Letnik XXX. Ceiovec, petek, 3. oktober 1975 Štev. 40 (1730) Zločinsko nasilje fašističnega režima v Španiji je izzvalo val ogorčenja in protestov vsega demokratičnega sveta Na podiagi zakona o terorizmu, ki $i ga je Francov režim ustvari) pred dobrim mesecem kot .pravno podiago" za brezmejno nesiije in zatiranje vsega, kar je demokratično, napredno in svobodoijubno, so v Španiji prejšnji teden usmrtiii pet miadih borcev za svobodo, demokracijo in napredek španskega ijudstva. S tem je Francov režim spet enkrat odkrit svoj pravi obraz — to je obraz fašizma. Početje španskega .firerja" zdaj točno spominja na ziočinsko ravnanje njegovega avstrijsko-nemškega vzornika Hitlerja, da spiošno previaduje mnenje, da je trenutno nasitje v Španiji najhujše po državijanski vojni pred skoraj štiridesetimi teti. Trideset tet OZN Sedanje jubilejno zasedanje glavne skupščine OZN sovpada s 30-letnico ustanovitve Združenih narodov. Temu za vse človeštvo važnemu jubileju je veljala posebna svečanost, na kateri sta o vlogi in pomenu svetovne organizacije govorila predsednik letošnje glavne skupščine luksemburški premier Gaston Thorn in glavni tajnik OZN dr. Kurt Waldheim. Pred reprezentativnim zborom predstavnikov 141 držav sveta sta ocenila prehojeno 30-letno pot svetovne organizacije ter ovrednotila dosežene rezultate, opozorila pa tudi na bodoče naloge in zgodovinsko misijo te najbolj avtoritativne univerzalne organizacije, ki jo je svet kdaj imel. Predsednik Thorn je dejal, da je svetovni organizaciji uspelo ne samo preživeti minula tri burna desetletja, ampak se tudi spoprijeti z izzivi in se prilagoditi potrebam v minulih, še posebno razgibanih časih svetovne zgodovine. Ugotovil je, da se je že na začetku letošnjega jubilejnega zasedanja glavne skupščine izpričal nov duh spravljivosti in dobre volje, ter menil, da bi to zavezništvo med kompromisom in integriteto načel lahko bilo najboljše jamstvo za razvoj OZN. Glavni tajnik Waldheim je poudaril, da je bila svetovna organizacija ustanovljena zato, da bi rešila nove generacije pred strahotami vojne in da bi pospeševala družbeni napredek in boljši življenjski standard v lepši svobodi. Opozoril je, da je v našem svetu še naprej polno napetosti in nevarnosti, sovražnosti in strahu, sumničenj in ljubosumnosti, lakote in revščine — .problemi, ki jih ne bomo rešili, ce ne bomo v celoti doumeli njihovega obsega in jihove zapletenosti". Vendar pa je Wa!dheim prepričan, da bo OZN vzdržala in se okrepila ne glede na to, kakšne nevarnosti lahko pričakuje. 7_________________________________________________7 !taiija in Jugosiavija sta uredi!i vprašanje meje V zvezi s dankom v Siovemkem vestniku, ki zavzema kritično staiišče do strank, ki se potegujejo za zaupanje in giasove voiiveev, je uvodničar sociaii-stične .Karntner Tageszeitung" izrazii dvom v .zreiost" koroških Siovencev. Ta svoj dvom skuša utemeijevati s tem, da siovenski osrednji organizaciji baje odsvetujeta slovenskim voiivcem voii-tev .avstrijskih" strank in deioma propagirata ati voiiino abstinenco aii pa neveijavno giasovanje. K temu najprej nedvoumna ugotovitev: niti ZSO niti MSKS nista daia vo-iiinega progiasa, marveč sta njuni gia-siii kritično oceniii voiiino dogajanje in na tej osnovi prišii do gotovih za-kijučkov. Ztasti pa uvodničar iista .Karntner Tageszeitung" kakor tudi deieini gia-var Wagner očitno nista dovoij natančno prebraia čianka v Siovenskem vestniku, ki izrecno poudarja, da .iz narodnih vidikov" koroški Siovenci ne moremo dati svojega zaupanja nobeni v pariamentu zastopani stranki, in to s tehtno utemeijitvijo, da so se te stranke Brez sfraTm - 37ovenc; smo zreBV sporazumeie za .preštevanje posebne vrste* in njihovi vodiini kandidati na Koroškem v zvezi s fiimom .Tujci v domovini" nikakor niso pokazati razumevanja za naše probieme, da bi jim iahko daii svoje giasove. Spričo števii-nih zeio podobnih giedišč teh strank tudi do drugih druibenopoiitičnih vprašanj — kritično ugotavija Siovenski vestnik — se ie pri KPA iahko govori a resnični opoziciji; pri tem pa še objektivno diferencira giedišča OVP in SPO v gotovih sociainih in gospodarskih vprašanjih. Končno Siovenski vestnik poudarja, da gre pri državnozborskih voiitvah za širšo odiočitev, ki ne izvira zgoij iz .narodnih vidikov", marveč zajema tudi vidike, ki izhajajo iz svetovnonazorske in poiitične usmeritve posameznika. Za tako odiočitev, ki naj ima po eni strani pred očmi neposredne narodne Potrebe in po drugi strani tudi širše demokratične, sociaine in gospodarske vidike, pa je potrebna visoka poiitič-"a zreiost in močna sociaiistična zavest naših ijudi. .Kčrntner Tageszeitung" je zato iahko brez skrbi: naši ijudje so zreii dovoij, da se bodo pri državnozborskih voiitvah odiočaii po teh dveh vidikih po iastni presoji in daii svoj gias tisti stranki, za katero misiijo, da v državnem meriiu še najboij zagotavija demokratični razvoj in sociaino ter gospodarsko varnost deiovnega čioveka, ki je pogoj tudi za narodno neodvisnost. Dežeinemu giavarju in sociaiistične-mu giasiiu, ki sta očitno spet spoznata pomembni potenciai siovenskih naprednih voiiveev, pa še toie: koroški Siovenci nikakor ne žeiijo izoiacije; če so vanjo prisiijeni, je to zasiuga tistih avstrijskih strank, ki so kapituiiraie pred nacionaiisti in Siovence izriniie iz svojih vrst. letimo integracijo v družbo, ki nas obdaja in v kateri živimo, toda ne za seno asimiiacije, marveč ob poinem priznanju pravic, ki nam gredo in ob enakopravnem upoštevanju naše narodne svojstvenost)! tn še nasiednji nasvet: dežeina via-da in KTZ si naj v bodoče poskrbita botjše prevajatce naših izjav in čian-Kov, kajti sedanjim — kakor kažejo izkušnje — očitno ni za mirno sožitje v dežeii, marveč predvsem za to, da poskušajo razdvojiti koroške Siovence in njihove organizacije in še posebej zabiti kiin med napredne poiitične strukture večinskega naroda in napredne koroške Siovence. Koroški Siovenci pa smo zreii dovoij, da spoznamo tudi to prozorno igro. Ge je bilo pred leti morda slutili, da se bo tudi v Španiji nekaj .zgodilo", da se bo frankizem spremenil, da se bo dežela odprla in se približala Evropi, potem ;je najnovejši razvoj seveda povsem ovrgel sleherno upravi-č&ach-l takšnega upanja, dokler bo na oblasti sedanji režim. Ravno v dejstvu, da so temu režimu dnevi šteti, pa je treba Iskati tudi odgovor na vprašanje, od kod tolikšna uničevalna strast. Gre za refleks obrambe in strahu, refleks umirajočega fašističnega režima, poslednjega v Evropi, katerega se pota-šča groza pred željo po svobodi in pravici, ki vse bolj prevzema Špance. Nevarno naraščanje števila aretiranih, obsojenih in umorjenih španskih rodoljubov ima namreč tudi svojo drugo plat: vse več je upornikov, upornikov med delavci in sindikalnimi voditelji, med izobraženci tn politiki, pa tudi med duhovniki vse tja do župnikov in škofov. Odgovor na val .zakonite- ga" nasilja prihaja do izraza v zbliževanju vseh političnih skupin in strank, ki jim je do strmoglavljenja falangističnega režima in do demokratične države, ki bi jo bilo mogoče vključiti v tokove sodobnega sveta. Ta svet — v; a ds-j.iokrctična javnost z ogorčenjem protestira in najostreje obsoja izvršitev smrtne obsodbe nad peterico španskih proti-fašistov. V tem protestu je vsa; Evropa enotna ne glede na siceršnje politične odnose posameznih držav s Španijo. Številne države, med njimi tudi Avstrija, so odpoklicale svoje diplomatske predstavnike v Madridu; napovedujejo gospodarske in druge sankcije, množijo pa se tudi zahteve po izključitvi Španije iz svetovne organizacije. Fašistični režim v Španiji se je znašel v popolni izolaciji, medtem ko je špansko ljudstvo deležno solidarnosti in podpore vseh demokratičnih sil sveta. Ob taki bilanci svoje štiridesetletne vladavine je španskega diktatorja res lahko groza. Kot prvi vidni rezultat evropske konference o varnosti in sodelovanju ocenjujejo sedanjo odločitev Italije in Jugoslavije, da dokončno uredita vprašanje meje. Zunanja ministra obeh držav — Mariano Rumor in Miloš Mirtič — sta namreč v sredo v parlamentih v Rimu in Beogradu sporočila, da je bil dosežen sporazum o dokončni razmejitvi na nekdanjem Tržaškem ozemlju v tem smislu, da se Italija odpoveduje nekdanji coni B, katera preide pod suverenost Jugoslavije, medtem ko Jugoslavija priznava suverenost Italije nad cono A. Razmejitev v tem smislu je bila sicer izvedena že leta 1954 s tako imenovanim Londonskim sporazumom, vendar pa Italija tega sporazuma vse doslej ni ratificirala. To je imelo za posledico, da je v zadnjih dveh desetletjih vsake toliko časa prišlo do nove .aktualizacije" mejnega vprašanja, kar so izkoriščali predvsem italijanski nacionalisti in fašisti za svaje revonši-stične in iredentistčne podvige, s katerimi so zavirali in obremenjevali odnose med sosednjima državama. Sedanja odločitev obeh držav, da rešitev mejnega vprašanja tudi formalnopravno potrdita, nedvomno izvira iz želje narodov Italije in Jugoslavije po mirnem in prijateljskem sožitju. Nečastna izjema so le italijanski fašisti, ki skušajo tudi to priložnost izkoristiti za oživljanje šovinističnih strasti. Vendar so v izginjajoči manjšini in ne bodo mogli še naprej zavirati razvoja, ki bo nujno šel v smeri takih odnosov na dokončno urejeni italijansko-jugo-stovanskl meji, kot jih narekujejo sodobna načela varnosti in sodelovanja v Evropi. V tej luči pa bo ureditev mejnega vprašanja pozitivno vplivala tudi na reševanje še odprtih vprašanj narodnih manjšin. Londonski sporazum vsebuje posebno določila tudi glede položaja slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zato Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu kot osrednja organizacija slovenske narodnostne skupnosti upravičeno pričakuje, da bo novo vzdušje olajšalo pospešeno reševanje vseh še odprtih vprašanj, ki se tičejo celotne slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Ju-,'ijski krajini. Kriza na Bližnj em vzhodu še vedno predstavlja nevarnost za mir Razni drugi dogodki, med njimi zlasti stopnjevanje nasilja fašističnega režima v Španiji, so zadnje dni potisnile nekoliko „ob stran" vprašanje Bližnjega vzhoda, ki pa kljub temu še vedno predstavlja veliko nevarnost za mir v tem delu sveta. Po zopetni rundi obiskov ameriškega zunanjega ministra Kissingerja med Egiptom in Izraelom je sicer uspelo doseči sporazum o novem razmiku vojaških sil na Sinajskem polotoku. Toda že pogajanja o podrobnostih izvajanja tega sporazuma in zlasti reakcije drugih bolj ali manj prizadetih dežel na ta dogovor so pokazale, da bo mir v tem delu sveta očitno še naprej visel na zelo tanki niti. Kissinger svojega govora pred skupščino OZN gotovo ni brez potrebe in določenih namenov izkoristil zato, da je opozarjal na .zelo napeti" položaj na Bližnjem vzhodu ter predlagal vrsto večstranskih in neuradnih sestankov, ki naj bi dali novega zagona pogajanjem med Izraelom in arabskimi sosedi. Predvsem je treba vedeti, da gre pri omenjenem sporazumu o razmiku čet na Sinajskem polotoku le za dogovor med Izraleom in Egiptom, medtem ko kriza na Bližnjem vzhodu prizadene tudi še druge arabske dežele, ki ob takih dvostranskih akcijah gotovo niso preveč srečne, saj se upravičeno čutijo porinjene ob stran. Zlasti Sirija je to dovolj jasno povedala, ko je dala vedeti, da izraelsko-egiptovskega dogovora ne priznava, ker v njem ni govora o pravicah palestinskega naroda, Izraelu pa nudi možnost, da svoje vojaške in gospodarske zmogljivosti — ki jih bo sprostil na meji z Egiptom — osredotoči na drugih arabskih frontah. Izraelsko- egiptovski sporazum pa tudi marsikje drugod ni bil deležen samo pozitivnih ocen, marveč je izzval tudi številne kritične komentarje. Tako je sporazum dokaj negativno komentirala tudi Sovjetska zveza, čeprav ni zavzela kakšnega odločnega stališča. Ali je treba pripisati to sovjetsko previdnost slabim izkušnjam z arabskimi partnerji iz preteklosti? Ali pa se pripravljajo moskovski voditelji na pomembnejše posege, potem ko se bo izkazalo, če je Kissingerjev sporazum dokončna faza nekega političnega procesa ali pa šele začetek ustvarjanja novih političnih odnosov na Bližnjem vzhodu? Politični opazovalci vsekakor menijo, da bi se Sovjetska zveza ne razburjala preveč, če bi prišla do prepričanja, da je Kissingerjevo posredovanje obrodilo vse možne sadove; dosti bolj pa bi bila zaskrbljena, če bi ta sporazum predstavlja! le člen v dolgi verigi ameriških poskusov, da se Washington dokoplje do popolne kontrole na tem področju. Tako ostaja Bližnji vzhod tudi po drugem izraelsko-egiptovskem sporazumu o razmiku vojaških sil na Sinajskem polotoku slejkoprej prizorišče nevarne krize. To pa v veliki meri po krivdi obeh velikih sil, ki pri reševanju perečih svetovnih problemov dokaj radi uveljavljata svoje ožje interese in pri tem pogosto puščata v ne-mar koristi širše človeške skupnosti. Avstrija je naš doižnik ker smo se borili za njeno osvoboditev _____.Zbrali $mo se, da se spomnimo na partizansko protifašistično narodnoosvobodiino borbo med drugo svetovno vojno na Koroškem. Zbraii smo se, da se spomnimo veiikih žrtev, ki jih je naš narod dat v boju proti fašizmu — za pravičnejšo družbeno ureditev, za demokra-cijo in humane čioveške odnose. Zbraii smo se, da v Koči nad Ari-hovo pečjo odkrijemo spominsko pioščo, ki naj bo nam in našim po-tomcem opomin in trajen spomin na tiste mtade detavce in študente, ki so padii februarja 194$ pod Arihovo pečjo, pa tudi na vse veiike žrtve v zapadnem deiu Koroške," je dejai predsednik Zveze koroških partizanov Karei Prušnik-Gašper, ko je zadnjo nedetjo govorii na veiiki prireditvi na Bieščeči pianini, kjer je biia v tamkajšnji koči Slovenskega pianinskega društva odkrita tudi piošča v spomin padiih oziroma zverinsko pobitih partizanskih borcev. Koroški Slovenci smo ponosni na naš prispevek v oboroženem boju no strani demokratičnih zaveznikov, je naglasil govornik. Zato častimo spomin naših padlih za svobodo. Koroški Stovenci pa smo tudi ponosni, da smo si s tem našim protifašističnim bojem pridobili člen 7 drž. pogodbe. Čeprav danes kot narodna skupnost še ne uživamo vseh pravic, katere nam jamči ta mednarodni dokument, pa imamo ie eno najvažnejših pridobitev NOB — namreč zavest, da svoboda ne pride sama od sebe ali Iz paragrafov, temveč je produkt vsakodnevnega dela in hotenja vsakega posameznika. Tovariš Prusnik je spomnil na leta protifašističnega boja, ko so koroški partizani stolno razvijati in širili tudi misel o sožitju narodov, zavedajoč se, da je za narod, ki se bori za svoj obstoj in za boljšo bodočnost, posebnega pomena zaupanje v lastne sile in zaupanje v sosedni narod. .Toda na Koroškem imamo še danes opravka z bojem proti nacistični miselnosti," je poudaril predsednik ZKP. .V veliki meri je uspela demagoška politika in propaganda zavreti napredek in naščuvati nemško govoreče sode-želane proti Slovencem. Ta propaganda je samo pesek v oči demokratičnim množicam obeh jezikov, da bi s tem prikrili svojo šibkost in svoje zločine, ki so jih počenjali med drugo svetovno voijno širom Evrope. Govorijo in pišejo, da v Avstriji in na Koroškem ni nacistične miselnosti. Narod naš pa dokaze hrani: razstrelili so nam dva partizanska spomenika; oskrunili so sedem nagrobnih kamnov, kjer počivajo borci za svobodo, zavezniški vojaki, ki so žrtvovali najdražje, svoje življenje, da je tudi Avstrija spet svobodna in neodvisna država." Zato je Avstrija naš dolžnik, je dejal predsednik ZKP. Koroški Slovenci 'imamo v rokah zgodovinsko legitimacijo, ki 'je podpisana s krvjo 500 padiih protifašističnih borcev, pokopanih na avstrijskem Ko- roškem. Pričakujemo in terjamo naše pravice, kot so napisane v členu 7. Od republike Avstrije zahtevamo, da nas kot svoje državljane zaščiti pred nacističnimi hujskači; od merodajnih v državi za pričakujemo, da nehajo popuščati nemškim nacionalistom in se zavedajo obveznosti, ki jih imajo do svetovne javnosti. „Vsa povojna leta smo koroški Slovenci preko svojih organizacij opozarjali avstrijske oblasti na pojave nacionalizma in neonacizma ter na potrebo iztreb- V Portorožu je bila prejšnji teden osrednja proslava 30-letnice vrnitve bivših političnih interniran k iz nacističnega taborišča Ravensbruck. Slavnostni govornik je bil sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki 'je spomnil na veliki doprinos žena v boju proti fašizmu. Ko 'je govoril o mučeniškem In nezlomljivem liku ženske-interniranke, je dejal, da so ženske za taboriščnimi žicami črpale moč Iz tega, ker niso niti Ijanjta nacistične miselnosti. To bomo delali tudi naprej, ker je to naša dolžnost, saj smo prav koroški Slovenci med vsemi avstrijskimi državljani najbolj občutili, kaj je nacizem, kaj je fašizem." Nacistična miselnost na Koroškem je velika ovira na poti k humanemu sožitju med obema narodoma, je opozoril govornik, ker zastruplja človeka s sovraštvom, ščuva soseda proti sosedu ter poskuša omaijati vero v pravico in resnico. .Nekaj pa nam nacizem ni mogel vzeti in streti, niti takrat, ko je bil oborožen in na oblasti, še manj nam more danes: to je ljubezen do naroda in materinega jezika, to je volja do dela na narodnem polju. Spominska plošča padlim borcem proti fašizmu za svobodo narodov, ki je pritrjena na steno Koče nad Arihovo pečjo in 'jo izročamo v varstvo mladim planincem, naj bo simbol boja in zmage malega naroda za svoj obstoj. Naj spominja še pozne rodove, da brez prizadevanja ni plemenitega sadu, da brez boja In žrtev n'i svobode in pravice!" v enem samem trenutku zgubile vere v zmago resnice ih pravice. Ko je govoril o tem, zakaj, še vedno govorimo o žrtvah fašizma in nacizma in zakaj vztrajamo pri opozarjanju na nevarnost ponovnega oživljanja mračnih fašističnih ideologij, 'je Šetinc dejal, da so mnogi vojni zločinci še vedno na svobodi. .Le-ti sicer niso več fizično nevarni, je pa nevaren njihov zastrupljajoči vpliv na ljudi, zlasti na mlade z idejami, ki naj bi ustvarile prostor in atmosfero za diskriminacijo proti veri in prepričanju, proti rasi in jeziku." Tudi v vrhovih slovenske katoliške cerkve so posamezniki, ki želijo pod izgovorom krščanske pomiritve podtakniti neobelogardistično tezo o narodni pomiritvi, češ, da so bile na obeh straneh napake in zločini in da naj zaradi tega ne delimo več ljudi po tem, ali so bili partizani oziroma belogardisti in domobranci, je naglasil Šetinc. ,So ljudje, ki se s .književniško spretnostjo' borijo za .nesrečne slovenske fante'. Pri tem pa pozabljajo, kdo je bil izdajalec in kdo borec za svobodo." Šetinc je poudaril, da tako pomirjenjo — pa naj bo Zebotove, Pahorjeve ali Kocbekove vrste — odklanjajo verniki sami. Njim pa se pridružuje vse več duhovnikov, ki kljub idejnim razlikam vidijo v praksi in misli socializma in samoupravljanja bodočnost človeštva. Odnos do manjšine je merilo demokratične miselnosti Kot demokrati in internacionalisti smo komunisti mnenja, da je treba člen 7 državne pogodbe končno v celoti uresničiti in izpolniti upravičene zahteve narodnih manjšin v Avstriji, je na volilnem zborovanju v Celovcu izjavil komunistični kandidat za nedeljske volitve Hans Kalt. Pri tem je naglasil, da mora Avstrija pravice, ki jih zahteva za svojo manjšino na Južnem Tirolskem, priznati tudi manjšinam v svojih mejah. Posebej se je govornik izjavil proti vsakršni obliki ugotavljanja manjšine, ker bi le-to služilo edinole podžiganju narodnostnih strasti. Vsakomur je znano, je dejal Kalt, kje na Koroškem žive tudi Slovenci. .V resnici je odnos do manjšine merilo demokratične miselnosti vsake stranke in vsakega posameznika," je poudaril Hans Kalt. Tega zrelostnega izpita pa .etablirane stranke" niso opravite, če se spomnimo dogodkov okoli dvojezičnih napisov ter soglasnega stališča v vprašanju ugotavljanja manjšine. Dejansko je prišla ta .soglasnost" do izraza tudi v sedanjem volilnem boju. Zlasti pa je „v tej srčni zadevi Koroške vedno nemško govorila" FPd, katere vodilni kandidat dr. Scrinzi je še posebej zaigral na struno narodnostnih strasti. Boj za Koroško, za katerega je na Dunaju 1975 prav tako malo razumevanja kot 1919/20, po mnenju Scrinzi ja še dolgo ni dobljen, zato se njegov bojni klic glasi: .Vsak glas za svobodnjaško stranko pomeni klofuto za plačance Ljubljane!" Take ravni političnega boja pa je res vreden edinole Scrinzi! Ploščo z besedilom v obeh deželnih jezikih je odkrila Zveza koroških partizanov „v spomin osmim partizanom, ki so padli za našo svobodo 9. februarja 1945 pod Arihovo pečjo". Trebe se je boriti proži oživijamju fašistične misetnosti !Z DRUGtH USTOV — !Z DRUGtH LiSTOV — !Z DRU GtH USTOV — !Z DRUGtH USTOV — tZ DRUG!H L! in razočarance V CeZovcu so rgzočgrgn;.' .C/pgujg, ngvezgug n g nov/ngrS^Z pOgOVOr med dVStrfjso /a/;&o spa/a zeMi/ja /zgarana, ZVZwa, /Vatia. Nekoč je živel pop. Imel je vrt, na vrtu pa je bil vodnjak. K ročici za črpanje vode iz vodnjaka je privezal svojega osla, ki je moral neprestano, podnevi in ponoči, vrteti ročico in črpati vodo. Da bi med delom ne počival, je privezal k ročici več zvončkov. Če je osel ročico vrtel, so zvončki zvončkljali, če pa se je ustavil, seveda tudi zvončkov ni bilo več slišati. Brž ko se je to zgodilo, se je pop pojavil pri oknu, začel na osla kričati in osel je moral spet delati. Mimo popovega doma so nekoč šli trije fantje. Sila lačni so bili, v žepu pa še počenega groša niso imeli. Zato so sklenili ukrasti osla. Toda kako ravnati, da bi pop ne opazil, da zvončki ne cingljajo več? naaaamaamamaaaaaaaaaaaaam] (Španska pripovedka) Premišljevali so in premišljevali, naposled pa so skleniti: eden ostane na vrtu in vrtel bo ročico, dokler ne bosta ostala dva z oslom že zelo daleč. Tako so tudi storili. Fant, ki je ostal na vrtu, je vso noč vrtel ročico in zvončkljal. Utrujen je že bil, ko se je začelo daniti. Nehal je vrteti ročico. Zvončkljanje je prenehalo in pop je bil brž pri oknu. Ko je zagleda! namesto osla človeka, je pograbil velik nož in zdirjal na vrt. Fant se je močno prestrašil, vendar pa je imel že pripravljen odgovor: .Nikar se ne čudi, dragi gospodar! Tvoj osel sem — jaz! Pred dvajsetimi leti me je hudobna čarovnica spremenila v osla in že sem se bal, da bom moral vse življenje vrteti ročico vodnjaka. Toda nocoj me je čarovnica spet spremenita v človeka. Dovoli mi oditi, dobri gospodar!" Pop je verjel in kar zazijal od presenečenja. Fantu je dovolil, da gre, kamor sam želi, naročil pa mu je tudi, naj se priporoči čarovnici, da ne bi spet postal osel. Naslednjega dne se je pop odpravil na trg kupit novega osla. Tam pa je zagledal lastnega osla, ki je bil naprodaj. Pop se je ustrašil, jo brž odkuril s tistega mesta in vzkliknil: „Spet mi je za petami! Toda tokrat ne grem več na led! Naj te kupi, kdor ne ve, kako je s to rečjo!" koči na hribec. Malo je manjkalo, da niso Domna z beračem srečati, zokaj kmalu, ko je Domen odše! iz hiše, so trkali lovci no mala vrata in okna. .Kdo je?" je vprašala stara Meta, ko je čez dolgo ven-dorle zaslišala, da nekdo zunaj na vrata bije in vpije. .Odpri, stara prepelica moja, če ne — poderemo in razkrijemo ti streho in ti od zgoraj pademo v luknjo," vpije oče župan na okencu. Tudi ko bi stara ne bila slišala besedi, je morala vedeti, kaj in kdo je, kajti tisti hip se je nekdo zaletel v vrata, da se je vsa koča pobesnita. Odrine zdaj zapah z vrat in nekoliko lovcev stopi s prižgano lučjo in pripravljenimi palicami v hišico, drugi so pa obstopili malo poslopje, da bi jim tiček ne ušel. A precej so razvideli, da ga ni v gnezdu; vrh tega jih je štora mati še dobro ozmerjala in ošteta, da hočejo ravno njej vzeti na stare dni edinega sina. Oče župan je klel, da mu je Domen ušel za nocoj, in se ni veliko zmenil za to, kaj ženica klopoče. .V vasi ga naljdemo," reče eden, .pojdimo tja dol." Lovci jo udero proti vasi. Stara mati pa jame zopet prebirati in preštevati jagode na molku, proseč boga, da bi rešil sina iz vsakršne nevarnosti. Tako jih je Domen videl, ko so prišli mimo njega. Vse krdelo se ustavi komaj pol streljajo od njega, tako da bi ga biti lahko zapazili, ko ne bi bil sklonjen v zasenčju in ob drveh. Vse je lahko razločil, kaj so govorili. .Pojdi ti Blaže, pogledi, če je pri Jurcu; pazi, da te kdo ne zagledat Ako ga tukaj hudir ne drži, ne bomo ga imeti nocojšnjo noč in Sova bo hudo uka! nad menoj, zakaj nekaj mu preseda," je rekel župan. Eden odide k oknu. .Jaz pravim, da tega moramo," reče Tenkor, dolg mož, .vendar je takega osebenjaka manij škoda ko koko-vega fanta liz kmečke hiše." .Tako ti povem, France," odgovori župan, ,ko bi nam ušel, se nikdar ne pobogomo z grajskim gospodom in saj veš, kako je: če bolj zlodeju ugajaš in če si boljši z njim, tem boljši je on s teboj." .Mene vprašajte!' pristavi širok op leč sosed, mali Ške-ne, .jaz vem, jaz, kakav je Sova. Ves pasji je in brez duše. Maj rajnki oče so znali to povedati — bog jim daj mir in pokoj v grobu; saj ta hudoba Sova ga jim ni dal, samo zato, ker so mu nekoč nekaj besedi ugovarjali pri tlaki. Kaj meniš, da jim je pozabil kdaj? Nikdar ne, an desetina za neko preteto telce so mu morali dvakrat plačati, dvakrat, zakaij enkrat ga !je utajil, dasi so mu poštena dva križavca na mizo vrgli." .Kaj nam hoče, ako ga ne dobimo!" reče drugi. .Glave si ne bom lučat po kamenju za njim, naj mi zapoveduje Peter ali Pavel." ,Ti lahko govoriš," reče župan, ,a krop bo najbolj poparil mene. Ti bi ga bi! nocoj videl, kokov je bil, ko mi je naročal, in pa že ondan, ko je govoril o tem." .Glejte kleka, kaj bi se menil!" beseduje dolgi mož Tenkor. .Nekoga moramo oddati, naj gospod priporoča in kaže tego ati tega. Jaz pravim, še zmerom je najbolje, ako primemo tega kakor katerega domačinskega sinovo. Kaj pa je? Jurec ga je spodit, sam nima nič, mati pa drugo nič. S čim se bo živil? Krat bo, krat, le zapomnite me, možje lovci. Nikoli nič prida človek, kdor ljudi pozno--------- je! —" Govornik se zgrudi na tla, kri ga oblije. Besedo mu je zaprlo težko poleno, ki je priletelo od kladovnice s tnala semkaj in zadelo Tenkorja na sence. Domen je namreč tiho tam slonel, ni sl upal dihati. Slišal je ves razgovor. Ko so kmetje tako ostro in neusmiljeno sodili njego In njegovo prihodnost, ko je čul, da se mu celo tatinstvo podtika, tedaj mu je zavrela kri po vseh žilah, roka se je vzdignila in debelo poleno je zažvižgalo Nekoč se {e kometa pasla v stepi. Mulile je redko travo In zagtedala majceno mravljo ob svoji nogi. Majcena mravlja se je M* bila pod veliko slamico, desetkrat večjo, kot pa je bita sama. Neumorno jo je vleklo, ostala, pa spet hitro zagnata naprej. Kamela je nekaj časa začudeno opazovala majceno mravljo, kako se je gnala mučila, potem pa je menita: .Dlje ko te gledam, bolj te občudujem-Vlečeš slamico, ki je desetkrat večja od te- Kame!a in mravija be, sopihaš pa ne odnehaš. Jaz pa pokleknem že pod eno samo vrečo. Le kako je to mogoče!" .Kako je to mogoče!" je menila majceno mravlja in pomislila. .To je zato, ker jaz delam zase, tl pa za svojega gospodarja!" Tako je rekla in si spet naložila slamico, ki je bila desetkrat večja od nje pa pohitelo naprej. Arabska pravljica po zraku. Domen je dobro meri). Preden so možje vedeli kaj in od kod, je priletelo drugo, tretje poleno mednje, skoraj nobeno zastonj. Od drv sem pa se je slišala strašna kletev, posamezen človek je slonel na skladovnici, pobiral polena in metal. .Lovite, držite, vežite, hudiči!" je kričal Domen. Kakor ovce se naglo razkropi krdelo lovcev po vrtu, za hišo in povsod. Nobeden ni hotel ni svoje glave polenju nastavljati in graščaku povšeoi podvizati se, da bi ga prijeli. Marsikateri je bi! bolj ali manj ranjen, Tenkor je celo ležal v snegu in kri mu je lila. Nihče se ni mogel bližati Domnu, dokler je sla! pri drveh. Da pa ima ravno roko in pa tudi daleč zadene, to je župan videl ravnokar in z njim vsa drhal lovskih mož, ki se miso upali na samega mladeniča. .Čakajmo," šepeče župan, .zmerom ne bo pri drvarnici; kadar se pa odmakne, potlej, možje!" Mesec je zahajal. Domen je čakal, da bi se storila tema, potem bi šele zapustil svojo trdnjavo; zakaj uiti ni bilo lahko. Proti severu je bil visok plot; preden bi bil zleze) čezenj, bi bili !ovci iz kakega kota lahko skočili nanj; proti južni strani je stala hiša, nasproti kazotec in nihče ni moge! povedati, da ga ne čakajo tam; za hrbtom pa so mu bita uložena drva visoko čez glavo. Skrije se mesec za goro. Sicer ni bito tako svetto kakor popred, vendar tudi ne tak tema, da se ne bi bi! čtovek razločil. Zmerom Domen ni mogel čakali In stati v mrazu. Tenkor je vzdihovat in vstajal iz snega; nihče mu ni prišel pomagat. Stopi Domen sam k njemu in ga postavi pokonci. A mož tudi hoditi ni mogel, bil je kakor človek, ki ga je vino čisto zmogto in potrlo. .Mar boš drugo pot lepše govoril o ljudeh, ki ti niso nič mar," je godrnjol mladenič ter ga peljal do vogla Jurčeve hiše. (D%/je v prZ/tor/MjZ Irev/M:// Bo!eč spomin Prišli bodo prijate!}! in napo!ni!i ^'šo s smehom. Toda, ati bo lahko nijihov smeh prodrl tudi v njuni srci pregnal bolečino ter spomine? Lucian je stal pri oknu in gledal "a vrt. Pogled mu je hitel med vrhovi dreves, po modrem nebu in se spet vrača! k njenim razcvetajočim Mijam, ki so rastle ob vrtni stez)i. .Kaj, ko bi se takoj odpeljala?" js vprašal sina, ki je brez dela se-del v naslanjaču. .Lahko," mu ije odsotno odgovoril. .Tudi njemu je tako kot meni," si je misli! Lucian, .vseeno mu je, je." Lucian je zapri okna, zakleli! hišo in nato sta se odpeljala. Bila je pomlad, razcvetajoča se in Polna vonjav, prav taka, kot jo je 'meta Amy najraje. .Moja Amy." Lucijana je prevzel nenavadno močan občutek osamljenosti. Amy zdaj ni več njegova. Odšla je tako Boleč proč, da je ne more več doseči, niti v mislih. Zal tudi Benu ne Bo mogel nikoli nadomestiti izgu-Be. Kaj naj reče dvanajstletnemu dečku, ki so mu pred dvema ura-ma pokopali mamico? Ben bi moral jokati! Odkar so jo odpeljati, je Ben komajda še spregovorit besedo. Tudi to je bit razlog, zakaj je hotel čimprej od tod, kjer ga je vsak predmet spominjal nanjo. Pripeljala sta se do samotne hiše *"ed starimi dreveši. .Prikupna je, samo nekoliko zapuščena, ali ne?" *Mh," je zamrmral Ben. Medtem ko sta odlagala temni obleki in oblačila stari, že neko-hko ponošeni, je Lucian pogleda! na uro. Bilo je že precej pozno. Iz spalnice je zaklical sinu: .Morala Bova pripraviti večerjo!" Sam ni 'me! teka, toda mogoče bo jedel Ben. .Mislim, da imava piščanca." Lucian je vzel vedro in zajemalko ter odšel k studencu. Voda je kipela 'z zemlje in tekla po pobočju. Pokleknil je na kamen ob bregu in Se zastrmel v studenec. Žele! je videti Amy, takšno kot je bila zadnjič tu. Z njim je prišla semkaj, pokleknila in iz dlani pita vodo. Vesela zaradi svojega otroškega vedenja 'je stala. V očeh so ji žareli Plamenčki sreče. Srečen je bil, ker !fs bila tako lepa in ker jo je ljubil. Sedaj bi bil rad srečen zaradi malega spomina, skoraj nepomembnega, a danes je čutil le žalost in Osamljenost. Ko se je Lucijan vrnil, je skuhal ooj in pripravil mizo. Sedla sta, toda nobeden ni mogel pojesti več kot le nekaj grižljojev. Ko sta pomila posodo, je Lucijan predlagat, da bi šla na sprehod. V mraku sta hodila po stezi v gozdu. Lucian je stišal čebljanje drobnih ptic in spet so je spomnit na Amy, kako rada jo imela te male, nežne živalce in močno dehteče divje cvetlice. Za trenutek se mu je zazdelo, da se je vrnila, da je poleg njega. Čutit je, kaiko nemo občuduje lepoto divjino. Toda poteg njega se ni nič zganilo, niti vetrič ni zapihat, nič, to Ben je zamišljen, s sklonjeno glavo stopat pred njim. Vsak zase sta se zatopita v svdje misli, a oba za vedno ločena od žene, ki sta jo tako vroče ljubita. Doma je Lucian prižgat luč. Tesno mu je bilo v tej hiš). Bal se je. Benu jo predlagat, da bi zaigrala namizni tenis. Igrala sta petnajst minut, 9ovoreč v pretrganih stavkih. Slišati je bilo udarce žogice ob loparje in Lucian se je spomnil ostalih '9or, ki jih je vedno spremljalo 9lasno Benovo vpitje. Bil je zelo "Utrujen; občutek, da je vse zaman, vse njegovo hrepenenje in brezupne želje, da je težil. .Dobil si," je rekel, .veš, spat bi šel." .Prav!" Ne da bi še kaj spregovorita, sta odšla vsak v svoja spalnico. Ko je Lucian zaprl vrata, se je truden naslonit nanje. Želel je zaslišati njen glas, šum njene obleke, začutiti njen dih ob svojem licu, njen omamni vanj. Trenutek je še postat, nato se je slekel in legel v posteljo. Zaspati ni mogel. Okrog polnoči je nenadoma začul šum pred vrati. .Halo, kdo je?" je zaklical. „Jaz, vodo grem pit," mu je odgovorit Ben. .Voda, to je najmanj, kar si prav- D0M!SL!CE 8 Od vsakega zla je za č!o-veka vedno manjše tisto, ki ga iahko prizadene dru-gemu. & Optimist povsod vidi ze-ieno iuč, pesimist vidi povsod rdečo iuč, modrijan pa je barvno siep. 8 Ena vrsta ijudi rada skupaj teti. 8 Ljubezen je edina strast, plačtjiva z denarjem, ki ga kuje sama. 8 Sebe spoštuje, kdor da drugemu poštenje. 8 Dobrodeinost je so!, ki ohranja bogastvo. 8 Omejenost tvojega b!ii-njega je stena, ki jo težko preptezaš, čeprav je tvoj bližnji poštena dobričina. 8 Če ravnamo z boinim otrokom kot z odrastim in z botnim odrastim kot z otrokom, storimo največkrat prav. 8 Mezaupnež je čiovek, ki pog!eda na obe strani, preden prečka enosmerno cesto. zaprav želi," je premišljeval in poslušal drsanje sinovih copat, ko se je vračal v sobo. .Ben, greš k meni?" Premagala ga je huda želja, da bi ne bil sam. „Da," je počasi odgovori). Legel je na prazno posteljo poleg očeta. Lucian je strmel v strop. Noč ga je opogumila, da je pobožal sina po temnih laseh in mu rekel: .Jokaj, sinko, jokaj!" In nenadoma se je Ben spremenil v zlomljenega dečko, ki ije izgubi'! mamico in z njo vse, kar je bilo zanj lepega, čistega in nežnega na tem svetu. Lucian je stisni! ihtečega dečka k sebi. Ben je naslonil glavo na očetove prsi. Ko se je Lucian prebudil v jutranjem mraku, je bilo okrag njega vse tiho. Po tistem izbruhu čustev sta oba zaspala. Obrnil se je, da bi videl sina, toda njegov prostor je bil prazen. Hitro se je oblekel in stekel v dnevno sobo. Ben je sedel na okenski polici Opazoval je sivo veverico, ki je glodala želod. Stopil 'je k sinu. Veverica je držala želod med prednjima' tačkama, medtem ko so njene očke opazovale okolico. Čisto nenadoma je spustila želod, skočila mimo njunega okna, nekoliko začudena pogledala očeta in sina in se skrila v visokem kostanju. Lucian je čuti! Benov hitri dih. Obrnil se je in osupel zagleda! dečka, kako se je smejal. Potem se mu je zazdelo, da se je ves gozd v hipu prebudil. Ben ga je povlekel za roko: .Poglej jo, ali ni ljubka v svojem strahu pred nama?! Mamica ji je vedno dajala orehe. Se še spominjaš?" Sedaj je Lucian vedel. Za nočjo vedno pride dan in še taka malenkost te v nesreči razveseli. Od vseh veveric, kar jih je v gozdu, 'je bil Ben prepričan, da je prav to hranila njegova mati. Sedaj se je vrnila k ntjemu. ,tn k meni?" se je vprašal Lucian. Gledal je ptice, ki so letale pod nebom. Mislil je na Amyjine modre oči, kako so polne sreče, spremljate njihov let. Globoko v njem je bledela bolečina. .Da," je odgovoril, .spomnim se!" Potožil je roko na sinovo ramo in gledal vzhajajoče sonce: .Dobro jutro, Amy! Dobro jutro, moja ljubezen!" Anekdote S/cer posmeNj/fZ .gospodar n;;'si;'" Voiic/re j? M z 2Wfro7M zeio v/jadeM. V večj; dr%ž^; je deja/, da še w;To/; w; wde/ grde ženske. Z?wa izmet/ TMVzočii? daru, &i je ime/<3 jdošča; nos, a rad: sm/se/ za intmor, wa je reNa.* .A/ene pog/ejte, pa šwste wora/: priznat;, da sen? grda." Toda Vo/taire ne id M Voitaire, če ne id odgovor;/ s po/donom; .Gospa, &a^or vse ženske, ste rad; v; prav; angei, &i je padei z ne^es. Primerda se vanr je ie nesreča, ^Z pa je niste sand ^rivi — padii ste na nos." O ZVe^i ndadenič se je v dražid i;vaiii, da je M njegov pogojni oče izreden vioiinist, pogojni ded odiičen sii&ar, praded z/atars^i mojster, prapraded pa znan pisateij. Paitač san; pa je idi navaden deionrrznež in izoc^ar. .Veste &aj," m% je re^e/ itaiijanrid pisateij Tlii^erto Aforavia, .ijadje, ^i se iai?i?o iwaiij,o santo s svojin;; siavnitni prednici, so ^a^or krompirjevo stekeice." „ZVe razamem vas," se je razjezi/ kai?ač. „5o kakor krompirjevo stekeice," ma je pojasni/ pisate/j," ker je vse, kar je pri krompirja kaj vredno — v zemiji." PRIZNANJE V krajevnem oddelku milice se je nekega dne pojavi) slaboten, droben človeček, malo pomencal in neodločno nagovoril dežurnega: .Dovolite, da dam izjavo?" .Dovolim," je prikimal dežurni. , Izjavite." .Tat sem! Pravi tat... Zdaj sem se končno pokesal. Spoznal sem. In prišel sem se prijavit." .Tako torej," je strogo reke! dežurni. „To je res zanimivo. Kakšen tat pa pravzaprav ste?" .Kako, kakšen? Saj sem povedat: pravi." .Ze, ampak kakšne vrste, profil dejavnosti? Žepar, vlomilec?" .Vlomilec, vlomilec!" je veselo sporočil obiskovalec. .Strokovnjak za stanovanja." .Potem morate v sobo številka osem v prvem nadstropju." .Tat sem," je žalostno vzdihnil slabotni človeček v sobi štev. osem. .Prišlo je tako..." .Ze v redu," je ohrabrujoče dejal tovariš, ki je sede! za mizo. .Zgodi se." .Vlomilec. V tuja stanovanja sem lazil," je zaupno šepnil obiskovalec in namrščil nos. .Nikar se ne vznemirjajte," je bi- lo slišati ljubezniv glas. .Sedite." .Prišel sem se prijavit," je rekel tat in grenko zajokal. .No, no, golobček, kaj vas ni sram," je sočutno spregovoril tovariš za mizo. .Pomirite se, prosim. Povejte raje, ste preprosto samo tat ali tat-recidivist?" .Recidivist!" je vzklikni) oni. .Vidite, kako dobro gre. Tako sva torej razjasnita, da morate iti v drugo nadstropje, soba triindvajset." .Vlomilec recidiivist se je prišel prijavit," je utrujeno sporočil spokorjenec v sobi številka triindvajset. .Kdaj delate: ponoči ali podnevi?" .Ponoči. Zakaj pa?" .Soba šestindvajset!" .Tat!" je zlobno zakričal tat v sobi številka šestindvajset. .Vlomilec!" je še glasneje dostavil. .Recidivist! Ponoči! Zaprite me že vendar, državljan načelnik!" .Kaj se dereš," je rekel načelnik, ne da bi dvignil glavo od papirjev. .Izgubi se in ne kvari mi plana. Če bo potrebno, te bomo že poiskali. Jasno?" ]ur]) Zo)o!a;ev (Sovjetska zveza) Pol noči sem se že preobračal brez spanja, ostalo mi je samo še pol. Postelja je hreščala, ura je ropotala kot traktor, pohištvo je ječalo v stikih. V modrem pravokotniku okna so se videle zvezde in vsak čas utegne priti v pravokotnik mesec. Le sen ni prišei. Štel sem ovne in se ves čas motik Poskušai sem z ovcami. Prav tako. Znana stvar — bedaste ži-vaii. Začei sem preštevati znance. Znanoi so mi pomagali, že pri osmem me je zagrabita zaspanost. Zai sem se pri enajstem zavedet, da bom vsak čas zaspal, in pianii sem iz že skoraj uspešno opravljenega spanca. „Le kakšen človek sem," sem pomisiii, .čisto nič se mi ne ijubi, še spati ne, čeprav bi biio treba." Končno se mi še misiiti ni več ijubiio. Bedasto sem zijai v modri pravokotnik okna, v katerem so se kljubovalno svetite zvezde. Nenadoma se mi je zadelo, da jih je manj, posebno tistih, ki so biie prej tik nad okensko polico. Zatemnita jih je neka giava ... „Giava," sem pomisiii in nehote začei šteti: „Ena giava, dve glavi, tri glave..." Glavo je nekaj riniio navzgor, tako da je zdaj pokriia že kar polovico Rimske ceste. Za glavo so se pojavih po vrsti še vrat, trup in noge in naposled iopov v celoti. Štel sem: „En lopov, dva iopova, trije lopovi..." Preštei sem do petdeset, on pa je stai na oknu in me poslušal, ker sem štel naglas. Pri šestdesetem iopovu mu je biio čakanja dovolj in skoči! je v sobo. Deske poda so se upognile pod njim, zaškripalo je pohištvo — in spet sem bii čisto buden; ves trud je bii zaman. Grdo sem preklinja!. On prav tako. Očitno mu nekaj ni biio všeč. Odpravi! sem še drugo serijo kletvic. Mirno se je praska! po giavi in vzbujal vtis čioveka, ki se mu nikamor ne mudi. Tedaj mi je prišio na misel, da je malopridnež giuh. .Sicer pa morajo tudi giuhi živeti," sem pomisiii. Stopi! je k omari in jo z ienim, nemoškim gibom odpri. Bii je plešast, mesečina se je odbijata na njegovi pieši in padaia na omaro. Nekaj časa je ri) po sredini omare in si nekaj izbirah .Lahko bi vpii na pomoč," sem neumno pomisiii, .saj me ne bi slišat." Prišei je do mene in mi snei z roke uro. Iz ust mu je zasmrdelo po ajdovi kaši. .Ena ura, dve uri, tri ure ..." sem neprepričljivo štei. Premikanje mojih ustnic mu je šio na živce in poskušai mi jih je umiriti s svojim umazanim kazaicem. Kresni! sem ga po taci. Zamahni! je z roko in se napotil v kot sobe, kjer je staia pisaina miza. HENRYK BARD!JEWSK! Lopov Res bi morai nekaj ukreniti, pa se mi ni daio. Sedei je zdaj za pisaino mizo in prešteval moj denar. Naštei je sto ziotov več, kot sem ime! zares. .Aii naj ga popravim?" sem pomisiii. „Ah, ne, potem bo siabe voije, ker je ob sto zlotov ..." Kot da je prebrai moje misii, je začei znova šteti: .Ena, dva, tri.. Njegov enoiični glas me je uspavai. .Sedemnajst, osemnajst, devetnajst..." Pogrezal sem se vase. .Dvajset, enaindvajset, dvaindvajset..." O Ko sem se prebudii, je bii iopov še vedno v sobi. Moje stvari je imei v giavnem že iepo zavite in povezane, ukvarjal se je samo še z nekimi podrobnostmi. Tedaj sem šeie opazii, da je izvie-kei spodme celo žimnico. Mučil se je s ključavnicami pri kovčku, ki so se mu kar naprej s treskom odpirate. Okno je biio zaprto, gotovo zaradi jutranjega hladu. .Vse ti bodo pokradi), ti pa spiš," me je prešinilo. Res bi morai nekaj ukreniti. Ko se bo obrnii, mu iahko skrivaj kaj ukradem in sunem pod posteljo ... Toda ves čas me je pozorno opazovat. Bii sem edini objekt, ki še ni bii zavit in povezan. Aii bom? Zdeio se mi je, da za trenutek pomišlja. Potem je zamahnii z roko in odprl okno. Menda se mu je zdeio mrzlo, kajti vrni) se je, odpri kovček in izviekei ven mojo domačo haijo. Biia mu je predolga, vrvica okoii pasu mu je smešno opie-taia okoli koien. .Prevelika je," sem rekei. .Saj tako ne bo zame," je odvrnil. .Kaj vi siišite?" sem bii ves presenečen. .Samo po deiu. Pri deiu sem giuh. To pomaga." .Pa saj niste še dokončali..." .Kar se mene tiče, je vse dokončano in pripravljeno ... Veste, jaz samo spravim in naredim pakete. Odnese jih moj koiega, pred miličnikom beži tretji koiega, v zapor gre po potrebi četrti. V naši zadrugi imamo uvedeno strogo deiitev po deiu. Čemu bi eden vse?" Bii sem ves pod vtisom njegove odkritosrčnosti in neposrednosti. Kot gostitelj sem žeiei, da bi se razgovor razvija! iepo naprej. .Gotovo si deiite tudi dobiček?" Prezirljivo je zamahnii z roko. .Dobiček, dobiček ... Trenutno imamo deficit. Saj veste: administracija, kontrolni aparat, zavarovanje, razni kanali pa to in ono... Za nas pravzaprav nič ne preostane." .Kaj pa honorarno delo? To vam gotovo vrže precej?" .Kdo pa nam da, iepo vas prosim, kaj honorarnega zasiužka?" Prisilii sem se in vstal. .Koiiko zahtevate, da mi pustite teie zavoje?" Povedat je vsoto. Na barantanje ni bii priprav-ijen. Ko je spravljal denar, je žaiostno hiipai: .Lopov sem, iastpi zadrugi kradem ..." Odšei je skozi vrata, da ne bi srečai koiega. .Pri siabi organizaciji iopovi propadajo," sem pomisiii in postajai vse boij zaspan. .Iz tega čioveka že ne bo nič prida." ŠPORTNI VESTNIK ^ Stovenci zmaga)! na 2. igrah ,,Aipe-Adria" Na II. mladinskem športnem troboju „AIpe-Adria" med reprezentancami Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške, je preteklo soboto posegla Slovenija v Celovcu po svoji drugi zmagi, potem ko je 1. mladinske športne igre treh dežel v Vidmu končala kot zmagovalec. Za ekipo Slovenije sta se uvrstili Furlanija-Julijska krajina in Koroška. Mladi športniki treh dežel so se pomerili v atletiki in namiznem tenisu (z ločenima lestvicama za ženske in moške), v streljanju z zračnimi puškami (z ločenima lestvicama za ženske in moške) ter v dveh tekmovanjih za moške — v košarki in odbojki. Ocenilo se je torej v sedmih disciplinah, zmagujoča ekipa je dosegla 3 točke, druga 2 točki in tretja 1 točko. Slovenija je zmagala v šestih disciplinah in je morala Italijanom kloniti le v moški lahkoatletski konkurenci. Koroški mladinci so v namiznem tenisu in v streljanju — v tej disciplini je nastopila dijakinja Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Magda Haderlap — dosegli druga mesta, v ostalih disciplinah pa so se morali zadovoljiti s tretjimi mesti. Slovenija je potemtakem osvojila 20 točk, Furlanija-Julijska krajina 13, Koroška pa 9 točk. Koroški deželni glavar Leopold Wagner se je po končanih igrah izkazal kot dober gostitelj in je v čast predstavnikov športnih organizacij pripravil sprejem. Nagovoril je 10. oktobra 197$ nogometna tekma slovenskih učiteljev Roi — Podjuna ob 14.30 uri v Šmihelu. navzoče med drugim, da ni zmaga odločilna na le-tem mladinskem športnem srečanju, ampak to, da se v prijateljskih športnih spopadih srečajo mladinci treh sosednjih dežel. V istem duhu sta govorila tudi podpredsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije prof. Ivan Križnar in vodja italijanske mladinsken reprezentance prof. Renato Bertoli. Zaključno lahko trdimo, da so II. mladinske športne igre „Alpe-Adria" izpolnile svojo globjo žlahtno zamisel: da okrepijo prijateljske odnose, sodelovanje in razumevanje med mladimi iz treh sosednih dežel. Škoda le, da se mladinskim igram prijateljskega sodelovanja in sožitja ni odzvalo več gledalcev, ki bi lahko bili priča temu duhu. ^ V nedetjo mednarodni moto-cross v Launsdorfu Kakor vsako leto, bo tudi letos jeseni koroško avto-moto društvo KATC pripravilo na krožni motocross progi v Launsdorfu mednarodno motociklistično prireditev čez drn in strn. Prireditev 5. oktobra bo 14. motocross, ki ga KATC od začetka svojega obstoja organizira. Letošnja prireditev na strminah pod Ojstrovico ne bo štela med dirke za svetovno prvenstvo, bo pa vsekakor generalka za svetovnoprvenstveni motocross skupine 1 do 125 ccm, ki bo naslednjo spomlad aprila prav na isti progi. Letošnja prireditev bo obsegala dirke v treh kategorijah: skupina 2 — do 125 ccm, skupina 3 — do 250 ccm, skupina 4 do 500 ccm. V vseh skupinah se bodo motocrossisti potegovali za točke državnega prvenstva, v dveh skupinah pa bo konkurenca mednarodnega značaja. Po dopoldanskem treningu od 10.00 do 12.30 ure se bo prireditev v nedeljo pričela ob 13.30 uri. # Hokej na !edu spet zaživet V torek zvečer se je pričela nova hokejska sezona v avstrijski zvezni ligi. Največ zanimanja je veljalo prvenstvenem spopadu med lanskoletnim mojstrom ATSE iz Gradca in vicešampionom KAC in Celovca. Oba tekmeca sta se dobro pripravila na letošnje prvenstvo, saj sta oba že nastopila v težkih mednarodnih igrah za Karavanški pokal, kjer sta se pomerila z jugoslovanskim mojstrom in vicemojstrom Olimpijo iz Ljubljane in HC Jesenice. V tem tekmovanju je bil avstrijski mojster ATSE za las boljši od Celovčanov, saj je Jeseničane kar dvakrat premagal, proti Olimpiji pa sta sledila dva poraza. V prvih spopadih z jugoslovanskima zastopnikoma še nekoliko zaostal, pa je naposled KAC dosegel na domačem ledišču obakrat remi 4:4. V sobotnem spopadu z Olimpijo — tekma je bila generalka za prvo prvenstveno predstavo — je po začetnih slabostih KAC dosegel po 2:4 po drugi tretjini, le še odrešljiv 4:4. Slabost je bila še pri izkoriščanju možnosti, kondicijsko pa je KAC bil enakovreden jugoslovanskemu mojstru. Za Karavanški pokal si KAC in ATSE še nista stala nasproti. RADtO CELOVEC SOBOTA, 4. 10.: 6.00 Jutranja tetovadba — 9.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeieni magazin — 13.30 Lepi gtasovi — !epe metodije — 14.00 Voščiia — 15.30 Komorna g!as-ba — 16.30 Servis — 17.10 ,,Govori!na ura pri dr. Weissu" — 18.00 Deietni razgtedi — 20.05 Vašo števit-ko, prosim — 22.10 Šport — 22.20 Piesna godba po naročiiu. NEDELJA, S. 10.: 6.10 igra na orgie — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Danajski zajtrk z giasbo — 10.30 Radijska pravijica — 11.00 Dopoidanski koncert — 13.15 iz mestnega giedaiišča — 14.30 Voščita — 16.00 "Vsaki četrtek" — 16.50 Državnozborske voiitve 1975 — 22.00 Poročila — 22.10 šport. PONEDELJEK, 6. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05izdežeie, zadeieio — 13.00Deieini razgiedi — 14.30 Z zvenečo giasbo — 15.00 Še vedno priijubijeno — 16.00 Za otroke — 17.10 Kaj radi sii-šimo — 17.56 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07. Metodija za vsaki ietnik — 20.05 Vsaki četrtek — 20.50 igra dunajski Johann StrauB orkester — 21.05 To so biii še časi radia — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport. TOREK, 7. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Šoiska oddaja — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini razgiedi — 14.30 Koroška pesem — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 ,,Zbiratci" igra — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja deiavske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.00 Poročita — 20.05 Zveneča aipska dežeia — 21.10 iz koroškega giasbenega živijenja — 22.10 šport. SREDA, 8. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Soi-nograška ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini razgiedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Še vedno priijubijeno — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 19.30 Za prijateija pianin — 20.05 ,,Siovo od ka- SLOVENSKE ODDAJE SOBOTA, 4. 10.: 9.45 Rubrika za jugosiovanske de-iavce, začasno zaposiene v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 5. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji. PONEDELJEK, 6. 10.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — iz ijudstva za ijudstvo. TOREK, 7. 10.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci posiušajte! SREDA, 8. 10.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Poper in soi. ČETRTEK. 9. 10.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Koroški zbori pojo — Knjige za vas — Domača zabavna giasba. PETEK, 10. 10.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Revija koroških zborov. varne" — 21.15 Otto in Wo!fi — 21.30 ,,Umor v počitniškem naseiju" — 22.00 Poročita — 22.10 šport. ČETRTEK, 9. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 9.30 Avstrijska ijudska giasba — 10.00 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini razgiedi — 15.00 še vedno priijubijeno — 16.00 Za otroke — 17.10 igramo opereto — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.07 Avstrijske godbe na pihaia — 20.05 Dežeia Pinggau — 21.00 Pojemo in pripovedujemo o dežeii ob Dravi — 22.00 Poročita — 22.10 šport. PETEK, 10. 10.: 6.00 Jutranja teiovadba — 6.55 Dobro jutro no Koroškem — 9.05 šoiska oddaja — 10.C0 Zadovoijni z giasbo — 11.05 iz dežeie, za dežeio — 13.00 Dežeini razgiedi — 14.30 Veseio zaigrano — 14.45 Zabeieženo na koroških cestah — 15.00 Še vedno priijubijeno — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industriaicev — 19.07 Robert Stoiz dirigira — 20.05 Zborovski koncert — 21.30 ,,Raj z maiimi napakami" — 22.10 šport. LJUBLJANA SOBOTA, 4. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 10.15 Kdaj, kam, koko in po čem? — 12.10 Godala v ritmu — 12.40 Ob bistrem potoku — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Gremo v kino — 18.20 Sobotni glasbeni omnibus — 19.40 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.C0 Radijski radar — 21.15 Za prijetno razvedrilo — 21.30 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 5. 10.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev — 11.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 14.05 Nedeljska reportaža — 14.25 Nedeljsko popoldne — 16.00 Radijska igra — 19.40 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom — 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 6. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.40 Mali vokalni ansambli in solisti — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe — 12.10 Veliki revijski orkestri — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščila — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Ob lahki glasbi — 19.40 S triom Avgusta Stanka — 20.00 če bi globus zaigral — 20.50 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev — 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 7. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.30 iz glasbenih šol — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.05 Promenadni koncert — 12.10 Popevke brez besed — 12.40 Po domače — 14.10 Skladbe za mladino — 14.40 Na poti s kitaro — 15.45 ..Vrtiljak"— 17.20 Zvočni portret pianistke Zdenke Novakove — 18.05 V torek nasvidenje — 18.55 Lahke note — 19.40 Z ansamblom Atija Sossa — 20.00 Slovenska zemlja v Število telefonov po zveznih deželah število gospodinjstev, ki imajo telefon, je po posameznih avstrijskih zveznih deželah zelo različno. Medtem ko ima 62 odstotkov dunajskih gospodinjstev telefon, ima v Salzburgu le 50, v Ti-rolu pa 48 odstotkov gospodinjstev telefonski priključek. Avstrijsko povprečje znaša 42 odstotkov, vendar ima na Gradiščanskem le 20 odstotkov gospodinjstev priključen telefon. V občinah, ki imajo manj kot 20.000 prebivalcev, ima le 28 odstotkov gospodinjstev telefon. Najmanj telefonskih priključkov pa je na podeželju. Torej tisti del prebivalstva, ki je najbolj oddaljen od političnih, gospodarskih in kulturnih centrov in od osnovne infrastrukture, (po večini so to delavska in kmečka gospodinjstva) nima telefona. pesmi in besedi — 20.30 Rodijska igra — 21.27 Zvočne kaskade — 22.20 Dve simtonietti — 23.15 Popevk SREDA, 8. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Zapojmo pesem — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbo — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Folklorna glasba -* 14.30 Voščila — 15.45 „Loto vrtiljak" — 17.20 Iz repe'' toarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 18.55 Instrumenti v ritmu — 19.40 Z ansamblom Mojmira Sepeta 20.00 Koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.20 S festivalov jazza — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ČETRTEK, 9. 10.: 6.50 Beseda na današnji dan — S.lC Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Zborovske skladbe iz dobe čitalnic— 10.15 Kdaj, kaH' kako in po čem? — 11.05 Uganite pa vam zaigram" po želji. — 12.40 S pihalnimi godbami — 13.15 Zabavna glasba — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 Iz domačega opernega arhiva — 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.35 Vedre melodije — 19.40 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer *" 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe melodije — 22.23 Slovenska komorna glasba — 23.15 Paleta popevk i" plesnih ritmov. PETEK. 10. 10.: 6 50 Rekreacija — 8 10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.30 Jugoslovanska narodna glasba — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? ** 12.40 Veseli domači napevi — 14.10 Mladina poje -* 14.30 Voščila — 15.45 ..Vrtiljak" — 17.20 „V imenu življenja, rodosti in lepote" — 18.15 Zvočni signal' " 19.40 Z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Stop' pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih " 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazi pred polnočjo. A V S T R ! J A JI SOBOTA, 4. 10.: 15 30 Koncert — 16.30 Mala hišica — 17.00 Gradbišče — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Oddaja s Heinz Conradsom — 18.25 Televizijska kuhinja — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.55 šport — 20.15 Vse, samo nobenih sester — 21.50 Panoptika — 22.10 Point biank. Maščevanje nad gangstersko organizacijo — 23.40 Poročila. NEDELJA. S. 10.: 16 00 Oddaja z miško — 16.30 Državnozborske volitve — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Državnozborske volitve — 19.30 čas v sliki in kultura — 21.15 Festival režiserjev— 22.55 Poročila. PONEDELJEK, 6. 10.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 šolski poskusi in šolska reforma — 10.00 šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V raju divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.50 Onedinova linija — 21.45 Ludvvig van Beethoven — Klavirske sonate — 22.45 Poročila. TOREK, 7. 10.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Halogeni — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Nebesa na zemlji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Schbn-gruberji — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor se trikrat zlaže — 20.45 Leonardov dnevnik — 21.05 Zaljubljen v zapeljive ženske čare — 22.50 Poročila. SREDA, S. 10.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zaljub- Prvi spopad med ATSE IN KAC se je v torek končal v Gradcu z zmago 3:1 (0:1, 1:0, 2:0) za celovški KAC (goli: Dimitrijev, Samo-nig in Pock). Ostale tekme so se končale tako: WEV — IEV 3:3, HC Salzburg — VEU Feldkirch 7:4, Kapfenberg — WAT Stadlau odpadlo. 3 Nogomet Rezultati 6. prvenstvenega kola v 2. koroškem E razredu: Slovenski atletski klub — Šmarjeta v Rožu 3:1, Sele — Teholca 1:0 (gol dosegel F. Dovjak), Št. Janž — Kriva Vrba 1:0, Poreče — Gospa sveta 4:1, Pokrče — HSV 6:1, Galicija — Hortendorf 2:2. Selani bodo v naslednjem kolu v nedeljo igrali proti Šmarjeti (ob 15.30 uri), SAK pa bo v soboto nastopil v Celovcu proti HSV (ob 15.30 uri). Ijen v zapoijive ženske čare — 17.30 Konny in njegovi prijatelji — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Naslednji prosim) — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Obraz brez imena — 21.30 Waitonovi — 22.15 Poročila. ČETRTEK, 9. 10.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Organizacija obratov — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Obraz brez imena — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Follyfootova farma — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Vodič skozi avstrijsko ljudsko glasbo — 20.45 O filmu — 21.30 Mesto sanj — 23.30 Poročila. PETEK, 10. 10.: 900 Za predšolske otroke — 9.30 Umetniške tehnike — 10.00 šolska oddaja — 10.30 čudežni otrok Mollymauk — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Jetsonovi — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Skupne antene — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Stara temna hiša — 22.50 Poročila. A V S T R ! J A 2 < SOBOTA, 4. 10.: 16.25 Na pomoč, zdravnik pride — 18.00 Brez nagobčnika — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Otroci s Palerma — 19.45 Zadnje evropske divje živali — 20.00 Galerija — 20.15 Gustav Klimt — 21.15 Ljubka pisma — 21.50 čas v sliki in šport. NEDELJA, 5. 10.: 16.30 Nebesa na zemlji — 18 00 Državnozborske volitve — 18.05 Spomni se me v ljubezni — 18.35 Južnoštajerska jesen — 19.30 Kattnigo-ve melodije — 20.15 Večer z Michaelom Heltau-om — 21.15 čas v sliki — 22.00 šport. PONEDELJEK, 6. 10.: 17.55 Snov in prostor — 18.25 Angleščina za začetnike — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Ludvvig van Beethoven. Njegovo življenje in njegovo dela — 20.00 VValtonovi — 20.50 Dokumentacija o umetnostni panogi — 21.40 čas v sliki in kultura— 21.15 šport. TOREK, 7. 10.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Skrivnostna Afrika — 19.45 Barok Casparja Moosbruggerja — 20.00 Pustolovščine dobrega vojaka švejka — 21.05 čas v sliki in kultura — 21.40 šport. SREDA, 8. 10.: 17.55 Organizacija obrat — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Pisava mojstrov — 19.40 Nemška gotika: Elizabetina cerkev v Marburgu — 20.00 Politična dokumentacija — 2100 Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje. Stalno omizje kuharjev vprominentnem lokalu ** 21.30 čas v sliki in kultura — 22.05 šport. ČETRTEK. 9. 10.: 17.55 Umetniške tehnike — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Outback -* 19.45 Sascha Morgenthaler in njene lutke — 20.00 Smrt v Astapovvu — 21.30 Čas v sliki in kuitura -* 22.05 šport. PETEK. 10. 10.: 17.55 19. stoletje — 18.25 Nemščino — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Indijanci pridejo — 19.45 Konigsfelden — 20.00 Ogledalo prireditev — 20.45 Novo v kulturi — 21.20 čas v sliki in kultura -* 21.55 šport. JUGOSLAV!JA SOBOTA, 4. 10.: 9 30 šolska oddaja -14.25 Nogomet Oiimpija : Veiei — 17.23 625 — 18.00 Obzornik — 18.20 Francosko stikarstvo od romantike do renesanse — 18.40 Kje je resničnost — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanje-poiitični komentar — 20.00 2iv!jenje je iepo — 20.40 Staro in novo — 21.35 Kojak — 22.25 Dnevnik. NEDELJA, 5. 10.: 9.10 Poročita — 10.05 Otroška matineja — 10.55 Mozaik — 11.00 Radost Evrope — 12.13 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 17.25 Moda zo vas — 17.35 Poročita — 17.40 Ljudje iz metroja, fitm — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Anton tngotič: Drugi dom, droma — 21.40 Dnevnik — 21.55 športni pregted. PONEDELJEK, 6. 10.: 8.10 Šotska oddaja — 16.35 Medvedek Pu — 16.50 Mozaik — 16.55 Nogomet — 18.50 študij na univerzi — 19.10 Odtočamo — 19.20 Risanko — 19.30 Dnevnik — 20.05 Obiski, drama — 21.10 Kut-turne diagonate — 21.40 Mozaik kratkega fitma — 22.00 Dnevnik. TOREK, 7. f0.: 8 10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski pregled — 17.25 Otroška oddaja — 17.55 Obzornik — 18.10 Biseri morja — 18.40 Mozaik — 18.45 Beseda jugoslovanskih pisateljev — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Za uspešnejše dogovarjanje v praksi — 21.05 L. N. Tolstoj: Ana Korenina — 22.05 Dnevnik. SREDA, 8. 10.: 8.10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski pregled— 17.25 Verne: V 80 dneh okoli sveta --17.50 Obzornik — 18.05 Mladi za mlade — 18.35 Mozaik — 18.40 Impresije iz dežele piramid — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Volk krvolok, film — 21.40 Miniature — 21.50 Dnevnik — 22.20 športni pregled. ČETRTEK, 9. 10.: 8.10 šolska oddaja — 14 55 Nogomet — 17.30 Devet let skomin — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18,20 Mikrobi in ijudje — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Obrazi v somraku — 21.20 Kam in kako na oddih — 21.30 Ljubljana je moje mesto. PETEK, 10. 10.: 8 10 šolska oddaja — 16 35 Madžarski pregled — 17.20 Morda vas zanima — 17.50 Obzornik — 18.05 čudežna polja — 18.35 Mozaik — 18.40 Umetnost na jugoslovanskih tleh — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.05 Beg iz Quayanne, film — 21.50 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 22.30 Dnevnik.