AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPEB
NO. 242
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 15TH, 1934
LETO XXXVI.—VOL. XXXVI.
IS/
"M* kralja Aleksandra se nahaja
slavijo radi Jadrana gov klijent nedolžen
7« gypkii Roosevelt namerava od-Silna skrb policije, ko se je LaglCUU praviti nevarna železni- mladi kralj Peter vo-
Split, Dalmacija, 14. oktobra. Kralj Aleksander, ki je pred enim
London, 13. oktobra. V diplo- New York, 13. oktobra. Jas. tednom zapustii to pristanišče v rj matskih in uradnih krogih An- j M. Fawcett, zagovornik Bruno, generalski uniformi, da se poda i||, glije vlada nič kaj ugodno mne- Richard Hauptmanna, je danes ;na prijateljski pogovor z vodite-jjJSj Rje glede bodočega miru med izjavil, da bo dokazal v popolno i y. Francijej se je danes vrnil kot Italijo in Jugoslavijo. Dočim tr- zadovoljnost sodnije in vse j a v-| mrtvo truplo v admiralski uni-dijo mnogo poučeni krogi, da bo j nosti, da njegov klijent Haupt- lormi na krovu jugoslovanske prišlo med Jugoslavijo in Itali- mann basolutno ni bil v noči, ko križarke Dubrovnik, jo čim prej do odprtega boja, pa ] je bil odpeljan otrok Lind- Truplo se nahaja v priprosti se trdi v drugih krogih, da zna bergha, v državi New Jersey.; legeni krsti> katero je Francija nastati v Jugoslaviji civilna voj-, Mr. Fawcett bo podal tozadevne j narožila jugoslovanskemu kra-na. Do odkritega boja bo prišlo 1 dokaze pred najvišjo sodnijo dr- jjU) potem ko ga je pretekli to-kmalu potem, ko bo truplo ubi-; zave New York v pondeljek, ko rek zade]a morageva krogla. Na
n
vrhu krste se nahaja admiralski klobuk.
Truplo je dospelo v pristani-

tfl
tega kralja pokopano. Pogreb se bo vršilo zaslišanje, če se sme kralja se vrši v četrtek, 18. okto- j Hauptmanna izročiti oblastem bra. V slučaju, da pride do ci-j države New Jersey ali ne. Od-1
vilne vojne med Hrvati in Srbi, jvetnik je zagotovil, da bo "pre- Uče v nedeij0 0b 6:05 zjutraj. Pravijo londonski krogi, bo Ju-imaknil nebesa in peklp," da pre-; Trdnjavske baterije so oddale goslavija razrušena. To priliko, j preči izročitev Hauptmanna; 1Q1 strd y pozdrav. Policija je trdijo v Londonu, bo na vsak oblastem države New Jersey, j oddala obsežne varnostne odred-način izkoristila Italija, da raz- i Ako sodnija v pondeljek odloči, | bg; da ng bi zopet prj.šlo do ka_ širi svoje meje. Sovražnosti Ita- da se Hauptmann ne more izro- kega umora visokih oseb, ki so lije napram Jugoslaviji in na-, čiti oblastem države New Jersey, j zbrane v pristanišču. Vsa okna
sprotno, so dospele tako daleč, da se sovražnosti ne morejo nehati drugače kot v odprtem bo-
da dejstvo, da se nahajajo v jugoslovanski začasni vladi izmed treh regentov dva Hrvata, bo Pomirjevalno vplivalo na hrvat-
tedaj bo nastopil državni prav-dnik mesta New York, ki bo začel z obravnavo proti Haupt-
Kot
ju. Sicer so v Londonu mnenja, mannu radi izsiljevanja.
znano so v stanovanju Hauptmanna našli za $14,000 bankov-
ski narod, toda bojijo se intrig
od strani Italije, ki je dosedaj j ravnava ponesrečila, tedaj pride
na vseh hišah so morala biti trdno zaprta.
Iz križarke je neslo truplo kralja šest mladih mornariških častnikov. V Splitu je počivalo truplo dve uri, nakar je bilo po-c-ev, ki so bili plačani kot odškod-, ioženo na vlak in odpeljano pro-
nina za vrnitev ugrabljenega j ti Zagrebu. Priprosti ljudje so otroka. In če se bo tudi ta ob- bridko jokali, ko so se približali
še vedno pospeševala hrvatsko razkolniško propagando. Skrajno stroga cenzura tako v Jugoslaviji kot v Italiji naznanja, da se nekaj godi za kulisami.
Hauptmann v oblast zvezne sodnije, kjer bo tožen, da je imel v posesti zlate bankovce, za kar lahko dobi 10 let ječe in $50,000 globe. Zagovornik Hauptman-
truplu kralja, ki je bil pri Dal-matincih silno priljubljen.
V Split je dospel tudi francoski mornariški minister z vsem svojim štabom, ki je spremljal truplo od Marseilla. V Zagreb
Pogreb Mrs. Zagorc
V torek se iz cerkve sv. Kristine vrši pogreb pionirske slovenske žene. Mrs. Zagorc, o katere smrti smo že v soboto poročali. Ranjka je bila doma iz vasi Me-glenik, fara Trebnje na Dolenj-I skem. p0 0četu se je pisala Ku- i
na, Fawcett, je na vprašanje čas- Je dospelo trupi0 v nedeljo po-nikarjev, če misli, da je njegov j poidne in ostane tam ves dan. V klient nedolžen, odgovoril, da se pondeijek Večer se pričakuje tozadevno ne more izjaviti, toda i trUplo v Belgrad.
povedal pa bo svoje mnenje pred najvišjo sodnijo v pondeljek.
Paris, 13. oktobra. Prva uradna izjava pariške tajne policije včeraj naznanja, da je morilec jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega
dognala, da je prišel Kalemen 3. oktobra v neko trgovino z moškimi oblekami v Parizu v Rue Ma-zagran. Dotični moški je povedal, da se piše "Slik." Naročil je obleko, katero so mu poslali v njegov hotel. Nahajal se je v spremstvu dveh drugih tujcev. Policija je dognala, da je obleka ista, katero je nosil morilec ob napadu na jugoslovanskega kra-lja.
Policija je včeraj naredila pogon na stanovanje Svetozarja Pribičeviča, bivšega jugoslovanskega ministra notranjih zadev, ki živi danes kot izgnanec v Parizu, in ki je poznan kot eden najbolj zagrizenih Hrvatov. Pri-bičevič je stalni dopisnik new-yorškega hrvatskega dnevnika "Hrvatski Svijet."
Obenem je pariška policija vdrla tudi v stanovanje Vladimir j a Radiča, sina pokojnega hrvatskega voditelja Štefana Radiča. Kaj je policija našla v stanovanjih obeh, ni bilo sporočeno javnosti.
Francosko časopisje medtem
zahteva izgnanstvo vseh tuje-; zemcev v Franciji, ki so količkaj . sumljivi. Očita se jim, da izko
ška križišča v Ameriki
zil v domovino
Belgrad, 13. oktobra. Mladi
Washington, 13. oktobra, riščajo' "gostoTj^bnost francoske1 Predsednik Roosevelt se resno kraljevič Peter je danes dospel republike in ' delajo načrte za bavi z načrtom, kako bi začel z v svojo domovino. Posebni kra-razne zarote in umore. Franco- ogromnim delom, da se odpra- ijevi vlak je privozil na jugoslo sko ministerstvo za notranje za- vij0 kvarna železniška križišča vanska tla pri Jesenicah, deve sporoča, da je že letos izgnalo 6,729 nežaželjenih tuje-zemeev iz Francije.
Vlak
\ Ameriki. Z delom bi se priče- se je tu ustavil in kraljevič Pelo že pozno v jeseni. Na način Iter je stopil iz voza. Na kolo-i kot so lansko leto upeljali CWA dvoru in okoli je bilo na tisoče
Dunaj 13 oktobra Vodstvo	dela' pri katerih je nad milijon slovenskega naroda, ki so prišli avstrijske državne policije je I klavcev dobilo razna dela, na od blizu in daleč. Vse je bilo v
včeraj poklicalo vse hrvatske po-	isti način nameravajo začeti z Črnih oblekah. Ljudje so čakali
litične begunce v Avstriji da se	odPravo železniških križišč. To cele ure, da so mogli videti kra-
nemudoma javijo na policiji. Vsi	eden najbol-i dalekosežnih, na- jevega otroka. Ko se je prikazal
Hrvati ki bi skušali prekoračiti	črtov> kolikor jih je bilo še do- iz voza,-ga je narod navdušeno
avstrijsko mejo, morajo biti ne-	sedaJ Podloženih vladi. Računa; pozdravljal, ponovno in pono-
mudoma prijeti. Kot poroča av-	se' dtl bi deIa z odpravo želez- vno. Fant je mirno stal poleg
stri jska policija bežijo hrvatski	niških križišč veljala najmanj en.svoja stare matere, romunske
I —.1----------------n r~ J ------1------J--------prjjaZn0 od"
Stara kralj i-
gre za glav« v Franciji in Švici. rektno za delavske plače, ostala -;a je otroka trdo držala za roke, Praga 13 oktobra čehoslo- ?vota pa za nakup materiala.;1 ot bi se bala, da ga ji ne izmak-vaški ministerski kabinet je bil Pole£ te£a> da dobilo nad en nt kak morilec. Kraljica Marija sklican včeraj k izrednemu žal- i miliJ°n delavcev pri tem delo, pa j sair h je ostala v vozu, ker so jo nemu zasedanju, češki minister- j -le načrt za odpravo železniških! dogodki zadnjih dni preveč pre-
begunci iz Francije in Švice v tisoč milijonov dolarjev. 75 od- kraljice-vdove in Avstrijo, ker se bojijo, da jim ; stotkov tega denarja bi šlo-di- -dravljal ljudem.
ski predsednik Malypeter je
križišč po deželi eden najbolj' vzeli, Marija je silno utrujena
landu. Ranjka Mrs. Zagorc se I je nahajala v Clevelandu nad 38 1 let, in v Euclidu že 27 let, kjer
Ponarejeni potni list
Originalni potni list s števil-kenberger, pri hiši so pa rekli; ko 140-591, .katerega ponaredbo i ministra skrbno skril vse znake, pri Presnikovih. Mnogo rojakov I so dobili pri enem izmed osum- j da bj se ga moglo pozneje iden-■ie iz dotičnega okraja v Cleve- ! ljencev umora jugoslovanskega i tificirati.
kralja, Zvonimirju Pospešilu. — | Dosedaj se je tudi dognalo, da Originalni potni list je bil izdan j je bij morilec dobro financiran na ime Joseph Turčan, ki je bi- in je jmei mnogo sozarotnikov, je bila ena pionirskih družin, val v Detroitu. Bil je to pri-j Najbolj obsežne tajne predpri-Ranjka zapušča tu soproga Ja- prost delavec, doma iz Hostie, | prave s0 bile odrejene za umor. koba, doma iz svetokriške fare | Čehoslovaška. Ponarejeni pot-1 umor Aleksandra nikakor ni bil pri Kostanjevici. O njem bomo! ni list z isto številko, kot je bi-j izbrub blaznega fanatika, pač pa čitali pionirski opis pozneje en- j la izdana Turčanu, je pa rabil | de]o razumne osebe, ki je šla do krat. Ranjka zapušča tudi sina ' Zvonimir Pospešil, alias Jaro- j ,krajn0sti»v vseh svojih načrtih, johna, hčer Ano, poročeno Gaff- slav Novak, katerega je fran-j pranCoska policija je zadnje ney, sina Franka in Jacka terjcoska policija te dni prijela, ker: dneve naredila stotero pogonov hčeri Agnes in Helena. Ranjka; je osumljen, da je bil eden iz-. na stan0vanja Jugoslovanov, ki •ie bila članica dr. Srca Marije med zarotnikov zoper živLjenje | prebjvaj0 v Parizu. Večinoma (staro), St. Clair Grove št. 98 ; jugoslovanskega kralja. KJer Je s0 to politični begunci, ki so mo-
O. W. in dr. sv. Nikole št, i danes Turčan, se ne ve. Naj-1 ralj bežati iz Jugoslavije. 22 H. B. Z. Pogreb bo vodil A. brž so mu zločinci ukradli potni j Definjtivno je sedaj ugotovlje-Grdina in Sinovi pogrebni zavod.; list in ga spremenili na svoje j no> da je morilec Petrus Kale-' ežko prizadeti družini - izreka-; ime.	> , j men imel ponarejen potni list in
m0 naše globoko sožalje. Poči-J Poskusno glasovanje ' da je svoje ime spremenil zadnji vaj, dobra žena in mati, v miru j časopis "Literary Digest' je lreriutek. Pri sebi ni imel mori-v ameriški zemlji!	razposlal v Califprnijo 680,000jlec nobenih identifikacijskih
glasovnic, na katerih naj se dr- j znakoVj razven dveh najbolj mo-žavljani izjavijo ali so za Sin- j rienaili revolverjev. Vsak je vre-clairja za governerja države Ca-j den nad $200.00, kar znači, da lifornije ali so nasprotni. Rezultat poskusnega glasovanja bo objavljen v treh tednih.
16-letni ropar
Policija v bližnjem mestu Wil-ioughby je streljala na 16-letne-ga zamorskega fanta Broadus Jacksona, katerega je zalotila, pri ropu neke grocerijske trgovine. Otrok je bil na begu zadet
da '
Išče se!
v San Franciscu, Cal., je nag-'onia preminil rojak Jos. Pan-Serc, star 52 let, doma od Sv. Vida pri Zatični. V stari do-m°vini zapušča tri sestre, v Ameriki pa brata, ki se nahaja r*ekje v Clevelandu. Tega brata se prosi, da se zglasi nemudoma pri John Bartol, 541 Utah St., San Francisco, Cal., kjer bo dobil važna obvestila.
Roparji v mestni hisi
v noči med četrtkom in pet- j po policijskih krogian, kom so prišli roparji v mestno j kmalu potem umrl.
h'šo v Maple Heights. Vlomili ao okno dvorane, kjer zborujejo councilmani. Toda stražnik v Poslopju jih je zaslišal in zakrival, nakar so banditi pobegnili, »e da bi kaj odnesli.
Iz bolnice
S Svetkovo ambulanco se je Vrn'l na dom iz Glenville bolnice Jv,lr. Frank Bubnič, ki stanuje na ]5626 Holmes Ave.
Lepa svota
Plinska družba, The East Ohio Gas Co., se pripravlja te dni, da razpošlje čeke v svoti $3,240,000 svojim odjemalcem. To je povračilo za preveč plačani vporabljeni plin. Računa se, da bodo vsi čeki dostavljeni odjemalcem plina še pred Božičem.
* Cena srebru je zadnje čase sla visoko navzgor.
je imel morilec mnogo denarja na razpolago.
Natančna preiskava revolverjev je dognala, da so bili revolverji nalašč narejeni za kraljevi umor. Na nobenem revolverju ni številke niti imena tovarne, kjer so bili narejeni. Tudi na nabojih, katerih je imel morilec nad 200 pri sebi, ni nobenega jej imena in znaka. Morilec je bil ob času umora j ako gosposko oblečen.
Belgrad, 13. oktobra. Morilec jugoslovanskega kralja Petrus Kalemen je bil še pred nedavnim pred sodnijo v Zagrebu obtožen umora hrvatskega poljedelskega ministra dr. Mirka Neudorferja. Pri obravnavi je bil oproščen. Takoj po oprostitvi je pobegnil zaeno s svojimi brati.
Policija v Parizu je nadalje
Znoreli premogarji
Pecs, Ogrska, 14. oktobra. Danes so prinesli iz tukajšnjega premogovnika 44 premogarjev, ki so v rudniku znoreli. V rudniku se nahaja, 1,000 čevljev pod zemljo, skoro 1,200 premogarjev, ki so izjavili, da ne gredo iz jame in da ne bodo prej jedli, dokler jim kompanija, ki lastu-je premogovnik ne zboljša plače. Premogarji se nahajajo pod zemljo že 72 ur in to brez vsake hrane. Izmed onih 44, ki so jih prinesli na površje, so nekateri zblazneli, drugi pa napol mrtvi od stradanja. Vlada je posegla vmes in je poslala pet delavskih voditeljev v rudnik, da pregovorijo premogarje, da pridejo na površje, toda premogarji so vladne poslance pridržali kot tal-, 'like. Pred premogovnikom se odigravajo strašni prizori, ženske premogarjev se bijejo z orožniki in policijo, ker hočejo iti same v rudnik, da umrjejo skupaj s svojimi možmi.
-o—-
Manj ur, ista plača
Washington, 13. oktobra. — Predsednik Roosevelt je dal vedeti kakim 200,000 delavcem, ki so zaposleni v industriji za izdelovanje oblek, da se bodo pri-čenši s 1. decembrom, njih delovne ure znižale od 40 na 36 na teden, ne da bi se delavcem pri tem kaj utrgalo pri plačah. Predsednik je oddal to odredbo že zadnje poletje, toda jo je zadržal zaradi protesta nekaterih operatorjev. Imenovan je bil nepristranski odbor, ki je zadevo preiskal in dognal, da je predsednikova odločitev pravilna. Radi znižanih delovnih ur se pričakuje, da bodo industrije lahko najele 10,000 na-daljnih delavcev.
-o-
imel odličen govor, tekom kate- i ^rfetnih in dobrodelnih načr- m žalostr.a. Medtem je pa od-
rega je hvalil vrline umorjene- lov- Vs:ako leto se ubije na že- bor regentov, ki vlada v Jugo-
ga jugoslovanskega kralja Ka- iezniških križiščih tisoče oseb, slavij i, odloc;l, da mladi Peter
binet je enoglasno sklenil poslati | dočim ->'ih dobi stotisoče nevarne j ne gre več v Anglijo, da nada-
jugosiovanski vladi in družini l^kodbe. Vse to bi bilo odprav- j ljuje študije. Kot vladar mora
pokojnega kralja globoko soža-iljeno> ko ^ine-io železniška kri- biti v svoji domovini, so sklenili
Ije češkega naroda	žišča. Poleg tega bi tako delo regenti. Poleg tega bi morali tu-
» v, , , . ' , 'tudi preprečilo kritiko, ki je na- di preveč skrbeti za n^ega V tu-Ceska vlada je obenem odredi- ^ , * 4	•	XT________t , . _ u.
la, da žaluje ves češki narod tri
dni, dočim je za armado češke
republike odrejeno 30-dnevno
žalovanje. Vsa gledališča po j
vsej: češki republiki, vsi javni f. . , „ . , . ,	,	. ,
... v .„v . , . leznice plačale polovico stroskov kom, iiko ie doma prostori m zabavišča morajo bi-1 ,....... i :	______. ,
ti zaprta tri dni.
Belgrad,
. j stala pri CWA delih, ko se je jini. Neprestano bi mo ral biti i predsednika kritiziralo, češ, da j obdan od močne straže. Peter • CWA dela ne ustvarjajo ničesar bo torej nadaljeval študije do-! koristnega. Glasom načrta, kot ma. Regenti so mnenja, da je,predložen predsedniku, bi že-;lahko najbolj čuvajo nad otro-
Medtem pa
| m denar bi jim vlada posodila. ,se poroča, da so demonstracije o----proti Italijanom prenehale po
IwwZvlzL nfprXifaT I Sprememba med duhovščino j vsej državi. Ves narod je mi-
. .	, , ,	Rev. Anthony E. Winters, do- ren. Vcerai se je pojavila go-
aednega stanja ali sploh odredi- . . , , . v .. ■ . . . , ...... D ,
, . , . ,	.. sedaj duhovni pomočnik pri ta- vonca, da ie policija v Belgra-
ia kake izredne razmere radi' . TT., .	,	i , , . ,,	, , ,
, ,. „ , . , , T n sv. \ida, ]e prestavljen na du baie odkrila zaroto, katere umora kralja. Prebivalstvo Ju- .. . ' v ,	' . , ., ... , ,
župnijo sv. Ane v Youngstownu.; namen ie bil umoriti mladega
razmere Prebivalstvo Jugoslavije je brez razlike mirno in v resnici žalujejo za umorjenim kraljem.
Washington, 13. oktobra. Ameriški poslanik v Belgradu,
Charles S. Wilson, sporoča dr- pomoenik pri fari sv. Vida, je i Vlada je poklicala v Belgrad 50
zavnemu oddelku ameriške via-^	n v ž u p n i j 0 Marij6|tisoč vojakov iz raznih provinc.
de, da Jugoslavija silno žaluje za ^ebovzele y Collinwoodu. Spre-	—o--
kraljem. Vsepovsod pa prevladu- . ... ,. , „ ,
.... i . .	membe stopijo v veljavo 19. ok-
je najlepši red m mir.	j
Pariz, 13. oktobra. Zarota, ka- tobra-
Prepovedano žganje
j Rey. Joseph Matun, dosedaj po-; kraljeviča, ko bi dospel v Bel-| močnik v župniji Marije Vnebo-Sgrad. Vlak so nameravali z j vzete je prestavljen v hrvatsko j bombo pognati v zrak. Policija | župnijo sv. Pavla na 40. cesti, j je naredila več pogonov. Pre-Rev. Victor J. Virant, dosedaj! bivalstvo je silno vznemirjeno.
tere žrtev je postal jugoslovan-, ski kralj Aleksander, je zavzela!
danes večji razmah in državniki I
"Copyright 1927"
Naš urednik je dobil v soboto pismo, na katerega kuverti je Zvezni in državni detektivi so] bil sledeči naslov: Mr. Louis J. te dni v hiši na 3869 W. 132nd Pirc, Copyright 1927, Cleveland,
se bojijo, da nastanejo mednarodni zapletljaji. Kot se govori v uradnih krogih, so zarotniki nameravali pahniti Francijo,
! St. našli ogromen kotel za ku-jOhio. In pošta je pogruntala hanje žganja. Lastnik žganjar- ter točno dostavila pismo. Pisa-i ne je imel okoli 500 odjemalcev,; telj pisma je vzel "naslov" iz dr-I katerim je redno dovažal raun-; žavljanske knjižice, katero je Policija je zaplenila listo! naš urednik spisal v letu 1927 in
Italijo, Jugoslavijo, Romunsko	.
odjemalcev, katere bo v kratkem! vzel za vsebino copyright, vse-
( biskala, da dožene, koliko pre-j eno, ameriška pošta je precej iz-i;ovedanega žganja imajo na ro-; najdi ji va.
kah. « ■	Težka bolezen
že dlje časa se nahaja bolan na svojem domu rojak Anton Majer, 6219 Glass Ave. Kljub težki bolezni pa se dobričina rad
Lepo prosimo
Več kot 12 ducatov stolov imamo razposojenih ljudem, katere smo jim posodili iz prijaznosti za razne prireditve. Ljudje pa zanemarijo, da bi stole vrnili. Prosimo lepo, da stole vrnejo, ker jih nujno potrebujemo. — A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod.
Cenejši gasolin
Cene gasolinu so se zadnjo soboto v Clevelandu znižale za pol centa pri galoni.
in čehoslovaško v splošni vojni j vrtinec, z blazno idejo, da se na ta način pomaga hrvatski ideji.
Policija je povedala, da so do-1 tični člani mednarodne zarote, I	^aausmca
katere je doslej prijela, izjavili, ; V torek/16. oktobra, se bo ob da so člani tajne organizacije, 18. uri v cerkvi sv. Vida brala katere imena pa nečejo izdati.! maša zadušnica za pokojnim člani te zločinske bande so sei^kob Pristavec ob priliki 30- pomeni z obiskovalcem o tem in zbirali v Monakovem, glavnem j dnevnice njegove smrti. Prija- onem. želimo, da bi se vrlemu mestu Bavarske.	; telji ranjkega so prijazno vab- j možu bolezen kaj kmalu obrnila
Pozneje so preselili svoj urad i K«" k udeležbL	bolje"
v Zurich, v švico, kjer so dobi-1	Prijazen obisk	Poceni peči
li nekega moškega, katerega i V soboto nas je obiskal in si j Zavasky Hardware proda j a imena tudi ne izdajo. Ta jim je I ogledal našo tiskarno rojak Mr. j Grand peči za gretje po $21.00. preskrbel dovolj denarja. Pove-1 Andy Blažič iz Barbertona. Po-: Cena prej je bila $29.00. Z na-dal jim je tudi, da gredo v Pariz, i vedal nam je, da se tamošnji lov-S kupom $1.00 ali več, dobite za-kjer se bodo sestali z nekim dru-; ci že pripravljajo, da pošljejo stonj emajlirano posodo, gim moškim, ki je pravkar do-!deputacijo v Pe'nnsylvanijo po:	Važna seja
spel iz Južne Amerike.	srnjaka. Mr. Blažič je poznani članice dr. Kraljica Miru, št.
Sestali so se v bližini Eifell kot izvrsten pevec-tenorist. Hva- 24 SDZ naj pridejo danes večer stolpa v Parizu. Tu so dobili na-ila za obisk, Andy!	;na sejo točno ob 7:30. Po seji
ločilo, da ubijejo kralja Alek-l	Za očete	bo "party."
sandra, ko dospe v Marseilles. | Parent-Teacher A s s o ciation	Hčerka umrla
če bi jim načrt izpodletel, tedaj od dobro pozanne Memorial šobi morali narediti nov poskus na le v Collinwodu priredi v torek življenje Aleksandra, ko bi do-'večer ob 7:30 "Očetov večer." .spel v Pariz. Dotični neznanec Glavni govornik bo dr. Clarence iz Južne Amerike je preskrbel Stratton, nadzornik angleškega tudi vsem članom zarote avtoma-: pouka. Po seji bo tudi zabava in tične revolverje, ki streljajo z se bo dobilo okrepčila. Pripelji-neverjetno brzino.	1 te tudi svoje prijatelje s seboj.
V nedeljo zvečer ob 11. uri je staršem Repič preminula 9 let stara hčerka Antonia. Podrobnosti poročamo jutri.
Pravilnik za brivce
Governer White je včeraj podpisal poseben pravilnik za brivce v državi Ohio.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo teto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post OŽice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 242, Mon., Oct. 15, 1934
Užaljena Italija
Pretekli teden smo natisnili na tem mestu dvoje člankov, posnetih po beograjskem "Vremenu," ki v nazornih besedah kažejo v pravi luči "hrabrost" italijanske armade in italijanskih vojakov, ki so kakor plašni zajci bežali tekom j zadnje vojne pred šibkimi in napol sestradanimi slovenskimi, hrvatskimi in bosanskimi polki. Kakor je bilo pričakovati, je "Vreme" zadelo s svojimi članki v živo in Mussolini je pobesnel, ko jih je čital. Nemudoma je naročil svojemu poslaniku v Beogradu, da je šel protestirat na jugoslovansko zunanje ministrstvo proti pisavi omenjenega beograjskega dnevnika. To se je sicer zgodilo, toda na stvari to ničesar ne izpremeni.
V	zadnjem času postaja Balkan za Mussolinija vedno bolj trd oreh. Albanski kralj Zogu, ki je bil doslej povsem navadno orodje Italije in njenih aspiracij, se je pričel v zadnjem času upirati ter ni dovolil, da bi se italijanski priseljenci naselili v rodovitni albanski Mušakija dolini. Mussolini pravi, da mu je definitivno znano, da ima pri albanski protiitalijanski politiki Jugoslavija svoje prste vmes ter da je Jugoslavija obljubila Albaniji, da se bo borila ob njeni strani, v slučaju, da se italijansko vojaštvo izkrca v Albaniji.
V	mesecu juniju' je prikipelo nezadovoljstvo Albancev do vrhunca, ko je priplulo v albansko pristanišče Drač šest italijanskih križark in 16 manjših ladij, kar je imelo za posledico, da je pričelo albansko vojaštvo takoj kopati strelne jarke, pripravljeno, da naženejo Italijane s kroglami, če bi se hoteli slednji izkrcati. Italijansko brodovje se je naglo umaknilo iz pristanišča ter odplulo zopet v Italijo. Zadnji teden pa je Mussolini zopet ponudil Albaniji visoko posojilo, katerega je Albanija sprejela ter se, vsaj začasno, zopet umirila.
Uvidevši, da se mu politika njegovih nakan na Balkanu izjalovlja, je pričel Mussolini s svojimi bombastičnimi gestami ift govori zopet v Italiji sami, da odvrne oči naroda od svojih neuspehov v zunanji politiki. Pretekli teden se je postavjl pred očmi italijanske,armade na velik bojni tank ter od tam doli kričali zbranim oficirjem in vojaštvu: "Mi moram'o postati vojaški narod, da, militarističen narod, še več, celo bojevit narod!" Pri tem pa jim je pozabil povedati najvažnejše, da narod, ki hoče biti bojevit, mora biti tudi neustrašen in hraber. In da res misli, kar pravi, je dokazal s tem, da se morajo dečki že v osmem letu svoje starosti pričeti vežbati v orožju. Poslej bodo v Italiji vsi dečki, ki so dosegli starost osmih let, dobili lesene puške, s katerimi se bodo vadili raznih vaj.
Vojaško vežbanje je razdelil v tri kategorije:
Predvsem bosta dva razreda, ki bosta vsebovala moško mladino v starosti osmih do osemnajstih let ter od osemnajstih do enoindvajsetih let. Treniranje prve periode bosta oskrbovali organizacija Balilla in Avantgarda. Poleg vež-banja se bo poučevalo v italijanskih šolah dvajset ur na teden italijansko vojno zgodovino, v kateri se bo prikazovalo mladini 'hrabrost" italijanske armade in "ogromne uspehe italijanskega orožja. Z 18. letom bo postal mladenič član fašistične milice, v kateri bo ostal do svojega 21. leta.
Ko bo dosegel italijanski mladenič starost 21. let, bo prestopil iz milice v redno armado, kjer bo moral odslužiti 18 mesecev. Po odslužen ju svojega vojaškega roka, bo ma-denič za dobo deset let zopet član fašistične milice ter se bo moral vsako leto udeleževati vojaških vaj, ki bodo trajale dvajset dni v letu.
Tako torej Mussolini, nekdanji socialist in komunist ter zaklet sovražnik vsega, kar je dišalo po kapitalizmu, militarizmu in buržuaziji, danes vzgaja italijansko mladino. Kam bo privedla ta vzgoja italijansko državo, to bo pokazala bližnja bodočnost.
Zgodovina pevskega društva Zvon
Piše Andrew Žagar , dali vzrok. Želel nam je nino-(Nadaljevanje)	j juro uspeha ter odšel. Po tistem
Ker je Mr. Kolbezen stano-;času ga nismo več videli, ako-val precej oddaljen od nas, se ravno smo vedno želeli, da bi je moral voziti na ulični želez- ; bil navzoč na sličnih slavnostih niči. Ker se mu ni mudilo do- kot bo 25. novembra ob priliki mov, kot nam ne, se je zamudil j naše 20 letnice, celo čez-pol noč. Takrat so pa; Kmalu je res prišel g. Kogoj kare bolj poredko vozile in je j s Simčičem. (Mr. Simčič je pred moral včasih čakati po pol ure nedavnim umrl v stari domovi-nanjo in to v zimskem času. To ni). Malo nas je postrani gle-nam je pa začelo delati neprili-|dal in se mu je videlo da je pre-ke, ker se je dostikrat tako pre-1 cej natančen. Rekel nam je, hladil, da ni prišel poučevat, naj jih par zapojemo, kar smo Treba nam je bilo misliti na tudi storili, čeprav malo v stra-boljšo moč, da bomo kaj napredovali. Šli smo spet do Kogoja in mu razložili našo stvar.
se dela dan."
"Enkrat sem jo slišal, ko jo je pel nek zbor v starem kraju in od tistega časa jo imam vedno v želodcu," je rekel.
Potem smo se pogovorili o tem in onem. Povedal nam je, da ima tudi on svoje muhe. Po vajah smo šli po naši stari navadi malo zalit h Kužniku, kjer smo ga žagali, dokler nam ni rekel gospodar, da bi bilo dobro, da gremo.
Simčič je bil dober pevovod-ja, zelo natančen. Pod njegovim vodstvom smo lepo napredovali. Svetoval nam je, da bi ustanovil mešan zbor. Povedali smo mu, da smo že poskusili, pa da ni šlo.
"Kako da ne bi šlo," se je začudil. "Ni treba samo po odraslih dekletih gledat; taka se omoži, potem je pa ne vidiš več. Dobite mlade, od 14 let naprej, i pa bo uspeh."
Res smo šli na delo in v kratkem dobili lepo število deklet. Dal nam je tako težko pesem "Naše gore," s katero smo nastopili v Colonial gledališču ob priliki koncerta pevske zveze.
Priporočal nam je tudi, da bi ustanovili tamburaški zbor, da je to zelo prikladno pri pevskem zboru. Prav v kratkem smo ga ustanovili kot tamburaški odsek Zvona. Svirali smo skoro na vsaki prireditvi. Učil nas je Simčič sam. Spoznali smo šele, ko je bilo že prepozno, da on ni bil kos svoji nalogi. V treh letih smo igrali skoro ene in iste komade. Ko smo pa najeli nekega Hrvata, po imenu Sintič, smo vsako vajo po tri ali štiri nove zaigrali. Rekel nam je, da bi morali že sami igrati, ko se že tako dolgo učimo. No, denarja nam je zmanjkalo, na naše mesto je prišla harmonika, mi smo jo s tamburacimi pa počasi pobrali v pokoj.
Po tistem koncertu nas je moralo nekaj iti k vojakom. Jaz sem bil tam 16 mesecev, nekateri so prišli domov pa že v 6 mesecih. Jaz in več drugih nas je mislilo, da nas dolžnost veže, da ostanemo tam in storimo, kar nam bodo ukazali, da bomo prej prišli do cilja: demokracije in svobode narodom na onstran oceana. Pa smo se prav pošteno zmotili, posebno tisti, ki nam je zibeljka tekla na Krasu. Pa kakor danes izgleda, bomo imeli v kratkem priložnost še vso stvar popravit.
Še pred vojno so začeli pevci Zvona med seboj debatirat in te debate so se prinesle na sejo, kako bi namreč prišli do bolj prostorne dvorane. Slišalo se je, da so že pred leti nabrali $825.00 v ta namen. Torej zakaj bi se ne skušalo te ideje uresničit. Na seji Zvona se je sklenilo, da se povabi odbornike vseh društev na sestanek, da se združimo za idejo, da si na en ali drug način zgradimo narodni dom. Vsa društva so se odzvala povabilu in na prvem sestanku se je sklenilo, da si zgradimo svoj narodnni hram.
(Dalje prihodnjič) -o-
sti revmatizem, če ga ima in se 6:30 zvečer. Ne ob sedmih ali
bo šel zavrteti, meni povedali.
Vsaj tako so
osmih, ampak ob 6 :30. Bodite
Torej ste vsi vabljeni, farani!
; pravočasno v dvorani društva
Domovina na 14. cesti. Vas
in drugi v naselbini, da se go-tovo udeležite. Ne bo vam žal, vljudno vabi cerkveni odbor.
ker kaj takega se ne vidi dosti-! Pozdrav vsem čitateljem Ame-krat. Ne pozabite torej nede-! "ške Domovine, lje 21. oktobra in to točno ob' Fred Udovich, zapisnikar -10-
Nekoliko iz zgodovine srbske kraljeve dinastije
hu. Ker ima vsak pevovodja kolikor toliko različen takt in čut do pesmi, tako je imel to Povedal nam je, da ve Father j tudi Simčič in nam je tako po-Laurič za nekega organista po vedal, da bo šlo sedaj malo imenu Simčič, ki je že orglal v Cqllinwoodu, a da sedaj dela v
neki tovarni. Kolbezna smo
drugače. Malo je manjkalo, da nam ni ušel takoj prvi večer, ko smo mu povedali, da
nato odslovili in mu tudi pove-j znamo tudi pesem "V hribih
S smrtjo kralja Aleksandra in kronanjem 11 petnega njegovega sina za kralja, je postal jugosloVanski kraljevski prestol del žlahte skoro vseh vladarskih hiš v Evropi.
Prestolonaslednik Peter ima v sebi pol srbske krvi, pol jo je pa raznih drugih vladarskih hiš . Njegova mati je bila romunska prinzecinja, hči kralja iz h o h e n z o 11 e r ske rodbine (nemške) in kraljice, ki je bila bivša angleška princezinja. Po strani svoje matere je princ Peter v sorodu s skoro vsemi vladajočimi rodbinami v Evropi. Po njegovem očetu pa je v sorodu možem, katerih junaška zgodovina, s krvjo pisana, se prepeva po silnih balkanskih gorah.
Njegov priimek je Kara-džorževič. Kara pomeni—črn. Praded princa Petra in ustanovitelj sedanje srbske kraljeve dinastije je bil svinjski pastir črni Jurij, imenovan "črni" zato, ker je bil tako temnega obraza in ker je bilo njegovo življenje tako burno.
Črni Jurij je bil hajduk. Beseda hajduk pomeni v balkanskem pomenu bolj patriota kot roparja.
Slike v Barbertonu
Vljudno vas prosim, da priobčite teh par vrstic v dnevniku Ameriška Domovina, katera nam prinaša toliko zanimivih novic od vseh krajev sveta ter lepe povesti.
Sporočal bi rad cenjeni javnosti, da je Mr. Anton Grdina iz Clevelandu obljubil naši fari, da bo na 21. oktobra ob 6:30 kazal v dvorani društva Domovina najnovejše slike iz starega kraja, kakor tudi od tukaj. Sli-
Srbija je bila za časa črnega Jurija pod turškim jarmom. Dežela je trpela pod turškim nasiljem in udano povešala glavo, ko so bile ropane in požga-ne vasi, ko so Turki odnašali njih žene in dekleta domačinke. *
Ampak moški niso mogli pre-nešati dolgo turškega jarma, pa so šli v gore in postali hajduki. Votline in prepadi so bili njih bivališča. Njih hrana je bilo meso, ki so si ga spekli ob taboriščnem ognju. Ženske, ki so sledile možem v gore so bile enako neustrašene. Z no: žem v roki so si upale nad volka. Samo taki otroci', so ostali pri življenju, ki so mogli prenesti lakoto in težave hajdu-kovanja. V starosti, ko gredo drugi otroci v šolo, so bili ti otroci že izurjeni v orožju in jahali najbolj divjega konja.
Njih rojaki, ki so ostali v se-lih in prenašali udarce turškega biča, so čakali, da jih pridejo rešit njih bratje hajduki. Zrli so vanje kot na njih odreš-nika.
Lačni so se zbudili zjutraj in dobili na pragu meso in denar. Če so turški roparji požgali se-lo, so jih v par dneh gotovo zajeli in pobili hajduki in se grozne maščevali za svoje rojake in sotrpine.
Črni Jurij je bil vodja hajdukov. Bil je človek silne moči in nagle jeze. Nobenega svojih četašev ni vprašal za svet. In če se kateremu ni dopadlo njegovo povelje, je dobil palec jekla v rebra ali kroglo v prsa. črni Jurij je s svojo lastno ro-1 cilju.
bila oblast v rokah enih, sedaj v drugih.
Leta 190 3 je bil na vladi Obrenovič. Skupina častnikov je umorila kralja Aleksandra Obrenoviča ,in kraljico Drago, vrgla njiju trupli skozi okno na cesto in prisilili so parlament, da je pozval na prestol princa Petra Karadžorževiča. Takrat se je nahajal Peter v prognan-stvu v Parizu. Učil je razne jezike in prestavljal knjige, da se je preživel.
Ko je prišel na prestol, so ga ljudje vzljubili, ker ni bil oblastne narave kot je bil njegov ded in ne diktator, kot je bil njegov sin.
Ubiti kralj Aleksander je bil po materini strani Črnogorec. Črnogorci so narod junakov. Črnogorec ne naživlje svoje to-varša moža, ampak ga naziv-ije junaka. Možje so visoki ko jelke, res, pravi junaki.
Pred svetovno vojno je vladal Črni gori kralj Nikita. Vladal je celih 57 let. Bil je.narodu vladar in obenem tovariš. Ker je dežela revna, so mu razni evropski vladarji pošiljali živež. Kraljica je bila priprosta ženica. Lahko si jo videl, kako je šla sama v trgovino, nošeč v roki košaro in kanglo za petrolej. Možu je rodila 10 hčera in 3 sinove. Hčere so bile priznane lepotice in oče Nikita jih je poslal v inozemstvo, da so se izobrazile in izšolale. Nikita je ženil svoje hčere na vse kraje. Bil je znan kot "tast vse Evrope." Eno hčerko je poročil z ruskim nadvojvodom, druga je sedanja laška kraljica tretja je poročila nekega avstrijskega aristokrata. Ena pa je poročila kralja Petra srbskega in je rodila bivšega srbskega kralja Aleksandra. Po njej torej se je pretakala v žilah kralja Aleksandra kri junaških Črnogorcev. In kralj Aleksander se je izkazal v svetovni vojni in tudi še prej v balkanski vojni kot pravi junak. On je bil edini kralj v svetovni vojni, ki je vodil svoje vojake osebno v boj in prenašal ž njimi v taborišču vse težave vojnih strahot, lakote in žeje, mraza in vročine. Ko so Nemci in Avstrijci prodrli v Srbijo,'je vodil svojo vojsko na umiku preko skoro nepristopnih balkanski gora.
--o-
Človeški torpedo japonske mornarice
Eno najgrožnejših orožij, ki so bila iznajdena za prihodnjo vojno, .je v posesti japonske voj-re mornarice, namreč torpedo, ki bo imel v sebi človeka, katari bo uravnaval torpedovo smer i roti njegovemu smrtonosnemu
ko ubil več ko sto ljudi, med temi svojega očeta in brata. Toda vzel je Turkom tudi mnogo srbske zemlje, ki so si jo ti podjarmili. Tako je dobil toliko ljudi pod svojo oblast, da je postal kralj v osvobojeni zemlji. Umrl je nasilne smrti, kakor je živel.
V Srbiji je bil še nekdo dru-
ke bodo zanimive za nas, kateri j gi, ki se je povzdignil z lastno smo prišli iz starega kraja, rav- močjo med narodom. To je bil no tako tudi za mladino, ki je Milan Obrenovič. Obrenovič se tukaj rojena, ker bo videla, kje je zavezal s turškim sultanom, so se rodili njih starši.	ISultan mu je rekel: "Prinesi mi
Po kazanju slik bo ples injglavo črnega Jurija in ti po-
prosta zabava. Igrala bo slovenska godba, katera je bila ustanovljena pred nekaj meseci tu v Barbertonu in so se v tako kratkem času izurili, da če za-
staneš kralj Srbije. Naročilo je bilo izvršeno iu Obrenovičeva dinastija je zavladala v Srbiji. Skoro celo stoletje so se Kara-džorževiči in Obrenoviči borili
igrajo, da človeka takoj zapu- za prvenstvo v deželi. Sedaj jc
Izum takega orožja bi bil ne-i oogoč povsod drugod, izvzemši pri japonskem narodu, ki je naredil iz patriotizma naravnost fantastičen 1'atišizem. človek, ki se da zapreti v torpedo, mu i amreč uravnava smer proti so-\ražni ladji, in ko torpedo zadene svoj cilj, se razleti s torpedom vred tudi človek v njem na drobne kose.
Ko so v japonskih mornariških arzenalih izgotovili prvih Štiristo teh smrtonosnih torpedov, je japonska admiraliteta izdala poziv za prostovoljce, ki bi bil? pripravljeni, podvzeti poizkuse v tem smrtonosnem orožju. Poziv po prostovoljcih, je pome-lijal poziv v smrt. Japonska admiraliteta je potrebovala štiristo mladih mož, ki naj bi žrtvovali
svoje življenje, da se ugotovi vrednost novega orožja. In kaj se je zgodilo? Temu pozivu v smrt se je odzvalo pet tisoč mladih japonskih rezervnih pomorskih oficirjev in kadetov. Pet tisoč mladih, mož je pripravljenih iti v smrt, zaprtih v tesnih torpedih, katere bi vodili proti njihovemu cilju, samo da more admiraliteta ugotoviti vrednost novega orožja ter popraviti morebitne nedostatke.
Brezdvomno je, da je teh pet tisoč pomorskih častnikov, izmed katerih so nekateri komaj odrasli deški dobi, spoznalo ogromno vrednost torpeda, katerega se lahko v času vojne krmari proti njegovemu cilju. Poslej ne bo nič več pomagalo poveljniku vojnega broda, da bi se iz-kušal izogniti s "zig-zag" vožnjo smrtonosni jekleni ribi, katero bi videl brzeti proti svoji ladji. Torpedo, v katerem bi tičal mož ter uravnaval njegovo smer, bi bil mnogo okretnejši od vsake oklopnjače ali križarke.
Tak torpedo bi zmanjšal negotovost zadetka od strani posadke na podmornici ali na torped-nem čolnu, ki bi 'ga izstrelila. Podmorski čoln bi samo izstrelil torpedo v splošni smeri objekta, katerega hoče zadeti, nakar bi za vse preostalo skrbel človek v torpedu na svoji kratki vožnji v smrt.
Tekom svetovne vojne se je nekajkrat primerilo, da je izstreljeni torpedo izpremenil svojo smer, se v velikem loku obrnil ter zadel svojo lastno podmornico, ki ga je izstrelila. S tem torpedom bi bilo to nemogoče. Če bi namreč mali žolti mož, ki bi Igžal v torpedu, kateri je opremljen z nizkim periskopom, videl, da se mu je krmilo pokvarilo in da brzi smrtonosna riba nazaj preti podmornici, odkoder je bila izstreljena, mu ne bi bilo treba storiti drugega, kakor s posebnim mehanizmom razstreliti torpedo.
Samo psihologiji fanatično-patriotičnega japonskega ljudstva je bilo mogoče zasnovati in udejstviti tako orožje. Ti žolti možje cesarstva vzhajajočega solnca so že po naravi fatalisti. Oni namreč verujejo, da bodo umrli ob času, ki jim je že davno naprej določen. Na to smrt gledajo oni kot na nekaj povsem gotovega. Naj store karkoli, menijo, ne bodo izbegnili tajinstve-ni sili, ki kontrolira njihovo življenje. In prav zaradi tega pojmovanja ne poznajo strahu pred smrtjo, čemu bi se bali nečesa, čemer se ne morete izogniti? Kadar napoči tvoj čas, boš umrl. In če ti ni tako usojeno, boš živel, pa naj se zgodi karkoli.
Kakor smo že rekli, so Japonci fanatično patriotični. Patrioti-čni v takem smislu, ki ga naša zapadli jaška pamet ne more za-popisati in dodojmiti. Japoncu je država vse, njegov lastni jaz ne šteje ničesar. Umreti za cesarja, se pravi umreti slavne in zavidanja vredne smrti. Kakor muslimani, tudi Japonci verujejo, da smrt v bitki izposluje nekak potni list v raj. Smrt na bojnem polju prinese čast obite-lji ubitega, rodbina od svoje strani pa zopet časti svoje padle uprav po božje ter jim postavlja na svojih domovih oltarčke med svojimi predniki.
Naj pokažemo neki primer japonskega samožrtvovanja:
Lansko leto so Japonci napadali v Mandžuriji kitajsko mesto Kiančančen, ki se je nahajalo onkrat znanega kitajskega zidu. Japonske čete so cele dni obstreljevale debelo zidovje, ne da bi mogle pokazati kak uspeh. Kadar pa so japonske čete napadle v masah, niso dosegle nič drugega, ko da so umirale na debelo pod kroglami strojnic kitajskih brambovcev.
In poveljstvo je izdalo poziv na prostovoljce, ki naj bi šli prostovoljno v smrt. Ostala je namreč samo ena rešitev problema: Žid je treba odpreti. Nemudoma se je priglasilo tristo mož, izmed katerih je izbralo povelj-
stvo troje vojakov. Japonski kemiki so naglo izgotovili veliko, deset čevljev dolgo bqmbo, katero so napolnili z najstrašnejšimi razstrelivi. To ogromno maso razdelajanja so privezali nato preko hrbtov treh mož, ki so bili pripravljeni umreti, da bi mogli njihovi tovariši naprej. In ti trije so pod svojim ogromnim bremenom stopili iz zakopa, kar je bilo sila nevarno podvzetje, kajti en sam napačen korak, bi utegnil pomeniti ne samo njihovo a-
Pl
smrt, marveč tudi smrt njih to- d.
varišev, ki so bili v bližini. Ko so bili končno srečno iz zakopa, so pomahali svojim tovarišem v zadnji pozdrav, nato pa nastopili svojo nevarno pot. Vojaki so prinesli svoje smrtonosno breme prav pod zid, preden so jih Kitajci opazili, tam pa so, ko je bilo breme še privezano nanje, zažgali užigalno vrvico. V na-
Me av£ , kt dži . Bi eve P
ob: ečn in ptal lah kor )lon Vs; k svoj
slednjem trenutku je bomba pn eksplodirala na drobne kose ter naredila v zidu veliko vrzel, sko-iške
zi katero so se takoj zatem usuli japonski vojaki, ki so prispeli v mesto preko razbitih in razmesarjenih udov svojih treh tovarišev.
-o-
TULIPAN
bi
Tulipan so prinesli v Evropo Turki. V Ameriki je prišla ta cvetlica znatno kasneje, cvet je našel Konrad Bermer 1. 1559 na vrtu nekega augsbur-škega meščana. Nekaj desetletij kasneje je bil ta lepi cvet že razširjen po ostali Evropi, posebno na Nizozemskem. Radi naglega širjenja in velike cene je nastala v 17. stoletju na Nizozemskem cela katastrofa: radi konkurence je bilo uničenih mnogo trgovskih hiš. Je pa še danes Nizozemska znana kot dežela cvetja, posebno tulipana. -o-
MLEKO STARCEV
Ogli
. P mi to. h,
aret i ni eži ilož z C
Prvilškc n r ibe Ian: kor ati, mu: bil, >jo
Poli in i P Pra Naj n, 1 ved me
Lepa beseda, da je vino mle- pri ko za starce, je prisTa neKonkjlnil v pozabljenje. Kaj je tem u, sj vzrok, ne bomo tukaj pobližjeitek,
bo\ Ali
preiskovali. Morda je temik vzrok naglica in prevrat novejših časov, ali pa je delovanjem pi nasprotnikov vsake opojne pi"! mc jače temu vzrok. Kratkomaktyvnc danes se vidi, kot bi več neioli
Moi raz
ne i z
vedeli, da vsebuje kozarec dobrega vina mnogo življenjskih moči. Ako to ne bi bilo res> kako je pa potem to, da se dobi ravno v vinorodnih krajih sveta toliko ljudi, ki so učakatj Zai visoko starost. Po 80, 90 in tu-^° di več let so stari, pa še vedn"m v pri moči in pri delu. Seve, ti1'1 ljudje so živeli vse svoje živ-' ljenje zmerno. Res so si ga pri-r Vs voščili vsak dan svojo mero, to-0^ da malokdaj so se upijanilj[.K Sploh je znano, da se v vinorod-nih krajih dobi jako malo no-f sc
jvihl
no b
v Bolgariji od 158 ljudi, ki s0! utt bili vsi stari več kot sto 80 odstotkov od teh je povedalo, da so vse sVoje življenj*
toričnih pijancev.
Nedavno so vzeli statistiko
let.' ^
Zdi,
radi pili vino. To je dober dOjj
or<
Ni
kaz, da zmerno uživanje alko-' holnih pijač ne škoduje zdrav" !)clr
ju, pač pa obratno, pomaga
Kp.
dobremu zdravju. In ker ljuJ je zlasti v vinorodnih kraj if, učakajo visoko starost, je t0'/a 1 znamenje, da je vino res praV«'CaJ mlečna hrana za stare ljudi.
I« m
m d,
če verjamete, al' pa ne .
"Sinoči sem bila tako jezn^ da niti govoriti nisem mogla-.
"Oh, kaka smola, da me 111 bilo takrat doma!" go dr nj11 mož.
Zal
Let nta bral nuia
"Kadar bom jaz umrla, "" boš nikdar več dobil take ž® ne."
"Vsaj upam, da ne, drafc'lf^" ženica."	L
* '	Inat
'"Včeraj sem brala v časol"a n,( su, da ima žirafa osemnajstih palcev dolg jezik."	.j ^jj
"Si ji pač nevošljiva, k^'bten ljuba moja ženica."
ke-j iko, j ite-imi aso lato bili
Prigode lovcev v malajskih džunglah
(Izvirni prevod za "Ameriško Domovino")
ogli tri-jre-r je a j ti teg-
o so , so ti v
Medtem smo slišali, kako je ava neprestano silovito muka-, ko se je vlekla ranjena sko-džunglo. Toda ni se več vrni-. Bik se je spet zakadil proti evesu, pod katerim je obstal ovo {r prišel s parklji kopati zem-to- J). Ko se je tega naveličal, se obrnil ter zopet planil na ne-ečnega Alija, katerega je zno-in znova suval z rogovi ter opi-btal po njem, tako da ni bilo i so lalu od nesrečneža drugega, eme kor je kup krvavega mesa in Ki- )lomljenih kosti.
Vsakokrat, kadar se je bik vr-k drevesu, sem ustrelil nanj na-hvojim revolverjem, toda videl mba m, da je bilo prav tako, kakor bi streljal nanj z otroško
o ,ie nje,
ter
suli jli v :me-ova-
cvet ropi, Radi cene Ni-ra-enih a še kot ma.
sko-|ško z zamaškom, — male ogle niso imele nobenega učin-Ena sama dinamitna patro-moje karabinke bi ga konča-toda karabinka je ležala na ;h, kakih pet jardov stran, aredila se je noč, toda seladang ni umaknil. Jaz sem ostal na ezi vso noč, upajoč na ugodno ropofiložnost, da bom mogel skoči-2 drevesa £er steči po svojo Prvi iško. Naša žeja je postala med mer n neznosna in prav malo to-£be smo našli v misli, da je se-;set-dang morda prav tako žejen, kor smo mi. Vendar je bilo 'ati, da nas bo pustil za nekaj mutkov, da najde vodo, in to bilo dovolj, da bi stekel po >jo karabinko.
Poleg žeje so nas mučile mrav-in komarji. Proti njim smo Prav tako brez moči kakor Pram sedalangu. •Napočilo je jutro in zatem pol-ln> toda pošast se je nahajala vedno pod: drevesom. Nato pa :me je pričela lotevati mrzlica mle- pričelo me je boleti grlo. Na-jlikojnii sem se na deblo drevesa, m Ui si ohranim svojo moč za tre-'ližjeftek, ko j0 bom najbolj po-emUjaboval.
»vej- Alijevo truplo je postalo med an jem Popolnoma nerazložljiva ma-mesa in kosti. Bik se je po-
•ajib ikali
živ pri-to"
Pi"	......
nalo,|vno vračaTk njemu, stopical
do-skili
res, razkropljenih po drevju okoli , fio- ;ne in medsebojno smo govo-
oli njega ter ga vohal. Mojih deset domačinov je bi-
1 z drevesa na drevo. Oni so z»našali popolnoma name in i tu-3-10 "čudodelnost," in jaz, ki edn°ni Vedno bolj gorel v vročici, e, tip Sprevidel, da je nekaj tre-ukreniti. Moja žeja je posta-z vsakim hipom neznosnejša in ,	st) me rapidno zapuščale.
mili'Mlical sem možem, naj se mi )ro|-|K rtlžijo na mojem drevesu,
n0Vh°tudi stcrili s tem'da s0 ae
;	od veje do veje, nakar
stikof10 bili skupaj. Seladang pa se j s0 utaboril pod nami, nepresta-let| mukaje in teptaj e tla z noga-)ove- "
ienj« aaJ sem pričel preštevati na-• do^ ')rozJe: poleg parangov smo ilko-'1' 1 tri krise in četvero kopij. ,rav. Parang smo posekali močne
ra k"lato pa smo raztrgali svo-Ijud'. \r°nge, (malajska oblačila, ■a-i'V i ? krilom) v trake ter pri-, to-:d" krise koncem vej. Kakor raVn giino v teh pokrajinah, so bi-I 181 in sulice zastrupljene in ^ upanje je bilo sedaj v deJ'stvu. Vedel sem, da bi ta
strup umoril človeka v nekaj minutah, videl sem že nebroj manjših živali, ki so kmalu poginile za tem strupom, toda imel pa nisem nobenega pojma, kakšen učinek bi imel strup na takem velikanu.
Zatem smo obrali listje z drevesa ter ga natlačili v vrečo, katero smo naredili iz saronga, jo privezali na trakove ter spustili z devesa, da je nihala pod nami. Nato smo se trije oborožili s kri si ter se nastavili tako, da bi bili nad seladangom, kp bi se sled nji zakadil proti vreči. Komaj ie vreča zanihala, se je seladang umaknil nekoliko ritenski, nato pa se zaprašil proti vreči. Jaz sem se bliskovito sklonil ter zamahnil s krisom in mu prizadel veliko rano na tilniku, v bližini grbe. Bik se je obrnil ter se zopet zaletel, zdaj pa se je nekemu domačinu posrečilo, da ga je zadel v oko ter ga oslepel.
Bik se je umaknil nekaj jardov, kjer je obstal • sopihajoč, mukajoč in razkopavajoč tla. Nato se je obrnil zopet k truplu ubogega Alija, kakor da hoče rad njim stresti vso svojo jezo. Nam se je posrečilo izvabiti ga nazaj s šopom listja, nakar je zopet napadel. In zopet sem ga zadel s krisom na tilniku v bližini grbe.
To napadanje in zbadanje je trajalo skoro celo uro, toda kakor je bilo videti, nismo bili nič bliže svojemu cilju in namenu ko takrat, ko se je vse to začelo. Po vsej priliki ni imel strup nobenega učinka nanj. Na vsak način pa sem bil prepričan, da ga utrujamo in vedel sem, da če bi nam bilo mogoče prebiti še eno noč, da bo moral iti iskat vodo. Toda pri vsem tem je nastala še neka nevarnost: ta ali oni izmed domačinov, trpinčen po žeji, bi utegnil na drevesu zblazneti, nakar bi pričel sekati okoli sebe. Zato sem sklenil, da če bomo prisiljeni prebiti na drevesu še eno noč, da se — na diplomatski način seve — polastim vseh njihovih krisov in parangov.
Zdaj smo si pričeli prizadevati, da oslepimo seladanga še na njegovem drugem očesu; izvabili smo ga zopet in zopet, nazaj, toda ni se nam hotelo posrečiti, da bi ga zopet zadeli v oko. Bližal se je večer in mislil sem, da je boja za danes konec. Seladang je stal v bližini drevesa ter se za trenutek ni zmenil za vrečo, ki je nihala pred njim. Kri mu je lila iz ducata ran. Ko je zdaj prestopil za korak naprej, smo presenečeni kriknili: žival je vidno oslabela! Obrnil se je ter omaho-vaje odšel proti džungli, kakor da je popolnoma pozabil na nas.
Dasi nas je spravil v tako zagato in umoril mojega zvestega, neprecenljivega Alija, vendar mi je bilo žal te močn.e in neustrašene živali. Pokazal je svojo čudovito neustrašenost in-že polmrtev je bil pripravljen na zadnjo borbo, če bi se kdo izmed nas upal spustiti se na tla. Bila je njegova zmaga do trenutka, ko je poginil.
(Dalje prihodnjič.)
1934
S®«
m
ms ran®
mm
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
znfl'
rla' e 4 nii'
Vsak dan ena
je bila inavguracija
Lak na4-marca?
,	.1?88 je odločil konti-
Žefci-JtiM , gres> da se morajo L,, 'ektorji prvo sredo v prvo sredo j Uariu naj se zbero in vo-
.{naUk>redsednika Z«', držav, joplj „ 1 cl ln kongresna zborni-iajCr,J Se 3nideta prvo sredo v j bil.', Prva areda v marcu
k4tcrn nlVno na 4- Tako so ; °m ločili, da naj bo vsak

predsednik Zed. držav zaprisežen na 4. marca. Tako je bil Washingtonov termin manj kot štiri leta, ker je nastopil vlado SO. aprila, njegov naslednik je pa nastopil že 4. marca. Kot znano, je sedaj zaprisežen predsednik vedno že na 1. januarja. Tako bo tudi Roosevel-tov sedanji termin krajši kot štiri leta, ker, je nastopil urad 4. marca, termin mu pa poteče 31. decembra 1936.
OKTOBER
13.— Društvo Pioneers, HBZ, ples v spodnji dvorani SND.
13.— Samostojna Zarja, ples v avditoriju SND.
13.—Gospodinjski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. priredi zabavni večer z najboljšo večerjo in izvrstno godbo.
13.—Društvo	sv. Pavla št. 239 KSKJ, plesna veselica v Hrvatskem narodnem domu.
14.—	Ameriške hčere Slovenija, prireditev v avditoriju SND.
20.— Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D.
20.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št 22 S. D. Z. priredi banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
21.—	Jugoslovanske bratske federacije, prireditev v avditoriju SND.
21.—Proslava blagoslovlje-nja bandera društva Najsv. Imena fare sv. Kristine, v farni dvorani.
27.—Klub Opel, ples v spodnji dvorani S. N. D.
27.—Slovenski Dom, zabava v S. D. Domu na Recher Ave.
27.—Društvo Katoliških Borštnarjev, št. 1640, priredi zabavni večer v Plevnikovi Bridge Tavern na 152. cesti.
27.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani.
27.—Zabavni	večer ženskega odseka Zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.—Društvo	Eastern Star št. 51 SDZ priredi veliko veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
3.—Društvo	Danica ^t. 11 S. D. Z., plesna veselica v spodnji dvorani S. N. D.
4.—Slovenski	del. klub "Iskra," prireditev v avditoriju S. N. D.
4.—Pevsko društvo Ilirija priredi koncert z velikim programom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
10. — Društvo Glas Cleve-landskih Delavcev, št. 9 SDZ, plesna veselica v SND.
10.—Klub Ljubljana priredi plesno veselico v S. D. Domu na Recher Ave.
10.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna zabava v Knausovi dvorani.
11.—Pevsko	društvo Soča, koncert v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
11.—Samostojna Zarja, koncert v avditoriju SND.
17.—Društvo	Orel, ples v spodnji dvorani SND.
18.—Društvo	Spartans št. 198
SSPZ, ples v avditoriju SND.
18. — Pevsko društvo Cvet priredi opereto v Slovenski delavski dvorani.
24.—Društvo	Comrades, št. 566 SNPJ., ples v spodnji dvorani SND.
25.—Pevsko	društvo Zvon obhaja 20-letnico v S. N. Domu na 80. cesti.
25.—Jugoslovanski vojni veterani, predstava v avditoriju SND
25.—Proslava sedme obletnice ustanovitve podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—Društvo Napredek, zabava v S. D. Domu na Recher Ave.
28.—Društvo'	sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi običajno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
29.—Pevski	zbor Zarja, odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju SND.
DECEMBER
1.—Društvo Nanos št. 264 S N. P. Jcdnote priredi plGSn0 ve-
selico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
1-—Pevsko društvo Lira, ples v spodnji dvorani SND.
2.—Gospodinjski klub "Na Jutrovem" S. D. D., prireditev v Slovenski delavski dvorani.
2.—Društvo Pioneers. HBZ, ples v avditoriju SND.
8.—Hi-Steppers	Klub, ples v spodnji dvorani SND.
9.—Blau	Donau, koncert v avditoriju SND.
15.—Rostabout	Club, ples v spodnji dvorani SND.
24.—Slovenska m 1 a d i n ska šola SND, božičnica, v avditoriju SND.
'29.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
29.—Društvo Vipavski Raj priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Dramsko društvo Abreše-jvič, predstava v avditoriju SND.
31.—Pevsko društvo Soča, I zabava v Slovenskem Domu na j Holmes Ave.
Januar
5.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, ples v spodnji dvorani SND.
6.—St.	Vitus Mothers Club, Prireditev v avditoriju SND.
12.—Interlodge League, ples j v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.—Dramsko društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND.
26.—Društ.	sv. Janeza Krst., št. 37. JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
27.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND.
Februar
2.—Samostojna	Zarja, ples v spodnji dvorani SND.
3.—Dramsko	društvo Abra-ševič, predstava v avditoriju S. N. D.
9.—Društvo	Spartans, št. 198 SSPZ, ples v spodnji dvorani SND.
10.—Workmen	Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. D.
16.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, ples v spodnji dvorani SND.
17.—Slovenski	Sokol, javna telovadba v avditoriju SND.
23.—Društvo	France Pre-šern, št. 17 SDZ, plesna veslica v spodnji dvorani SND.
24.—Društvo	Cleveland, št. 126 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani SND.
Marc
2.—Orel Klub, ples v spodnji dvorani SND.
10.—Samostojna Zarja, prireditev in ples v spodnji dvorani SND.
24.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SND.
APRIL
27.—Društvo Orel, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
JULIJ 1935
2. nedeljo v mesecu—piknik Slovenske zadružne zveze na .Močilnikarjevih farmah.
Nadškof v Rigi Ionn je bil brutalno umorjen
Riga, Latvia, 13. oktobra. Nadškof Ionn, od ortodoksne katoliške cerkve, je bil včeraj umorjen. V delavni sobi stanovanja, kjer je bival nadškof, je izbruhnil ogenj. Ognjegasci so dobili napol zgorelo truplo nadškofa v sobi. Vse sobe v stanovanju so bile v skrajnem neredu, kar kaže, da je morilec obenem tudi oplenil stanovanje nadškofa.	X
—Sodnik in tožitelj, Slovenci, stranka slovenska. — S Krasa, avgusta 1934. Na Krasu niso zanimive samo svetovnoznane kraške jame in luknje, ne samo teran in "pršut," ampak tudi nekaj drugega. Ta specialiteta so kraška ljudska sodišča, vsaj nekatera. Zato so pa naši ljudje, ki imajo posla ž njimi, res pravi reveži, zaradi besede in predvsem zaradi denarja. Da vam povemo en primer:
V nekem večjem kraju na Krasu obstoji tako sodišče, v katerem sedi gospod sodnik čistega in pravega slovenskega imena, ki si ga je seveda prekrstil. Zna pač bolje slovenski nego italijanski. Tajnik je tudi Slovenec, dvakrat krščen. Za tolmača fungira istotako Slovenec s prekrščenim' priimkom. Oba znata najbolje slovenski jezik. Tožena stranka pa ne zna niti besedice italijanščine in mora imeti omenjenega tolmača za italijanščino. Stranka torej pove svoje zadeve v slovenščini in tolmač jih prevede na italijanščino, kakor to zahtevajo paragrafi, in oba, sodnik in tajnik lepo poslušata italijanski prevod in ne marata slišati slovenskega izvirnika, čeprav ga bolje razumeta in sta ga že slišala. To seveda jih nič ne ovira pri njihovem delu. Torej Slovenci se v svojem jeziku ne smejo razumeti in proti vsej logiki morajo vzeti tolmača, četudi so že stvar slišali in umeli. Tudi sami Italijani se tej komični zadevi od srca smejejo, da Slovenec Slovencu v italijanščini pove, kar je prvi Slovenec povedal. V letu Gospodovem 1934. . .
—K a r a b i n jerji izlorabljajo naša dekleta.--Trst, septembra 1934. Znano je, da so med karabinjerji tudi taki tiči, ki' so le navadni postopači in ki mislijo, da ta njihova služba obstoji le v pohajanju in lena-renju. Zato ni čuda, da se marsikdaj pripetijo "neljubi dogodki," zaradi naših deklet. Tako je nekoč karabinerska patrulja ,-ršila službo med Sežano in Or-lekom. Bila je ravno nedelja in dve dekleti sta se vračali z[ nekega plesa domov. Karabi-' nerja sta ju prosila, naj gresta z njima, toda dekleti sta mol-j čali in pospešili korak. Ko pa S sta karabinerja še naprej silila; v nje, je eno dekle odgovorilo, naj se nikar ne brigata zanje, i Končno so se pa vendar sprijaz-j nili in šli skupaj. Toda kmalu j se je pokazalo, kam pes taco; moli. Karabinerja sta ju za-1 čela mamiti, a ker nista dosegla z besedo, sta se poslužila sile. Ko sa dosegla, kar sta želela, sta jima zagrozila s smrtjo, če kaj črhneta o tem pri njihovih predstojnikih ali pa, ako bi ti na kak drug način izvedeli. To je lep primer zlorabljanja, pri katerem ni prišla do izraza samo spolna razdraženost laških gospodarjev, ampak igra tu vlogo tudi političen moment. Ce ne dovoliš tega in tega, čeprav je proti vsem postavam in zakonom, si pri njih že antifašist in protinacionalni element, kar ?ovzroči predvsem gospodarsko imrt.
—Goriška prefektura moti ljubljansko radio-postajo.—Gorica, septembra 1934. O tej zadevi se je že na dolgo in široko poročalo. Vendar pa so bila mnenja o kraju moteče italijanske radio postaje različna. Sumilo se je celo, da vrši to delo vojaška postaja na letališču v Mirnu, čeprav so nekateri menili, da moti goriška radio oddajna postaja, ki je instalirana na prefekturi. Zadnje vesti pa to mnenje potrjujejo. Poslopje goriške prefecture na Travniku ima v pritličju na dvorišču posebne prostore, ki so namenjeni tej postaji. V veliki sobi so nameščeni vsi aparati in motorji radio postaje. Tukaj je tudi pult z vsemi pripravami za re-'
guliranje in upravljanja vseh mehanizmov. Vse je avtomatično in vsako kretnjo kažejo zelene in rdeče signalne luči, ki opozarjajo radio telegrafista na napake in delovanje postaje. Aparat je najmodernejšega sistema Telefunken in je stal nekaj stotisoč lir. Naravnan je skoro na isto dolžino vala kot ga ima ljubljanska radio postaja. Da lahko moti, je tudi dovolj močan. Ima namreč 4—6 kw. Upravlja ga nek Kalabrež. Zraven pulta ima zvočnik, da lahko posluša Ljubljano in pri rokah ima vedno brzojavni aparat, da moti, kadar je treba. Sicer pa, če ima čas, čita časopise.
—Fašistovska šola v Julijski Krajini. — Col pri Repentabru, 10. septembra 1934. Zdaj imamo po Krasu že samo italijansko učitelj stvo in po večini ženske. Med zadnjimi slovenskimi učitelji, ki so jih spravili v notranjost, je bil naš. Prestavili so ga v Abruzze, v zanemarjen kraj, kjer ima vrhu vsega križe z nerednimi in umazanimi otroci. Med njimi bo moral preizkušati, kaj pomeni italijanska zanesljivost in ljubeznivost.
Sedanja šola je res nekaj posebnega. Včasih so se otroci učili, danes telovadijo, delajo izlete. . . Učitelji se spomnijo, da je treba kam na izlet, obljubu-jejo otrokom to in to, da se bodo peljali po železnici in podobno. Ko pa pridejo v Dol do postaje, jim razodenejo, da so zamudili in da bodo šli peš v Du-tovlje ali kam drugam. Tako lažejo otrokom o dobrotah, ki jih nikjer ni. Otroci obrabijo obleko, zapravljajo denar, doma ne delajo, v šoli se ne uče — ni čuda, da so doma nezadovoljni in da trezni kmetje doma otroke kratkomalo sezujejo, da ne bi mogli na izlet. Čevlji so vendar dragi in denar je težko dobiti in če učitelj tega ne sprevidi, morajo nastopiti starši.
Napravili so nam vodovod, a ostal je na Poklonu. Vrhovci in drugi se jeze, da je prišel samo do župana, kakor da ga naprej od njega ne rabijo.
Grozdja je po zgornjem Krasu malo, ker je cvelo v dežju. Kaže, da bo teran pri nas po 4 lire na debelo, ne na drobno. Na spodnjem Krasu bo pridelek veliko boljši.
—Zopet številne aretacije. — Trst, 17. septembra. — Pred dvema mesecema je naš list poročal, da je bila aretirana konec meseca junija t. 1. v Nabrežini večja skupina fantov, med katerimi so bili znani Pertot Milan, Pertot Albin, Doria Anton, Burger Josip in Jordan Martiniš. Kot poročajo iz Nabrežine, ni bil dosedaj še nobeden izpuščen iz preiskovalnega zapora in so torej vsi pridržani. Točno število aretiranih v tistem času pa nam še do sedaj ni znano. Kot smo že poročali, jih niso aretirali vseh skupaj, ampak skoro vsakega posebej in v večjih časovnih presledkih. Tudi nihče ne ve, kakšne grehe so jim naprtili. Vsekakor se pa sumi, da so jih obtožili antifa-šizma in delovanja proti italijanski naciji, kakor je v takih slučajih navada. Pred kakimi tremi tedni je policijska oblast zahtevala od vojaških oblasti, da ji predajo Stanislava Cahari-jo, starega 21 let, ki je pred kratkim šel k vojakom in je bil poslan, da odsluži vojaški rok nekje v Italiji. Med tem časom, ko je bil pri vojakih, so baje policijske oblasti izsledile, da je tudi omenjeni fant zapleten v yfero z aretiranci. Vojaške oblasti so tržaški kvesturi privolile in tako je moral Stanislav Caharija sleči vojaško suknjo in iti v tržaški zapor. Njegovi starši v Nabrežini so nad vse vznemirjeni nad usodo svojega sina. Dalje se širijo vesti, da je policija v zadnjem času izvršila tudi nove številne aretacije tako v Nabrežini kakor v
okolici. Toda kljub temu ne moremo dobiti nikakih točnih podatkov o obsegu aretacij. Gotovo je to, da so izvršili te nove aretacije na podlagi prvih, ki so jih izvršili meseca junija. Ni izključeno pa, da niso vse te številne aretacije v Nabrežini in okolici v kakšni zvezi z onimi v Tržiču in okolici, o katerih smo tudi že poročali. Vse te vesti o prejšnjih in sedanjih aretacijah pa nam zopet verno kažejo, v kakšni psihozi živi naš fašizem. Povsod vidi samo nevarnosti za svoj obstoj in zato se ga polaščuje manija aretacij, konfinacij, policijskih nadzorstev in drugega. Sad tega bo gotovo kak ogromen proces pravega fašističnega kova.
DNEVNE VESTI
Ameriški dolar se bo ponovno pocenil
Washington, 12. oktobra. Veliko presenečenje je zbudila izjava senatorja države Ohio, Robert J. Bulkleya, ki je vpliven član senatnega bančnega odseka, in ki je povedal, da namerava vlada ponovno znižati zlato vsebino ameriškega dolarja. Na to izjavo senatorja so začele borze po deželi hitreje poslovati. Cena pšenici se je dvignila za 3 do 4 cente pri bušlu, in cene delnicam so šle navzgor od $1 do $3. Cena srebru se je dvignila za dva centa in pol pri unči. Senator Bulk-ley se je posvetoval včeraj dolgo časa s predsednikom Roosevel-tom in je moral najbrž od njega dobiti potrdilo, da se bo ameriški dolar ponovno inflatiran.
150,000 ljudi pri skupnem obhajilu v Argentini
Buenos Aires, 13. oktobra. Več kot 150,000 moških se je včeraj zjutraj udeležilo skupnega sv. obhajila ob priliki evha-rističnega kongresa. Ljudi se je obhajalo na prostem, na obsežnih prostorih, kjer se je vršil Evharistični kongres. Na čelu vseh obhajancev je bil predsednik argentinske republike Justo z vsem svojim kabinetom. Nad 500 duhovnov je obhajalo ljudi.
Mrs. Roosevelt postala mlada s 50. leti
"Washington, 13. oktobra. Mrs. Anna Roosevelt, soproga predsednika Roosevelta, je praznovala včeraj svoj 50. rojstni dan. Napram mnogim, ki so prišli častitat, se je izjavila, da je šele sedaj postala — mlada.
MALI OGLASI
Proda se poceni
avtomobil, Ford coupe, model 1931. Je le malo rabljen in mehanično v najboljšem stanju. Poizve se na 1240 E. 61st St.
(243)
Odda se
rednim plačnikom pet lepih sob, kopališče, zgorej, garaža. Samo 816.00 na mesec. Nahaja se m 7618 Cornelia Ave., blizu 74. ceste. Lastnik je v nedeljo na prostoru od 10. ure zjutraj do 3. popoldne, ali se pa zglasite na 7113 Myron Ave., nasproti cerkve na 71. cesti.
Dve. sobi
se oddati v najem fantom ali dekletom. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(243)
V najem
se dajo tri sobe, kopališče, gorka voda. Spodaj. Rent samo $11. Vprašajte na 1106 E. 64th St.
(Oct. 9. 13. 15.)
Pozor na mesene klobase!
Izvrstne mesene klobase smo začeli sedaj izdelovati. To so jako okusne klobase. Le pridite k nam in se boste prepričali. Vsi oni, ki so lansko leto pri nas kupili mesene klobase so bili jako zadovoljni in so jih tudi drugim priporočili. Te fine klobase dobite samo pri
Josephine Russ 951 E. 69th St.
Jako čisti prostori za izdelovanje klobas, kot se vsakdo lahko prepriča.	(Oct.12.15)

"Ježeš, gospod vahtmajster vedo. To je bilo tedaj, o priliki zadnjega velikega vpada Bošnjakov, v letu štiridesetem, Bog v nebesih, ali je bila to strašna noč! Sedemnajst let mi je bilo šele tedaj, tako mlada sem se poročila. Saj je bil prav za prav moj stric ta Horvatič, bi bil ravno tako lahko moj oče."
"In pogrešani je bil rojen kdaj?"
"V letu dvainšestdesetem."
"Imenuje se torej?"
"Nu, da — Katic."
"Branko, to je Branimir Katic. Inženjir?"
"Da, gospod stražmojster. . . Dala sem ga študirati za drag denar in težke žrtve. Nebeški Bog, saj človek stori vse za otroke, kajne? Človek upa, da bo nekaj boljšega —"
"Njegov oče?"
"Gospod vahtmajster vedo."
"A to je končno postranska
stvar. Vaš sin je često prihajal domov ?"
"Seveda, kako ne bi. Saj si je s tem nekaj prihranil. Jedel je tu ob praznikih in nedeljah, tobak, kakor so že dandanes ti mladi študirani gospodje, da ne morejo pogrešati cigarete, nu, da, kako veselje mora imeti človek, in perilo in tako. Gospod vahtmajster so ga sami večkrat videli, saj se ga spominjate —"
"Tu je bil poslednjič —" "Triindvajsetega junija. Dan pred svetim Ivanom. Zvečer." "Je ostal tu do —?" "Do kake ure pred polnočjo. Ali pol ure."
"In je odšel v katero smer?" "Kakor običajno, gospod, kakor običajno, v Stojdrago, na delo."
"To je dolga pot." "Za mladega človeka! . . . Pa je često prenočil tudi doli v
IZKORISTITE
NOVE NIZKE
IZLETNE CENE
ZA VSO EVROPO
ki jih nudi
ITALIAN LINE
cena za
Potovanja na oba kraja
SAMO
VIŠJE
kakor za eno potovanje v Evropo
V Evropo# SAVOIA 27. oktobra SATURNIA 3. novemb.
REX............9. novembra
SAVOIA 23. novembra REX	1. decembra
Iz Evrope
REX........ 22. novembra
VULCANIA 5. decemb. SAVOIA 4. decembra
REX.......27. decembra
REX...... 27. decembra
Za pojasnila se obrnite na lokalnega agenta ali 1000 Chester Ave., Cleveland, O.
ITALIAN LINE
ZAHVALA
Prav lepa in iskrena zahvala vsem našim prijateljem, znancem in rojakom, kateri so ob smrti našega brata FRANKA ZALAZNIK darovali vence in cvetlice. Vsem onim, kateri so darovali za sv. maše in vsem, kateri ste dali svoje avtomobile na razpolago in šli za pogrebom.
Prisrčna hvala tudi častiti duhovščini fare sv. Vida za naklonjenost. Fathru Andreyu za pogrebna opravila in Fathru Virantu za opravljene molitve za pokojnega. Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za lepo vodstvo pogreba in naklonjenost, še enkrat kličemo vsem: najlepša hvala! Bog plačaj!
JOSEPH in MARY KNE, AUGUST in JOHNNY
, ,	ZALAZNIK.
V Clevelandu, O., 15. oktobra 193Jf.
barakah, v kantini ali pa v steklarni pri poslovodji."
"Iz katerih okolnosti sklepate, da se je ponesrečil ali izginil? Zakaj ne bi odšel prostovoljno kam?"
"Gospod stražmojster, ko pa je šel po poti tja gori, a se ni javil na delo in se tudi drugje ni pokazal."
"Ali je imel vaš sin sovražnike?" '
"Gospod stražmojster, tega ne vem. Kje, vprašam, naj bi imel tak mlad človek sovražnike? Saj ni nikomur storil ža-lega."
"Vaš sin se je baje družil mnogo z ženskami."
"Ježeš, gospod vahtmajster, kakor je pač mlad človek, ki pride baš iz šole. A gotovo ne več in ne manj kakor kdo drug."
"Znano nam je, da je že češče zalezoval dekleta in poročene ženske ter s'tem vzbujal nezadovoljstvo."
"Moj Branko, da bi kaj takega? ... To bi vendar morala jaz najprej vedeti. Saj pridejo običajno k materi ... A ravno na tem se vidi, kako so ljudje hudobni. Tako govori zavist. Naj-brže si ga je katera vtepla v glavo, zato ker je študiran in ima bodočnost pred seboj. Ježeš, a kaj govorim, ko ga vendar ni več med živimi. Nak, tako so ljudje hudobni in zavistni.! saj se je tudi meni tako godilo vse življenje. . .'
"Tako nam je bilo sporočano,' je ponovil stražmojster. s po udarkom. "Mogoče pa gre tudi za maščevanje."
"Maščevanje? Sveta Marija zakaj neki? Saj moj Branko vendar ni storil nikomur niče sar."
"A z vami je živel lepo slož no?" je vprašal stražmojster ne posredno in nekam zablisnilo se je v njegovih temnih, mirnih očeh.
"Z menoj ? Nebeški Zveličar Ko pa sem njegova mati — ali Bog v nebesih, sem bila —"
"Znano nam je, da sta se več krat prepirala," je nadaljeva ravnodušno stražmojster, "in si cer hudo prepirala."
Horvatička je pozelenela: — "Kdo je to rekel?"
"Tako nam je bilo poročano Opazovali so vas. Prepirala sta se celo pred gosti."
"To je laž! To je ljudska za vist, zato ker je bil moj Bran kec študiran in si. je pomagal na prej . . . Kdo je to rekel?"
"Tako smo poizvedeli." Orož nik je kratko pogledal iz svojih zapiskov. "Pogrešani vam je očital svoje rojstvo, vaše živi je nje ter tudi vaše podjetje?"
Stara se je borila za sapo. . "Kaj vsega ne veste, gospoc vahtmajster! . . . Meni da bi očital?, . . In mojo obrt predba cival ? . . . Rada bi videla tistega ki bi se to upal. Moja obrt je poštena'. Kaj vsega ne veste!" Hripavo se je zasmejala. "Iz gleda to izpraševanje že skoraj Irakor zasliševanje, a ko se ven dar gre za mojega sina. Jaz sem stara, uboga ženska."
Stražmojster je pogosto sli nil svinčnik in s težko roko be-ležil. "Že kakih petindvajset let sta v precej tesnem razmer ju z nekim Jernejem Sterme cem, voznikom iz gornje stek larne. Ta često prenočuje pri vas."
Horvatička je pobledela in sklenila roke. "Kaj še vse pri de? ... Ali to spada sem? Mar
sem v spovednici sedaj ? . . . Uboga zapuščena ženska v tej rokovnjaški divjini, ali naj bom morda brez slehernega prijateljstva in zaščite? Gospod vahtmajster, že večkrat ste mi izkazali kot gost čast, a danes se moram nad vami v vsej svoji žalosti čuditi."
Oni je dalje listal po svoji be-ležnici. "Često so se vršile proti vam tudi preiskave. Enkrat leta — leta devetinšestdesetega, drugič leta štiriinsedemdesete-ga."
"Tudi to boste izkopali! . . . In kaj še?. . ." Konfinka je od ogorčenja porasla. "Ali pogre-čamo mojega sina ali sina koga drugega?. . . Ali morem jaz za hudobijo ljudi, ki naj bi raje pred svojim lastnim pragom počistili gnoj, mesto da vzdigujejo to malo prahu pred mojim? . . . Mar sem predkaznovana, z izjemo kake male carinske zadevice a i prestopka v obrti, kakor pač pridejo take stvari v taki obmejni gostilni, sekature, šikane, a j ti človek hoče živeti, četudi je le osamljena ženska brez vsega varstva! . . . Takoj ko so Bošnjaki obstrelili pokojnega Horvatiča in sem skoraj umrla od strahu, kje je bila tedaj žan-darmerija s svojim natančnim izpraševanjem in kje so bila sodišča in kje odškodnina za to, da ni človek dobil pomoči, za katero plačujemo težke davke? . . . n sedaj, ko me je doletela zopet težka nesreča, me še žalijo in razburjajo. . . Da, tako se postopa s staro, zapuščeno vdovo, ki vse svoje življenje ni storila drugega, nego da se je mučila in garala. . . "
Stražmojster je bil neomaj-jiv. "Ali sumite vi sami koga?"
Bodite pripravljeni
Kupite si premog ie SEDAJ. L. K. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032
tMUWUWmUWMWMHVmU
model 80 -enoviran
Maytag pralni stroj
samo $49.50
Mandel Hardware
15704 Waterloo Road odprto zvečer
"Ničesar več ne bom govorila, niti besedice ne. Samo pred sodnijo še, ako me bodo pametno in v redu vprašali. Saj itak vse narobe obrnete. Ne, jaz ne sumim nikogar."
"Ali je imel pogrešani kako orožje?" i
'Jaz ne vem ničesar o tem. Morebiti, da. si je kdaj kupil samokres, kakor pač store takile mladi ljudje, dijaki in tako. . . jaz ne vem."
"Ali je bil trezen?" "Nikdar ga nisem videla pijanega. Moj Branko je bil go spod, izobražen človek."
"Ali izključujete možnost, da bi bil izvršil samomor?"
'Zakaj naj bi? On in kaj takega, kar je povrh še smrten greh! ... Ko se mu je dobro godilo in je imel vse, kar si je po-želel. . ."
'Tisto noč je bilo čuti strel." 'Da, vem, tudi drugi so mi pravili o tem."
"Ali ste tudi vi culi strel?" "Spala sem že. Mirno vest imam zato. Zvečer sem na smrt trudna. A saj je bilo tudi predaleč, kakor so mi drugi pravili, da bi lahko slišala."
"Ali imate kako orožje v hi ši?"
"Jaz? Kaj naj bi jaz z orožjem? Jaz ne hodim na lov. Tudi roparski poglavar nisem. . . Morebiti, da je kje v hiši stara zarjavela puška, katero je imel nekdaj Horvatič."
"Kasneje bom preiskal hišo." Ostro je opazoval stražmojster starkin obraz, a vendar ni ona niti s trepalnico trenila. "Pogrešani je baje nastopal zelo gospodovalno v tej hiši?" Sedaj jo je dušilo.
"Od kje imate zopet to? . . . Ko bi bil enkrat večino vendar on podedoval, naravno."
"Često je tudi od vas zahteval in dobil večje zneske."
"Da, res je, mnogo denarja je trošil. Pač mladost, ki se hoče po trdem učenju izživeti in »nima še spoštovanja do trdo prisluženega krajcarja."
"Ali je tisti večer tudi dobil kaj denarja? Namreč tako, da bi kdo videl in vedel?"
"Ne, ničesar."
"On pa je na to računal. To vam je znano?"
"Jaz ne vem."
"Prejšnji dan ste bila v Za-
grebu in ste dvignila večjo vsoto."
"Tu se vidi, kaj vse ljudje govore, gospod vahtmajster. V Zagrebu sem bila, a nisem niti petice dvignila, lahko povprašate. Niti petice! Pa niti v hranilnici nisem bila. Obiskala sem neko prijateljico in še nekatere druge opravke sem ob tej priliki opravila."
"Ta prijateljica je bila vaša nekdanja odjemalka."
"Nu, ali se vam tudi to že zdi sumljivo?"
"ženska, ki je pri vas v službi, je hči pokojnega steklarja Graberta?"
"Kakor ukažete, gospod vahtmajster. In kaj naj ima ona opraviti poleg?"
"Ta steklar je v vaši hiši ali pred vašo hišef umrl nenadne smrti ?'
Horvatička si je, kakor bi ho-tsla sapo loviti, segla za vrat. ' Ali naj bi bila jaz sedaj ubila tudi starega, bolnega, napol norega člobeka?"
"Omenjena ženska je bivala nekaj časa pri vas pod tujim imenom ?"
"Samo ime si je spremenila, kakor ste ga vi sami čuli, gospod vahtmajster, a vendar je imela vse papirje v redu, ako že smem prositi. Moja gostilna ni noben roparski brlog, čeravno je dosti ljudi na svetu, ki me hočejo napraviti slabo. Ni hotela, da bi jo kdo poznal in nadlegoval, to je vse. In kolikor se očeta njenega tiče, je bila prepričana, da je dobro preskrbljen na gradu pri gospodu grofu in je mislila, da je pač najboljše, da ga več ne vidi, ko se že itak ni dalo več pomagati in ko jo je on sam enkrat pahnil v svet, . ."
Orožnik je kratko pokimal. — "Pokličite to osebo."
Horvatička je poklicala Ljubico.
"Berta Grabert in ne Ljubica Jamnik: pozivam vas v imenu postave, da poveste vse, kar veste."
Ona, katero so že tolikokrat
zasliševali in so jo oblastva ope-čatila, se ni ustrašila.
"Jaz ne vem ničesar. Gospod Branko je bil zadnja dva večera tu. To je vse."
"Sam?"
"Sam. Le tisti večer prej je bil tu neki Hrvat, cestni delavec, a ta se je takoj umaknil."
"Ta Hrvat se imenuje?"
"Prav za prav Primorec, doli od Reke doma, vsaj po govorici. A bogami, da njegovega imena ne vem."
"Ali ste tudi vi slišala o tem strelu?"
"Sama sem ga slišala, odmev namreč. A mogoče, da sem se tudi motila. Bilo je kresno noč in to noč se v Hribih mnogo stre-
la.'
"Ob kateri uri?"
j "Dolgo po polnoči. Dejala l okoli ene ure."
"Pogrešani je že odšel?" j j "Dejala bi, da je odšel t j enajsti in en četrt." i "Koliko pešhoje bi vzelo C tu do mesta, kjer je padel strt po vašem mnenju?" j "Največ kake pol ure." "Poznate dobro okolico?" j "Tu sem bila rojena in vzr.
sla."	'J
"Ali vas je pogrešani zasled1
val?"
Berta po bliskovito sprem njenem pogledu je skomignila rameni. "Kakor so pač ta gospodje v teh letih."
"Bila ste v Sisku, Varaždin Cakovcu, Kaniži, Reki?" Dalje prihodnjič
N(
Ri
PECI!
PECI!
ZNIŽANE CENE
na cirkulating pečeh
Za gretje 3 sob vredna $29.00
SEDAJ $2100
GRAND, vse iz železa lite komb. peči vredne $19.00, SEDAJ $9.50
ZASTONJ
ZA 3 DNI SAMO emajlirana posoda
_ 35c vrednost — z nakupom $1.00
ali več.
ZAVASKY'S HARDWARE
6011-13'St. Clair Ave.
ENdicott- 5141
Dober časopis je dober
tovariš!
AMERIŠKA DOMOVINA
11 * * i
vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI
M če at:
J'e
se ad si] o ] ve st: za pc Ri vi V( bi ki zr Pi us ki d£ rc kc rs ža ni
V c k; zr te Pi k; j pi ir j P
'ki
ir
g: Či rr
v
P sj k, ei h Vi
P
v. s] l B P s n
s j1
v
V