč nega vremena, kar je 9 % nad dolgoletnim povpreč jem. V Novem mestu je sonce sijalo 288 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povpreč jem, najbolj sonč na je bila zima 1999/2000 s 379 urami. Na Kredarici je sonce sijalo 451 ur in za 22 % preseglo dolgoletno povpreč je. 90% 100% 110% 120% 130% 140% 150% 160% Kredarica Rateč e Bilje Portorož Postojna Ljubljana Novo mesto Celje Maribor Sl. Gradec Murska Sobota Lisca Šmarata Sv. Florjan Lavrovec Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 12. Sunshine duration Slika 13. Višina padavin v zimi 2016/17 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation amount in winter 2016/17 compared to the 1981–2010 normals V Movražu in Razdrtem je padlo toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Drugod so zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, moč no so se mu približali v Slovenski Istri, na Krasu in v Vipavski dolini, kjer je bil zaostanek pod 10 %. Proti severu in vzhodu je delež padavin v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem upadal. V Zgornjem Posoč ju, Karavankah in ponekod na Dolenjskem ter v manjšem delu Štajerske in Koroške je padlo od 40 do 50 % dolgoletnega povpreč ja. Približno polovica države je poroč ala o padavinah med 50 in 70 % dolgoletnega povpreč ja. Pozimi 2016/17 je povsod padlo vsaj 50 mm padavin. V Martinjem so namerili le 55 mm, v Podgorju 61 mm, v Velikih Dolencih je padlo le 66 mm, v Murski Soboti 71 mm in v Mariboru 73 mm. Najobilnejše so bile padavine v južnem delu Julijcev, na Trnovski planoti proti Nanosu in Javorniku. Ponekod do padavine presegle 400 mm, na primer v Podkraju (449 mm), Otlici (481 mm), Lokvah (446 mm), največ padavin pa je bilo v Č rnem Vrhu nad Idrijo, kjer so namerili kar 605 mm. Z izjemo Obale in skrajnega severozahoda je na zahodu Slovenije padlo nad 200 mm. Na Obali so namerili 180 mm, v Biljah 253 mm, v Postojni 276 mm. Z manjšimi izjemami, kot sta na primer Koč evsko in Bela krajina, je v vzhodni polovici Slovenije padlo od 60 do 130 mm. 0 100 200 300 400 500 55/56 62/63 69/70 76/77 83/84 90/91 97/98 04/05 11/12 trajanje (ure) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 trajanje (ure) aa LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 trajanje (ure) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 trajanje (ure) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 Slika 14. Padavine Figure 14. Precipitation Slika 15. Padavine v zimi 2016/17 v primerjavi s pov- preč jem tridesetletnega referenč nega obdobja Figure 15. Precipitation in winter 2016/17 compared to the average of the reference period Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin v zimi 2016/17 Figure 16. Precipitation amount in winter 2016/17 0 250 500 750 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 02/03 08/09 14/15 padavine (mm) KREDARICA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) LJUBLJANA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) PORTOROŽ 0 200 400 600 800 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) RATEČ E 0 200 400 600 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 padavine (mm) NOVO MESTO 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 110% Log pod Mangr. Soč a Kobarid Kneške rav ne Lesce Kredarica Rateč e Zg. Jezersko Podljubelj Bilje Portorož Postojna Nov a v as Koč ev je Ljubljana Bizeljsko Nov o mesto Č rnomelj Celje Sl. Konjice Maribor Sl. Gradec Murska S. Lendav a Veliki Dolenjci Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 Padavin ne ocenjujemo le po količ ini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 17). Slika 17. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 17. Number of days with at least 1 mm precipitation Na sliki 18 je prikazano število dni s snežno odejo v decembru, januarju in februarju. Dnevi s snežno odejo v novembru in pomladnih mesecih niso upoštevani. Snežna odeja je v zimi 2016/17 obležala opazno manj dni kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani so v zimi 2016/17 zabeležili 21 dni s snežno odejo; brez takih dni so bili v zimi 1988/89, kar 90 dni pa so imeli v zimi 1980/81. V Murski Soboti so našteli 22 dni, najmanj dni s snežno odejo je bilo v zimi 1974/75, le 2, kar 90 dni pa v zimi 1962/63. V Rateč ah pozimi sneg praviloma prekriva tla skoraj vse dni; tokrat je ležal 42 dni, 91 dni s snežno odejo so zabeležili v 7 zimah s prestopnim letom, komaj 4 dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1989/90. V Novem mestu je bilo 33 dni s snežno odejo, vse dni je snežna odeja tla prekrivala v zimi 1962/63, le en dan pa je sneg ležal v zimi 1989/90. 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 50 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 44 Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. V Ljubljani je maksimalna snežna odeja dosegla 15 cm, kar je manj od dolgoletnega povpreč ja, ki znaša 28 cm. Rekordnih 146 cm so zabeležili v zimi 1951/52, pozimi 1988/89 pa snega ni bilo. V Murski Soboti so izmerili 7 cm, najdebelejšo snežno odejo so imeli v zimi 1985/86 (61 cm). V Novem mestu je snežna odeja dosegla 19 cm, kar 103 cm so namerili v zimi 1968/69. Na Obali in Goriškem to zimo ni bilo snežne odeje. Slika 19. Največ ja višina snežne odeje Figure 19. Maximum snow depth Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v zimi 2016/17 in povpreč ne razmere v pri- merjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je ta postaja reprezentativna za razmere v visokogorju. Pozimi v visokogorju snežno odejo obič ajno beležijo vse dni; izjema je bila zima 205/16, ko so bila tla na Kredarici decembra prekrita s snegom le prve 4 dni. V zimi 2016/17 razmere niso bile tako izjemne, vendar je bila snežna odeja debelejša od dolgoletnega povpreč ja le v prvi tretjini decembra 2016, nato je bila debelina vse do konca zime opazno pod dolgoletnim povpreč jem. V preteklosti je največ ja zimska debelina snežne odeje v zimi 1976/77 dosegla 521 cm, le 75 cm snega pa 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni RATEČ E 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni LJUBLJANA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni MURSKA SOBOTA 0 25 50 75 100 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 število dni NOVO MESTO 0 50 100 150 51/52 58/59 65/66 72/73 79/80 86/87 93/94 00/01 07/08 14/15 višina (cm) LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 600 54/55 61/62 68/69 75/76 82/83 89/90 96/97 03/04 10/11 višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 45 so namerili v sezoni 2001/02. Snežna odeja je sicer v visokogorju najdebelejša v pomladnih mesecih, na Kredarici pogosto šele aprila. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2016/17 (zeleni stolpci) in v povpreč ju obdobja 1981–2010 (č rna č rte) Figure 20. Snow cover depth in winter 2016/17 (green columns) and the average of the reference period 1981– 2010 (black line) Potek dnevnega zrač nega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Decembra je bil zrač ni talk skoraj vse dni nad povpreč jem obdobja 1981–2010. Januarja je izstopal hiter in kratkotrajni padec, v drugi polovici meseca pa je bil zrač ni tlak nadpovpreč no visok. Zač etne dni februarja je zaznamoval nizek zrač ni tlak, osrednji del meseca je bil v znamenju visokega zrač nega tlaka, v zadnji tretjini meseca pa se je dvakrat znižal pod dolgoletno povpreč je, najbolj zadnji dan meseca. Najnižja vrednost v zimi 2016/17 je bila zabeležena 13. januarja, in sicer 964,1 mb. Najvišji je bil zrač ni talk 29. decembra, dnevno povpreč je je takrat znašalo 1002,5 mb. Vrednosti niso prerač unane na nivo morske gladine, zato so nekoliko nižje, kot so vrednosti, ki jih dnevno objavljamo v medijih. DECEMBER JANUAR FEBRUAR Slika 21. Potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v zimi 2016/17 (svetla č rta) in v povpreč ju obdobja 1981– 2010 (temnejša č rta) Figure 21. Mean daily air pressure in winter 2016/17 (pink) and the average of the reference period 1981–2010 (dark line) 0 50 100 150 200 250 300 višina (cm ) KREDARICA 960 970 980 990 1000 1010 zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 46 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 22. Vetrovne rože, zima 2016/17 Figure 22. Wind roses, winter 2016/17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 47 V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sonč nem obsevanju, padavinah ter snežni odeji v zimi 2016/17. Preglednica 1. Meteorološki podatki, zima 2016/17 Table 1. Meteorological data, winter 2016/17 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 515 −0,5 0,4 4,2 −4,5 12,8 −14,1 352 123 121 49 20 5 Kredarica 2514 −6,2 0,9 −3,3 −9,0 9,2 −24,0 451 122 145 46 90 220 Rateč e–Planica 864 −2,9 0,0 3,5 −7,1 12,6 −19,0 308 110 102 45 42 30 Bilje pri N. Gorici 55 3,1 −0,5 9,6 −1,6 18,5 −11,2 443 128 253 91 0 0 Let. Portorož 2 4,6 −0,3 10,2 0,5 16,4 −8,7 426 124 180 89 0 0 Postojna 533 0,3 −0,4 4,9 −3,9 15,5 −14,6 426 153 276 86 18 20 Koč evje 468 −1,3 −0,9 4,5 −6,9 13,2 −21,1 159 55 34 31 Ljubljana 299 0,2 −0,9 4,0 −2,8 14,3 −13,3 278 122 170 70 21 15 Bizeljsko 170 −0,5 −1,1 4,2 −4,3 17,2 −16,0 102 56 23 4 Novo mesto 220 −0,1 −1,0 4,5 −3,8 15,4 −16,6 288 124 110 56 33 19 Č rnomelj 196 0,2 −0,6 5,0 −4,1 15,7 −19,5 164 63 32 18 Celje 240 −0,8 −1,3 4,7 −5,3 15,9 −19,6 283 116 92 53 25 9 Maribor 275 −0,2 −0,9 4,3 −3,8 17,8 −15,1 299 118 73 47 28 8 Slovenj Gradec 452 −1,6 −0,2 4,5 −6,2 13,8 −21,6 352 132 84 51 27 16 Murska Sobota 188 −0,9 −0,9 3,3 −4,5 16,1 −16,3 260 111 71 62 22 7 Veliki Dolenci 190 −0,2 −0,6 3,1 −3,3 15,0 −13,6 66 68 21 8 LEGENDA: LEGEND: NV − nadmorska višina (m) OBS − število ur sonč nega obsevanja TS − povpreč na temperatura zraka (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RR − višina padavin (mm) TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SUMMARY Mean air temperature in winter 2016/17 was above the 1981–2010 normals only on northwest of Slovenia, 0,9 °C was the anomaly on Kredarica. Elsewhere was the anomaly negative, mostly between 0 and −1 °C, only in part of Štajerska was reported anomaly between −1 and −1.5 °C. In winter 2016/17 sunshine duration exceeded the 1981–2010 normal, the anomaly was mostly between 20 and 40 %, in part of Notranjska the anomaly slightly exceeded 50 %. Anomaly up to 20 % was reported in Celje, Rateč e and on the northeast of Slovenia. The most abundant precipitation was reported in the southern Alps, Trnovski gozd and Javornik, where in some places precipitation exceeded 400 mm. With the exception of the Coast and Zgornjesavska dolina more than 270 mm fell. In the central part of Slovenia and Bela krajina fell from 130 to 200 mm. In winter 2016/17 at least 60 mm of precipitation fell. Precipitation was below the 1981–2010 normal. On the Coast, Kras, Postojna and Vipavska dolina negative anomaly was up to 20 %, towards the north and east the share of rainfall compared to long- term average declined. In the northwest, part of Dolenjska, in Karavanke and part of Štajerska 40 to 50 % of the long-term average fell. About half of the country reported precipitation between 50 and 70 % of the normal. In the mountains, the snow cover depth exceeded the long-term average only in the first third of December 2016, for the rest of the season it was below the normal. Number of days with snow cover in lowland was below the normal.