Kmečki posli m delavei. (Ljuctsko savarovanje.) V zadnjem članku MLjudsko zavarovanje" smo povedali tiste reči, ki se tičejo samostojnih kmetov. in obrtnikov ter njihovih domačih, ki jim pomagajo pri gospodarstvu. Danes si pa ogledamo tiste določbe v rtameravani novi postavi, ki zadevajo posle in kme6ke delavce. 1. Poglejmo si najprej številke. Moških poslov, ki so samo za domača opravila (n. pr. kočijaži, sobarji) je v celi državi 20.000; ženskih (n. pr. kuharice, sobarice, pestunje) pa 408.000; vseh skupaj torej 428.000. — Pri poljedelstvu in gozdarstvu je pa moških poslov, dninarjev, delavcev 984.000, žensl: pa 843.000; vsega skupaj torej 1,827.000. Izined vseh teh dozdaj ni bil nihče zavarovan ne za bolezen, ne za starost in onemoglost: za slučaj kake poškodbe sc morali biti zavarovani samo tisti (iolavci, kateri so delali pri poljedelskili mašinah, ki jih goni kaka nutorna sila (par, elektrika itd.) Vseli imonovanih oseb je torej v celi državi 2,255.000. - Pri vojakih je 196.000 takih fantov, kateri bodo morali biti po novi postavi zavarovani. Po pravici lahko rečemo, da jih je mecl njimi nnjmanj dve trotjini, torej natl 130.000 s kmetov. Za vojake, dokler so v dejanski službi, bo plačovala država zavarovalnino za starost, da potem- takem zavoljo vojaške službe ne bodo glede na to zavarovanje nič na slabšem. 2. Posli in kinečki ter gozdni delavci bodo po novem zavarovaui tudi za slučaj bolezni. Zagotovljena jim bo, kakor zdaj tovarniškim in obrtnim delavcein iu pomočnikom, zdravniška pomo6, zdravila in 60 odstotkov njihove plače. Za posle in delavce, ki dobivajo hrano ali stanovanje, bo gospoška dala ceniti po zaupnikih vredaost tega, da se bo potem ruogla dolo6iti njihova skupna plača. Ta se bo razdelila v ve6. razredov: V 1. razred! do 80 v na dan, ali do 240 K na leto; v 2. razred, prvi oddelek do 1.20 K na dan, ali 360 K na leto; v drugi oddelek 2. razreda do 1.60 v na daii, ali do 480 K na leto. Sem bodo spadali pastirji in pa mlacii hlapci in dekle. V 3. razred, prvi oddelek do 2 K na dan ali 600 K na leto; v drugi oddelek do 2.40 K na dan ali 720 K na leto. Večji hlapci bodo po naših razmerali spadali v enega teh oddelkov. Nekaj jih bo tudi prišlo v 4. razred, ki šteje v prvem oddelku do 3.20 K dnevne plafie (960 K na leto) in v drugem oddelku do 4 K na dan (1200 K na leto). V tu, i-azred jiii Lhj pn uas pnaio ic malo; nekaj gozdnih delavcev in sempatja kak lilapec. 3. Posli in delavci se bodo zavarovnli za bolezen pri okrajnih bolniških blagajnali. Denar bo pa sprejemala okfajna zavarovalna pisarna za vse zavarovanje ob enem; kmetom bo treba plačevati po enkrat na inesec. V pisarni bodo potem. oddali zavarovalnino za bolezen bolniški blagajni, za starost pa državni zavarovalnici. 4. Za bolezeu bo dve tretjini prispevkov za posla lii delavca piačeval delodajaiec, eno tretjino bo pa odtrgal od poslove in delavčeve plače; za starost bosta dajala vsak poiovico; zoper poškodbe pa samo delodajalec. Po novem se bodo morali zoper poškodbe pri delu zavarovati gozdni delavci, ki delajo za trgovce, ali obrtne podjetnike. Kdor se bo pri delu poškodoval, bo dobil potern primerno letno odškodniuo; če bo za delo popolnoma nezmožen, bo dobival po tristokrat toliko, kolikor znaša njegovi plaei primema bolmška podpora na dan; če bo pa samo postal deloma nezmožen, pa po primeri njegove nezmožaosti. 5. Za dninarje, ki delajo zdaj tu zdaj tam, bo težava. Najložje se bo zanje izpeljalo zavarovanje, če bodo morali sami naravnost odrajtovati potrebno zavarovalnino za bolezen in starost. 6. Bolniška podpora je določena: za 1. razred po 40 v na dan, za drugi 1. oddelek po 60 v, 2. odd. pa 85 v; za 3. razred 1. oddelek po 110 v, za 2. odd.' po 135 v; za 4. razred 1. oddelek po 170 v, za 2. odd. po 215 v na dan. Poslom ali delavcem, katerim v bolezni gospodar daje stanovanje, hrano in preskrbnino, se ne bo izplačala bolniška podpora, marveč gospodarju, ki skrbi zanje, razen kar znaša nad 1.35 K (3. razred, 2. odd.). 7. Gospodarji, ki zavoljo bolezni svojim poslom nič ne odtrgajo plače, bodo temu primerno manj plačevali v bolniško biagajno. Kmetje si bodo lahko za svoje posle in delavce osnovali posebne društvene blagajne. Po naši sodbi bodo te najcenejše. Na vsak način 6aka v tem oziru kmečke zveze važno delo, da se za časa natanfino posvetujejo, kaj naj se k temu ukrene. 8. Silno važno je zclVavniško vprašanje. Treba bo poskrbeti, da bodo zdravniki po posameznih občinah imeli svoje uradne dneve bolj, nego doslej. Tudi v tem oziru bo treba temeljitega posvetovanja, in okrajne ali pa društvene bolniške blagajne bodo morale skleniti natanene pogodbe z zdravniki. 9. Kmečki posli in delavci bodo zavarovani tudi za onemoglost. Samostojni gospodar bo vlekel starostno preskrbnino od 65. leta dalje; posel in delavec pa tudi prej, in sicer brž, ko se izkaže, da je za delo popolnoma nezmožen, če je plačeval vsaj 200 tednov (štiri leta) zavarovalnino. Preskrbljena starost in onemoglost, zagotovljena podpora v bolezni, in za nekatere še posebna preskrbljenost ob slučaju kake poškodbe pri delu! Ali ne bo vsled tega zopet domača zemlja dobila nove prhiačne sile? Trdno upamo, da se bo to zgodilo, in da bo mnogo fantov in deklet, ki jih sedaj izvabi tuji svet s kmetov, rajše ostalo pri zdravem, lepem kmežkem delu. Preskrbljeni bodo; oddahnil si bo pa vsled tega tudi naš kmet, ki mu zdaj še manjka delavnih rok.