IgtO. PoBnma p.vianrena. Dana3n[a Številka velfr K 2~- V Ljubi) ni, sobota 24. dCCCHjbra 1021 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K, Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust JUGOSLAt OmilJenle vladne krize. Pred rešitvijo? MUSLIMANI POPUSTILI. - ZOPET JUTRI REŠITEV KRIZE? - DAVIDOVIC PRI KRALJU. — GENERAL ZECEVIČ OSTANE VOJNI MINISTER. — PAŠlC PREDBACIVA DEMOKRATOM INDISKRETNOST. Beograd, 23. decembra. Pri sestan ku muslimanskih delegatov z ministrskim predsednikom Pašičem so se izvršile v muslimanskih pogojih nekatere izpremembe manjše važnosti ter 80 muslimani pristali na sodelovanje ▼ novi Pašičevi vladi. Z ozirom na to, J« kriza dospela do svojega konca ter bo Pašič bržkone tekom jutrišnjega dne predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. Beograd, 23. decembra. Ljuba Da-vidovič je bil danes sprejet na dvoru od kralja v avdijenci. Po tej avdijenci je imel sejo demokratski klub, ki je popustil listnice vojnega ministra. Demokrati so kot kompenzacijo zato, da ostraie general Zečevič vojni minister, dol ili svobodne roke pri glasovanju O jroračumi vojnega mnistraf Beograd, 23. decembra. Danes ]^«4lpol.dne je posetil Pašiča Davidovič. Pašič se je pritožil Davidoviču glede mdiskrecije, katero so zngrešli demokrati z vlačevanjein vprašanja vojnega ministrstva v jasnost ter dejal, da bo ▼ bodoče v takih slučajih prosto prekinil pregovore. Beograd, 23. decembra. More se računati, da je vladna kriza končana. General Zečevič ostane na mestu vojnega ministra. Danes ob 12. uri je Nikola Pašič pozval k sebi Ljubo Da-▼idoviča ter mu sporočil, da bi moral sporazum. Radi tega je demokratski klub z ozirom na potrebe države, kakor tudi z ozirom na to, da se čim prej odobre dvanajstine, ki morajo biti sprejete do 1. jan., pristal na sestavo vlade, vendar pa s tem pristavkom klub ne odpbrava politike in dela generala Zečeviča. Beograd, 23. decembra. Danes dopoldne je bil predsednik demokratskega klub Ljuba ( Davidoviča pri Nikoli Pašiču, s katerim se je razgovarjal glede vprašanja vojnega ministra. Uspeh tega razgovora je bil, da se je dosegel sporazum med demokrati in radikalci glede osebe vojnega ministra. Po tem sporazumu ostane še nadalje vojni minister general Zečevič, vendar pa niso demokrati vezani na to, da bi morali pri interpelacijah, ki bodo vložene na vojnega ministra, glasovati v prilog vojnega ministra. Danes ob 17.30 so bilj pozvani k ministrskemu predsedniku Pašiču delegati musliT manskega kluba v svrho končne revizije pogojev, ki so jih predložili muslimani na svoje sodelovanje v vladi. Muslimanski delegati so dr. Spaho, Ka-petanovič in dr. Halilbeg Hrasnica. V poučenih krogih sodijo, da se bo sporazum z muslimani dosegel še danes. Ukaz o imenovanju nove vlade bo z ozirom na to predložen kralju v podpis danes zvečer ali jutri zjutraj. r / Delo zakonodajnega Beograd, 23. dec. (Izv.) Vladine skupine so danes predlagale, da zakonodajni odbor dela na katoliške božične praznike. Temu predlogu so •e pridružili tudi muslimani ter slo-venski satnostojnežl. Proti temu so protestirali posebno klerikalci, ki so zahtevali, da prestane to delo. Medtem je večina sestavila zakonodajni odsek iz 4 članov vladinih in opozi- odbora se nadaljuje. cijonalnih strank, ki naj sestavi red, po katerem bo zakonodajni odsek razpravljal. Sprejeto je, da zakonodajni odsek ne bo držal seje do sestave novega kabineta ter da ob praznikih ne bo razpravljal 0 agrarnih ter važnih političnih vprašanjih, marveč samo 0 ostalih davčnih vprašanjih. Kralj Aleksander pride Beograd, 23. dec. (Izv.) Glasom najnovejših dispozicij je gotova stvar, da se kralj Aleksander, čim v kratkem v Slovenijo. podpiše odlok 0 novosestavljenem kabinetu, poda na daljše bivanje v Slovenijo. AVSTRIJA SE TOLAŽL Dunaj, 23. dec. (Izv.) V vladi blizu stoječih krosih obstoji še vedno prepričanje, da zapadnoogrsko vprašanje * nedavno izvedenim ljudskim glasovanjem v Šopronju še vseeno ni definitivno rešeno ter da bo vrhovni svet odredil popravila v prilog tfemški Avstriji. To le baje tudi v interesu Italije, kajti minister Torretta v beneškem dogovoru ni hotel samo Madžarski zagotoviti ŠopronJ, marveč Je hotel povzročiti tudi zbližanje obeh sosednjih si dr-iav. Ta njegov namen pa bi, ako se sedaj obstoječe razmerje med obema državama ne spremeni, imel za posledice ravno nasprotno. Sodi se, da bo večina, ki Jo Je dobila Nemška Avstrija V nekaterih krajih, služila kot podlaga nadaljnim dogovorom, ter da bodo ti kraji končnoveljavno kot odškodnina za ostalo izgubljeno ozemlje, pripadli Nemški Avstriji. Kakor se čuje, namerava tudi dr. Beneš v tem smislu po-tredovatL SPORAZUM MED ANGLIJO IN - FRANCIJO GLEDE OBNOVE EVROPE. London, 22. dec. Reuterjev urad doznava z verodostojne strani, da rta angleška in francoska dosegli f vseh točkah zadovoljiv sporazum. Posvetovanja so bila le pripravljalnega, ne formalnega značaja, in vse Je do sestanka vrhovnega sveta še začasno. Poleg neposrednega vpra-ianja obnov je konferenca na Dow-ning Streetu podrobno razmotrivala gospodarski položaj v Evropi, kakor tudi možnost vzpostavitve. Vladalo je popolno soglasje o tem, da prevzamejo stabilnejše sile vodstvo vzpostavitve ter se je dosegla edinost tudi glede smernic. Rezultate teh pogajanj bo proučevala konferenca v Cannesu in je verjetno, da bodo predlogi obeh vlad, ki bodo stavljeni v Cannesu, predvidevali tudi sklicanje splošne evropske gospodarske konference, katere se udeleže tudi nevtraici, da se evropskim narodom omogoči sodelovati pri vzpostavitvi gospodarskega življenja in splošne blaginje. Zavezniki bodo odločili, kateri narodi naj bodo na tej konferenci zastopani. Kar se tiče reparacijskega vprašanje, ni bilo resnih nesoglasij. London, 23. dec. Angleško javno mnenje upa, da bo po sestanku vrhovnega sveta v Cannesu sklicana evropska konfcrenca, ki se je bosta udeležila tudi Nemčija in Rusija, v svrho obnove Evrope. London, 23. dec. »Daily Chro-nicle« poroča o zadnjem posvetovanju med Lloyd Oeorgem in Brian-dom, da so vsi finančni krogi Velike Britanije prepričani o potrebi gospodarske .konference za obnovitev Evrope, pri kateri naj bi sodelovala tudi Nemčija in Rusija. List je mnenja, da je položaj v Angliji v gospodarskem pogledu ravnotako težak kakor v Franciji, ako ne še bolj. Angleška javnost zahteva, nujne odprave brezposlenosti. Četudi v Angliji ni opustošenih krajev, vendar pa nudi berzposelnost dovolj resne slike. PROMET MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO VZPOSTAVLJEN. Dunaj, 22. decembra. Ker sta med avstrijsko in madžarsko železniško upravo dne 6. in 7. t. m. v Rabu sklenjeni dogovor odobrili obe vladi, se je mogel 21. t. m. vzpostaviti osebni in blagovni promet preko vseh avstrij-sko-madžarskih prehodov. KONFERENCA ZAVEZNIKOV. Pariz, 23. dec. Konfcrenca zaveznikov se sestane dne 4. januarja prihodnjega leta v Cannesu. JONESCU O NOVI ROMUNSKI VLADI. Bukarešta, 23. dec. Ministrski predsednik Jonescu je sporočil zastopnikom ti^ka, da je njegova vlada sestavljena iz strokovnjakov in ljudi, ki bodo znali delati in ki ne bodo vlada političnih strank. Vladni program predvideva popolno svobodo izvoza ter izpreinenibo onih delov fiskalnega zakona, kj se ne morejo izvesti. NOVA SOVJETSKA REPUBLIKA V MEHIKI? Mehiko, 22. dec. Delavci v Puebli so proglasili sovjnUko republiko. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 23. dec. (Izv.) Ministrstvo trgovine javlja, da pride v kratkem v Beograd italijanska delegacija radi nadaljevanja trgovskih dogovorov med našo državo ter Italijo, ki so se pričela že pred sedmimi meseci, pa so bila nato prekinjena radi nesporazuma glede ribarstva. UREDITEV PLAČEVANJA LEZA-RINE. Beograd, 23. dec. Povodom vprašanja glede plačevanja ležarinc z ozirom na določbe razpisov od 27. maja 1921 in 1. okt. 1921 je izdala generalna direkcija carin na carinarnice v zmislu sklepa carinskega sveta od 16. t. m. nastopno pojasnilo: Ležarinska taksa se splošno plačuje po določbah, ki so bile v času, ko je blago ležalo, v veljavi. Z ozirom na to se ima za blago, ki je zapadlo povišani ležarini, plačati poleg ležarine, ki se Je morala plačati po prejšnjih predpisih, tudi povišana leža-rina, vendar pa samo od onega dne dalje, ko se je začela uporabljati povišana ležarina. Ta določba se ne nanaša na agio, ker je za plačila iste merodajen dan, ko se izvrii sklep plačila carinske dajatve. ZA NASE BANKE. Beograd, 23. ded Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se v bodoče ne bo več dovoljevalo deponiranje delnic naših delniških družb povodom letnih skupščin v zavodih, ki se nahajajo izven mej naše države. KONČNA UVEDBA DINARSKE VREDNOSTI. Beograd, 23. dec. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo na vse trgovinske zbornice v državi, da se imajo od I. januarja 1922 voditi vsi računi samo v dinarski vrednosti. POSPEŠEVANJE SADJEREJE V SRBIJI IN CRNIGORI. Beograd, 23. dec. Ministrstvo za kmetijstvo je sklenilo, da se v Srbiji in Crnigori osnujejo srezke kmetijske postaje, ki naj bi sc zlasti bavile s pospeševanjem sadje reje. NOVA ŽELEZNIŠKA ZVEZA VARAŽDIN—KOPRIVNICA. ♦ Beograd, 23. dec. Neko tehnično podjetje Iz Maribora je stavilo ministrstvu za promet ponudbo za zgradbo nove železniške proge med Varaždinom in Koprivnico. RUSI KOT HONORARNI UČITELJI „ V NAŠI DRŽAVI. Beograd, 23. dec. Prosvetno ministrstvo Je nastavilo večje število Rusov, ki Imajo potrebno kvalifikacijo, za honorarne učitelje in profesorje v Hr-vatski in Stari Srbiji. POGAJANJA V KARMELU. Beograd, 23. dec. Ministrstvo za so-cijalno politiko je pooblastilo svojega inšpektorja dr. Lotriča, tla posreduje med rudarji v Karmclu v Sloveniji ter lastnikom rudniškega podjetja Jakilom. Ako se spor ne bo rešil na ta način, se bo odposlala na lice mesta posebna komisija, kakor se je to zgodilo lansko leto v Trbovljah, da uredi odnošaje med delavci in delodajalcem v Karmelu, STAVKA V DOBRLINU IN ZENICI. Beograd, 23. dec. Delavci gozdarsko-industrijskega podjetja Dobriin-Trvar in državnega rudnika v Zenici se nahajajo v mezdnem gibanju. Inšpekcija dela posreduje po svojih organih med delavci in delodajalci. ■2ALOSTNA STATISTIKA. Beograd, 23. dec. Oddelek za zaščito dece in mladine v ministrstvu za socijalno politiko je zbralo številne podatke o decl, ki ima kakršnekoli telesne, duševne ali zdravstvene napake. Po dosedaj dospelih poročilih določenih organov je v vsej naši kraljevini 589 slepili otrok, 1862 gluhonemih, 2637 pohabljenih, 1802 duševno omejenih, 1915 škrofuloznih in 286 sifilitičnih otrok. Pregledovanje bedne dece se še nadaljuje in sodijo, da bo končno število znatno večje. NAŠ IZVOZ V PRVI POLOVICI TEGA MESECA PREKO SOI UNA. Beograd, 23. dec. V prvi polovici tega meseca so izvozili iz naše države preko Soluna 9 vagonov fižola, 4 vagone desk, 10 vagonov ovc, 9 vagonov volov, J vagon riža, 2 vagona krompirja, 2 vagona Ječmena in 6 zabojev opija. UrednlStvot Wolfova ulica 1/1. Telefon MO. Uprava: Marijin trg Telefon 4t Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Mir lludem na - 4 ubranosti In spominov. V tiho noč zvene zvonovi. Domovi sol Mir ljudem na zemlji! Rodil se je sin človeškega rodu, da odvzame ponižanim in brezpravnim križ trpljenja in odreši svet. Izrečena je bila sveta beseda bratstva in ljubezni do bližnjega. Resnično človečanstvo že od nekdaj išče v bratstvu in ljubezni cilj svojih hotenj. Bridka je zavest, da se od tega cilja vedno bolj oddaljujemo. Izkoriščevalci in ubijalci človeškega dostojanstva prevladujejo svet. Osebni dobrobit je vodilna smer začetka in konca človeškega ustvarjanja. Mir ljudem na zemlji! Ogromne množice se opajajo na tem lepem nauku. Svet večer je. Tudi za tiste je svet večer, ki žive v revščini in pomanjkanju. Nimajo toliko, da bi preživljali sebe, svoje matere, žene in otroke. Le življenje imajd, in to življenje hrepeni po boljšem. Hočejo, da zmaga pravica nad krivicč, revščina nad bogastvom. Pripravljeni so trdo delati, ampak samo zase ih za vse, ne pa samo za one, ki hočejo na stroške njihovega dela živeti udobno in v brezdelju. Mir ljudem na zemlji ponavljajo vedno in vedno vdove in sirote v žalost-nih mislih na može in očete, ki so bili umorjeni na bojiščih. Ne pretakajo soiza, ker $0 jih že izjokali v zapuščenosti In bedi V tolažbo jim ni ostala nitf zavest, da so dragi in nepozabni padli v službi domovine. Padli so na ukaz krvnika, ki še danes ni kaznovan za grozodejstva. Z vso pravico pa terjajo vdove in sirote, da jih ne pozabi človeštvo vsaj pri delitvi tistega koščka kruha, ki je za živo in razvijajoče se bitje neobhodno potreben. Ne zapišimo smrti te bedne med najbednejšiml, ker imajo pravico do življenja* Mir ljudem na zemlji govori s presekanimi in trdimi besedami zasužnjen narod ob Adriji in na Koroškem. Ko se zamisli v preganjanja, ječe in na požgane domove, težko pojmi mir, ki pomeni pogibelj za njihovo samobitnost, Danes ne more drugega, kot da se obrača na ves svet, na vse one, H so dobre volje, da jih v znamenju miru in človečanstva oproste ponižujočega jarma. Iz slovenskih domov ob Adriji in na Koroškem prihaja sem do nas pritajena molitev: reši nas, o Gospod gorja, ki ga nismo zaslužili! Svoboden jugoslovansld narod pa ne pozabi nikdar dolžnosti, ki jih imaš, da osvobodili neodrešen del domovine! Veličina domovine je nedosegljiva v svoji lepoti In bogastvu! Domovina naj razdeli vso svojo lepoto in bogastvo med vse svoje sinove. Nihče naj ne bo prikrajšan, vsak naj bo deležen vseh dobrot. Osvoboditi se mora domo vina zajedavcev, ki na račun svoje telesnosti ugonabljajo narodove sili. Ves narod ima pravico do sreče. Tudi revni in preganjani! V tiho noč zvene zvonovi. Srečo in nesrečo prorokujejo. Da bt ostala samo sreča, zadovoljstvo In mir na zemlji! 'a ZBOROVANJE BEOGRADSKIH DIJAKOV. Beograd, 23. dec. Uprava mesta Je dovolila dijakom zborovanje 25. t. m. v hotelu »Slavija«, na katerem hočejo protestirati proti znanemu napadu na novinarje. UREDITEV ŽELEZNIŠKIH ZVEZ Z NEMČIJO . Beograd, 23. dec. Ko bo zakonodajni odbor narodne skupščine odobril trgovinsko pogodbo, ki jo je naša država sklenila z Nemčijo in ki so jo pred nekoliko dnevi podpisali naši in nemški delegati, bo ministrstvo za promet uvedlo reden železniški promet med našo državo in nemško republiko. V ministrstvu za promet so se že pričela interna posvetovanja, pri katerih se imajo določiti bodoče železniške zveze 1 Nemčijo. Te zveze bodo izvedene po predpisanih določilih o profnetu, katere tudi vsebuje trgovinska pogodba. V ALBANIJI VLADA MIR? Ženeva. 22. dec. Švicarska brzojavna agentura porača: Nasproti krožečim vestem, da je v Albaniji izbruhnila revolucija, sporoča preiskovalna komisija zveze narodov, da se je Izprememba vlade Izvršila v popolnem miru in redu brc z nasll-stev. V Tirani je mir, ATENTAT NA GRŠKEGA ADMIRALA KONDURIOTISA. Atene, 22. dec. Admiral Kondu-rlotis Je postal žrtev atentata. Nekaj oseb. ki so se udeležile zadnje vojne in ki so se prišle pritoževat v urad za vojne poškodovance, je oddalo na slučajno došlega admirala par strelov, ki so ga ranili v trebuh. SOPRONJSKI PLEBISCIT IN POSLANIŠKA KONFERENCA. Pariz, 23. decembra. Poslaniška konferenca je vzela na znanje izid ljudskega glasovanja v šopronju in je naročila pn-levUetcu komisije, naj Izdela načrt direktiv za aplikacijo izida ljudskega glasovanja, katero naj bi vodili zavezniški generali. — K temu doznava Dunajski korespondenčni urad s pristojife strani: Avstrijska vla- da si tega poročila na podlagi vest katere je prejela, ne more druga? tolmačiti, kakor tako, da je poslanišli konferenca, na čije pravičnost avstrijska vlada apelirala, naročil pododseku, naj proučuje izid ljudsk« glasovanja v šopronju. *, KAKO SE POSTOPA Z IZDAJALCI NA MAD2ARSKEM. Budimpešta, 23. decembra. Pre^*. sednik zatožnega senata budimp*. štanskega kazenskega sodišča je v pm» cesu proti obtAžencem zaradi izdajp Stefanu Rakowszkemu in tovariše^ izrekel končnoveljavno razsodbo. Gr«f Andrassy, Boroviczenyi in Lorengp so oproščeni, Stefan Rakowszky, grof Sigray, dr. Gratz ter Avgust Schnit|^ ler, ki'je v tem trenotku še prost, bodo aretirani in se odvedejo v preventivni zapor. Zahteva po aretaciji Štefapa Kraya mlajšega in Aleksandra AI*» xaia je bila zavrnjena. Povelja areta* cije bodo izdana jutri. Borzna porotila. Zagreb, 23. dec. Devize: Dunaj 5.09, Budimpešta 42.75, Berlin 150—146, Pra« ga 364, Trst 11.80—11.70, Pariz 21, C*, rih 51. Valute: dolarji 255. Beograd, 23. dec. Valute: leji 51, marke 37, levi 45, Češkoslovaške kroni) 93, avstr, krone 1.55. Devize: London 257, Pariz 523, Ncwyork 65, Milan 29L Praga 12.50, Berlin 35.75, Dunaj 12% Sofija. 46.70, Budimpešta 50.85. Dunaj, 23. dec. Valute: dolarji 50QQ do 5200, Češkoslovaške krone 79.72, madžarske krone 96.85, dinarji 86.30, švicarski franki 1129.75, šterlingi 24.190, poljske marke 1.99. Praga, 23. dec. Devize: Berlin 38.1©, Beograd 110.25—111.75, Sofija 48.60 do 49.40, Dunaj 1—1,60, Varšava 2.30 dQ 2.90, Zagreb 27.10—27.90, Budimpešta 11.47—12.27. Curih, 23. dec. Devize: Berlin 8.70, Newyork 5.13, London 21.46, Paril 40.50, Milan 22.65, Praga 7.10, Budim. pcSta 0.82, Zagreb 1.95, Varšava 0.1% Zahtevajte .JUGOSLAVIJO' ; Minlsterska krlzrf, ki je trajala ravno tri mesece, se nagiblje H kraju. Danes ali jutri se bo rešila sporna točka vojnega ministrstva in dobili bomo pomlajeno vlado radikolnodemokratične koalicije. Poglejmo, kakšne bodo politične posledice novega ministrstva, ali ftiači obrazovanje take vlade korak naprej k rešitvi našega velikega nacionalnega vprašanja in končnoveljavni ustavni vtemeljitivi jugoslovanske države. Od vsega začetka moramo odklanjati nazor, ki misli, da je z enostavnim pravnim sistemom Vidovdanskih ustavnih določil rešeno navedeno vprašanje hf da je pristanek javnega mnenja in po-s ^bežnih delov našega naroda, da je z *!) J;čsedo dejansko priznanje Vidov-iustave v srcih državljanov po-■'.!nekega pomena. Nam* se vidi,' da . ijf polilčno načelo, ki zahteva temelj .. . ivjga edinstva ln moči soglasje a.ivMjanov, njihovo zadovoljstvo z 'ii in z državno uredbo, nesporni ; 4 ij. Brez tega soglasja na državnem živečega ljudstva so vse vlaži ; moči, je vojaška sila ranjena i'.v Aoj h kulturi, gospodarskemu : f .Vitanju in civlllzatoričnim uspehom v; in ker to čutijo ni pričakovati volitev še tako kmalu. — Zeta. k m »Jutro« je bilo priredilo posebno Cankarjevo slavnostno številko. To je pravzaprav že dovolj. »Jutro« in veliki afirmator Slovenstva, I. Cankar, združena; Vsa po vzorcu »Jutr* & Comp.« Dovolj, res dovolj! Seveda bi bila to stvar redakcije, ki ji ne bi rekli žal besede, ko bi bila v tisti številki samo pohlevna hinavščina, očitna vsakemu človeku. Toda brcnil je prav sramežljivo izpod gnoja Sifrovič V. K. in dejal Slovencu, da bi morali tega Cankarja pravzaprav postaviti med vzgleda nevredne Jugoslovene. No, in ta brizgnjeni gnoj je bilo spraviti nazaj na odmerjeni kup. V. K. je poklical na pomoč celo Njega, vsemogočnega gospoda ministra vesoljnih cerkva, drja. Gregorja Žerjava, o katerem nihče niti črhnil ni. Menda bi ga rad pripravil do tega,'da bi zapovedal s prvim svojim mini-strovnim fermanom pridigati po ljubljanskih cerkvah od Senpetetra pa do nun, da je V. K. pravoveren Jugoslo-ven. Nek mu bude! Ampak V. K. napada po nepotrebnem ljudi, ki ne spadao v njegovo kompanijo. Pisatelju Kraigherju očita, da se skriva za mrtvega Cankarja, tako nekako, kakor bi g. Krigher lagal na račun pokopanega Cankarja. E, e! G. V. P.! Saj rajni Cankar ni pripovedoval tega samo Kraigherju ampak tudi drugim, drugim g. V. K.! Preostane torej: ali je rajni Cankar (moremo reči to besedo) lagal? Mislimo, da rajni Ivan Cankar ni lagal — In če V. K. danes izziva ljudi, ki nimajo s to stvarjo nobenega opravka (n. pr. g. Krigher, ki po nepotrebnem prihaja v naše pisanje) v nadi, da bodo šli ti ljudje, še živi znanci in prijatelji skrunit čisti spomn mrtvega Ivana Cankarja z izjavami, je to samo znamenje popolnega pomanjkanja naj-primitivnejše pijetete. To lastnost je pa g. V. K. že itak pokazal s svojim člankom »Soba 4«. »Ne sutor ultra crepidam,« ali po Prešernovo: »Le čevlje sodi . . .«. par tedensko lužno vreme s potrebno padavino bi moglo ustvariti zopet boljše razmerč. -f- Teharska lesna industrijska družba se je vpisala v trgovinski register. Poslovodji družbe sta bivši profesor g. Evg. Jarc in njegova žena ga. Marija Jarc. -f Razliko med maksimalno in minimalno carinsko tarifo za blago iz Avstrije morajo carinarnice povrniti za ono blago, ki je došlo iz avstrijske republike po i. novembru 1921 do dne ko so carinarnice prejele naredbo o podaljšanju trgovske pogodbe med Avstrijo in našo državo. -f- Vrnitev parobrodov. Italijanski državni podsekreta^ za trgovinsko mornarico je sklenil, da se morajo v teku tega meseca vrniti vsi parobrodi, ki se še nahajajo v najemu, svojim lastnikom. Vrniti je še 12 parobrodov, ki merijo skupno 85.000 ton. Med pa. robrodarji je tudi nekaj jugoslovanske narodnosti. -f Izvažanje lesa brez zavarovanja valute. Izdelki iz lesa, kakor n. pr. pohištvo, vozovi, kuhinjske priprave in drugi predmeti iz lesa se smejo izvažati brez zavarovanja valute. -f Zamenjava kron v Dalmaciji. Po poročilu, ki ga je dobilo finančno ministrstvo, bo zamenjava kron v Dalmaciji kmalu končana v 1. coni, v 2. coni bo končana do 25. t. m. -f Sovjetska trgovinska misija v Pragi javlja, da je poslednji čas nakupila blago v Češkoslovaški za približno 44 mil. čs kron, in sicer: gospodarskih strojev za 19 mil., železniškega materijala za 9.7 mil., posameznih delov za lokomotive za 5 mil., strojev za 0.2 mil., pločevine za 6.7 mil., železa za 1 mil, cvekov za J.6 mil., cevi za 0.6 mil., stekla pa za 0.05 mil. čs. kron. Dnevne vesti. Gospodarstvo. Vsled ponesrečene regulacije Save med Tacnom in Črnučami se je deroča voda tako močno poglobila v svojo ttrugo, da je pričela Sava odvajati igornje plasti talne vode, katero tajemajo mestne črpalke v Klečah., Ljubljanska voda prihaja namreč izpod Kamniških planin, teče podzemeljsko skozi naplavljeni grušč ter se preteka kot talna voda pod savsko strugo proti Ljubljanici, ki tvori v Ljubljanski ravnini najnižjo zarezo. Ta talna voda je dosegla letos vsled Izredne suše tako nižino, da so usahnili skoraj vsi vodnjaki med Savo in Ljubljanico. Le mestni vodovod, ki Ima 40 m globoke vodnjake, do sedaj dobiva še dovolj vode. Ker pa so mestne črpalke postavljene v globini 20 metrov pod površjem ln pada voda sedaj med črpanjem preko 7 m nižje kot so črpalke, je jasno, da je sesalna možnost črpalk že precej pri kraju. Ce bo torej padala talna voda še naprej, je neizogibno, da bo dosegla tako nižino, ko bodo črpalke odpovedale. Mestna občina se bori za obstoj mestnega vodovoda žo od 1. 1909. dalje in zahteva od vlade, da naj uredi savsko strugo zopet V prejšnji stan, in tako reši mesto Ljubljano pred'katastrofo, ki je v doglednem času neizogibna. Graditelj mestnega vodovoda, znani strokovnjak inž. dr. Smreker je bil v to svrho letošnjo jesen zopet poklican v Ljubljano. Izjavil je ponovno, da je za mestni vodovod edina rešitev dvignenje talne vode, ki se bo doseglo s tem, če se vzidajo v savsko strugo primerni pragovi (jezovi), Istega mnenja so‘bili tudi drugi veščakl, kajti znižanje vodovodnih naprav v Klečah je neizvedljivo, temveč bi se moralo zasnovati popolnoma nove naprave v nižjem horicontu, kar bi veljalo nedosegljive milijone. V očigled temu, da so tudi iz drugih vidikov razmere na Savi med Tacnom ln Črnučami nevzdržljive, je tukajšnja generalna inšpekcija vodft Intervenirala v Beogradu in tudi dosegla sklep ministrstva za poljedelstvo, da se mora z najpotrebnejšim delom v vsaki strugi takoj pričeti. Stvar je sedaj v finančnem ministrstvu radi dovoljenja potrebnega kredita. Stvar naših poslancev je torej, da pospešijo preskrbo potrebnih sredstev za to nujno delo, ki se ne sme več odlašati. Neposredne nevarnosti še ni, da bi ostala Ljubljana popolnoma brez vode, ker se dosedaj dela še vedno z dvema črpalkama. Pač pa je pričakovati, da višje stoječa črpalka odpove in bo mogoča delovršba samo še z enim strojem, takrat bo nastalo neizogibno pomanjkanje vode. Le — Vršele božične praznike želi vsem naročnikom in bralcem — ur.ednlštvo. — Komunike, Vrhovno vodstvo koallra-nih železničarskih organizacij obvešča celokupno železničarstvo, da so vse dosedai od njih podvzete predstavke na merodajnih mestih ostale nerešene in to vsled vladne krize, ki še ni končana. Iz tega razloga je pozvalo vodstvo vse železničarje, da počakajo mirno konca vladne krize, po k.itc-ri hoče pri novi vladi zopet započeti akcijo v pogledu definitivne rešitve njihovih predloženih zahtev. Vrhovno vodstvo koalicije. — Železničarjem! Koalicija strokovnih žele7ničarskih organizacije kraljevine SHS sklicuje Javen železničarski shod v veliki dvorani Mestnega doma dne 27. t. m. (torek) ob 19. uri 30 minut (pol 8. url zvečer). Dnevni red: 1. Poročilo delegatov vrhovnega odbora koalicije. 2. Slučajnosti. Celo-kupno železničarstvo na) se tega shoda polnoštevilno udeleži. — Vodstvo koalicije. — Uradniška mesta pri upravi za za-šiit o industrijske lastnine. Budžetom za god. 1922 uspostavljaiu se više mesta cl-novnika tehničara (inšpektor! i sekretari) u Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine. Osim moralne i ilzlčke sposobnosti uslovi su Još da su kompetentni naši državljani, da imaju stručnu spremu, t. J. završeni tehnički fakultet ili visoku tehničku školu, ili višu pol)oprivrednu školu u rangu Uni-verziteta, rudarsku lil šumarsku Akademiju ili završeni prlrodno matematički odsek filozofskog fakulteta, 1 da imaju položene sve proplsne ispite. Prvenstvo za razpisana mesta imaiu lica sa tehnlčkom praksom l sa znaniem stranih Jezika. Inšpektorska mesta vezana su sa godišnjom platom od 5052, odnosno 60.62 dinara 1 sa svlma prld-nadležnostima, koje pripadaiu člnovricima ovog ranga (dnevnica na skupoču dinara 43.50.) Sekretarska mesta sa godišnjom platom od dinara 2526.—, 2778.—, 3283.—, 3759.— i 4041 (dnevnica na skupoču dinara 33.35 do 36.25). Molbe treba podneti do 15. januara 1922 god. Upravi za Zaštitu Indu-strilske Svojine, Becgrad. Knmska ul. 14, i to, od privatnih Ilca direktno, a od državnih, člnovnika preko svojih pretpostav-ljenlh vlastl. — Alkoholna In protialkoholna statistika za Slovenilo v letu 1920. Koncesljonlra-nlh gostilničarskih In krčmarsklh obrti se Izvršuje v Slovenili 6026. Te obrti so v smislu obrtnega reda drž. zak. št. 89 z dne 16. avgusta 1907, čl. 16 razdeljene sledeče: toči ln na drobno prodala pivo. vino, sadjevec in žgane opojne pijače 3122; pivo, vino In sadjevec 2599; žgane opojne pijače 305 obrtnikov. Obrt se izvršuje v 4984 slučajih osebno, 389 po namestniku in 653 po najemniku. Koncesij )e bilo ukinjenih kazensko začasno 47, traino U In Iz raznih drugih razlogov 512, skupaj 570, na novo podeljenih pa 217. Tako pride m 185 oseb 1 gostilna In na 308 oseb 1 točilnica žganih opojnih pijač. Raznih vrst opojnih niiač se Je zavžilo: piva 170.000 hi, vina 270.790 hi, sadievca 73.664 hi. in sadnega žganja 4200 hektolitrov v skupnem znesku 1.405,100.000 kron. Na eno osebo odpade torej povprečno 49 litrov opojnih pijač v vrednosti 1312 K. Tu ni všteto žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, isto tako ne lz Inozemstva uvoženo žganje ln vino. Oblastveno je bil dovoljen ples v Javnih prostorih v 1700 in prekoračenje krajevno-pol:cijske ure v 1730 slučajih z 2197 nadurami. Po mredbi z dne 13. nov. 1919, št. 752, o omejitvi točerja alkoholnih pijač, Je bilo kaznovanih 1357 oseb z 121.335 kron denarne in 633 dni zaporne kazni. Naiveč oseb. med njimi tudi večje število ženskega spola, je bilo obsojenih radi javne pijanosti. 6026 alkoholnim podjetjem stoji nasproti 8 brezalkoholnih gostiln in 56 podjetij za izdelovanje brezalkoholnih pijač t. j. sodavice, pokalic In sadnih sokov, ki pa vsled pomanjkanja sirovin le v presledkih obratujejo. V boju proti alkoholizmu se Je poverjeništvo za socijalno skrb udejstvovalo sledeče: Ustanovilo ie dne 21. januarja 1920 protialkoholni sosvet kot posvetovalni organ protialkoholnemu oddelku, sestoječ iz zastopnikov raznih državnih oblasti, Izobraževalnih in telovadnih organizacij v Ljubljani. Potom organov protialkoholnega oddelka se }e izvedlo po raznih’krajih Slovenije kontrola nad izvrševanjem vladnih na-redb, tičočili se omeiitve pijančevanja, ob kateri priliki se je ugotovilo med drugim zlasti več slučajev protipostavnega točenja ln prodaje žganih opojnih pijač. V skrbstvo za alkoholike je bilo prevzetih uradnim potom In na podlagi prošnje njih svojcev v Ljubljani več oseb. V njih zdravljenje In oblažitev družinskih razmer v obče se ie ukrenilo vse potrebno. V enem slučaju le bil bolnik postavljen pod varuštvo, v drugem pa vsled popolnega pomanjkanja zdravilišča za alkohrilke v Jugoslaviji, oddan v enoletno zdravljenje bolnišnice na Studencu. V svrho protialkoholne propagande vršilo se le v 43. urah 29 predavani, katera Je posetilo okoli 5000 oseb. Vsako predavanje je pojasnjevalo 60 sklnptičnlh slik. Največ zanimanja za te prireditve je pokazalo industrijsko delavstvo. Uradu so bili v omejitev stavljeni od strani raznih izobraževalnih organizacl) med drugimi tudi sledeči predlogi: 1. uvede nai se praktično nadzorstvo produkcije In prodaje alkoholnih pijač: 2. Izvede na| se revizija koncesij za žgnnjetoč, ki se vrši v zvezi z drugo obrtjot 3. vsem, ki Imajo gostilne v naiemu, pa se drugače lahko preživljajo, naj se odvzamejo korcesije; 4. zahteva naj se. da vsaka gostilna p-streže tudi s hrano in brezalkoholnimi pijačami: 5. propagandno delo v svrho omeiitve pl)ančevan)a, nai se koncentrira najbolj pri mladini in sicer v šoli, pri telovadnih organizacijah in društvih sploh, kjer se zbira mladina v kakršnekoli Izobraževalne svrhe, — Zadnil dan, da kupite Gospodinjski koledar Jugoslovanske Matice, ki Je gotovo najprimernejšo božično darilo za vsako gospodinjo. Vsebina koledarja le nad vse bognta, posebno bo pa troškovnik dobrodošel vsem gospodinjam. Gospodinjski koledar se naroča pri Jugoslovenski Matici, Pred Škofije St Sl. te velja Ml Sane 20 K, za nečlane 30 K. C. M. koledar za leto I92J se Je r«. poslal na običajne naslove. Ker pa nlte zbrani vsi naslovi, st ni mogel vsem starim naročnikom dostaviti. Prosimo vljudno vse one, kateri bi želeli družbln koledar, da ga naroče v C. M. pisarni. Ljubljana, ker ga ima družba Se nekaj na razpolago. Cena Je 5 din. — Slovenci I Ali st« sl nabavili ca Božič in Novoleto aovolilšle družblne razglednice. Ako zahtevate po vseh trgovinah C. M. razglednice, koristite s tem narodni •tvari in ne podpirate tuje Izdelke. — Imenovanje. G. Otmar Skale, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu ie imenovan za avskultanta. — Za izseljence. Naše zunanje ministrstvo je izdalo poziv, naj se vsi naši Izseljenci, ki potujejo v Ameriko preko Francije, javijo v Parizu pri našem konzulatu, kjer je poseben delegat, ki se bo zavzemal za interese izseliencev. Taki delegati bodo našim izseljencem tudi pri vseh drugih naših konzulatih na razpolago. — Okroinl uradi za zaščito delavstva se začeli poslovati, zato poživlja ministrstvo za soc. politiko vsa podjetia. da prijavijo svoje delavstvo in uradništvo. — Naš poslanik v Juinl Ameriki. Z* našega poslanika v Južni Ameriki s sede* žem v Buenos Airesu bo baje Imenovan g. Ivo pl. Grisogono-Nevski. — Promoviral je za doktorja prava g. Vilko Elh t, nečak novomeškega prošta. Mladi doktor Je absolviral trgovsko akademijo, nato pa z izredno pridnostjo še pra-voslovne vede. — Dobrava pri Bledu. Z verodostojne strani se nam poroča, da aaš tozadevni dopis v štev. 303 »Jugoslavjle« ne odgo-varja resnici. Toliko iavnosti v vednost. — Kletarski telaj. Na državni kmetlj-ski šoli na Grmu in ž njo združeni vzorni kleti se priredi v drugi polovici meseca januarja ali v prvi polovici meseca svečana trodnevnl teoretično - praktični tečai za > umno kletarstvo. Kdor se želi tečaja udeležiti. priglasi naj se najpozneje do 10. Ja^ nuarja 1922 pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Ormu, p. Novomesto. — Mednarodno špedicijsko podjetje Pavel Janeš na Dunaju. Gosp. Pavel Janeš, senioršef prejšnjega špediciiskega podietja Pavel Janeš & Comp. Je izstopil Iz imenovane firme, ki Je prenehala, ter ie pod firmo »Internacionale Spedltlon Medjunarod-no odpremništvo Pavel Janeš, Wlen VI. 01-rardlgasse 4 ustanovil popolnoma novo podjetje. G. Pavel Janeš je kot prvi Jugoslovan ustanovil na Dunaju čisto jugoslovansko podjetje ter je na podlagi njegovih osebnih zvez kot bivši prometni referent našega konzulata na Dunaiu v stanu najbolje ustreči vsem strokovnim zahtevam. Glej tozadevni Inserat na strani 12. — Valutne špekulacije v Avstriji prepovedane. Avstrijski finančni minister le izdal naredbo, po kateri se Inozemska plačilna sredstva v svrho špekulacije ali od*' dale premoženja ne smejo niti pridobivat) niti oddajati. — Narodno obrambni kole Id Jugoslo-venske Matice dovoljeni. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani le prelel danes od tukajšnjega ravnateljstva pošte in brzojava dopis z dne 20. decembra 1921, štev. 48.771/Ila—21, ki se glasi: Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Kr. ministrstvo za pošto in br-zojav nam z odlokom štev. 67.110 od 7. decembra t. 1. Javlja, da Je dovolilo Jugoslo-venski Matici nalepljatl glede na narodni namen, ki ga ima družba, vse vrste vinjet in kolkov na poštne pošiljke. — Zahvala. Druf 4 sv. Cirila ln Met ' na Ostrem vrhu. : — Obvešča se omladino iz kraljevlnš Italije, da je dovolil minister Torretta Izda-'” Janje špecijalnlh potnih listov proti takd !l 2 lir v zlatu (16 din.). i31t — Velikodušen dar »Sokolu« v Ko**> * čevju*. Tozadevno včerajšnjo notico pravljamo v toliko, da je ta denar Mestna hranilnica ljubljanska le nakazala »Sokolu« in sicer po haročllu g.. Frank Sakserla New Yorku, ki |e poslal za kočevskega S«*>:> kola 500 dolarjev. t jrn — Izgubljenci ali ukradena otročja ska legitimacija. V sredo ]e na nepojasnjen način izgubila šolsko legitimacijo za vo2? A •e zasači, da je rekel »Benedicite* mesto »Dominus vobiseum«. Toda iz-vzemši te lahke pomote, vrši ta vredni ilovek svojo službo zelo vestno, ne da bi izpustil niti vrstice, ne da bi opustil le en pokon; tako gre vse še dosti dobro do konca prve maše; kajti znano ram bo, da mora za božič isti mašnik opraviti t r i maše zoporedoma. Ena je ie! si. misli kaplan z olai-Sujočim vzdihljajem; in ne da bi zgubil niti minute, da svojemu strežniku — ali tistemu, o katerem misli, da je strežnik — znamenje, in ... Drelindin din! . . . Drelindin din . . . Pričela se je druga maša in ž njo se prične tudi greh gospoda Balague-re-a Hitro, hitro, požurimo se, mu vzkli-ka s svojim tenkim1 toda ostrim glasom Garrigon-jev zvonček; takrat ae vrže nesrečni mašnik ves udan demonu požrešnosti na mašno knjigo in preletava strani s požrešnostjo svojega razdraženega apetita. Kakor besen se pripogiba, vstane, se križa, pokleka, okrašuje vse svoje gibe, samo da bi čimprej končal. Komaj da iztegne roke za Evangelij, komaj da se potrka na prsi za Confiteor. Med njim in strežnikom se razvije prava tekma, kdo ho hitreje mrmral. Biblijski citati in odgovori sc prehitevajo, premetavajo. Napol izgovorjene besede iz polodprtih ust, (sicer hi bilo preveč zamudno) se končujejo v nerazumljivem mrmranju. Oremus ps . . . ps . . . ps . . , Mea culpa ... pa . . . pa . . . Enaka trgačem, katerim se mudi stiskati grozdje v čebru, stiskata latinščino maše, da frčijo odlomki na vse strani. — Dom . . . seum! . . . pravi Balaguere. . . . Statuo! . . . odgovori Garri-gon; in ves čas jima cinglja tisti pro-kleti zvonček na ušesa, kakor kregulj-čki, ki jih privežejo poštnim konjem, da hitreje dirjajo. Si lahko mislite, da je na ta način tiha maša kmalu pri kraju. — Druga! pravi kaplan brez sape in ne da bi zgubil le hip za oddih, hiti rdeč po stopnicah oltarja in ... Drelindin din! . . . Drelindin din! . . . Tretja maša je že pričela. Do jedilne dvorane je sedaj samo še par korakov; toda glej! bolj ko se bliža čas pojedine, tem bolj čuti nesrečni Balaguere, kako ga prijema blaznost nestrpnosti in požrešnosti. Njegova vizija je še bolj jasna, zlati karpi, pečene pure so tu, pray tukaj . . . Jedila se kade, vina dišijo,in tresoč svoj jezni škrgetec mu vzklika mali zvonček: — Hitro, hitro, hitreje l Toda kako bi mogel hitreje? Komaj, da se gibljejo njegove ustnice. Besed ne izgovarja več . . . Kvečjemu, da popolnoma oslepari ljubega Boga in da mu ukrade mašo . . . Jn to je nesrečnik že storil! . . . Od skušnjave! najprej izpušča po en stavek, ria to dva. Epistula*mu je predolga. je ne niti dokonča; komaj, da se dotakne evangelija, gre mirno »Čreda« brez uvoda, preskoči »Očenaš«, predgovor pozdravi samo od daleč in se tako skokoma pogreza v večno pro-kletstvo. Nesramni Garrigon (vade retro, Satanas!) ga spremlja z občudo-valnim razumevanjem, mu vzdiguje mašni plašč, mu obrača liste kar po dva' naenkrat, prenaša stojalo, preme- tava vrčke in trese neprestano tisti zvonček, vedno močneje, vedno hitreje. Bilo je treba videti začudene obraze prisostvujočih! Prisiljeni slediti gibom mašnika — razumeli niso niti besedice — se eni vzdigujejo ko drugi poklekajo in se vsedajo ko drugi stoje; Vsi deli te čudne službe božje povzročajo v klopeh nešteto različnih pozicij. Božična zvezda na nebeški cesti, namenjena tja dol proti majhnemu hlevu, je poble-dela od strahu, videč to zmešnjavo .. . — Prehitro dela mašnik ... Ni mogoče slediti, mrmra stara vdova vsa zmedena, razburjeno si popravljajoč avbo. Gospod Arnoton s svojimi velikimi jeklehimi očali išče zastonj v svojem molitveniku pravo očali išče zastonj v molitveniku pravo mesto. Toda dobri narod tam zadaj, ki misli tudi na pojedino, ni prav nič nejevoljen, da hiti maša v diru pošte; ko pa se obrne g. Balegu^re z žarečim obrazom k množici in zakliče z vs^mi svojimi močmi: »Ite missa est!«, tedaj mu odgovori vsa kapelica in tako prevzetno, kot bi že vsi sedeli za mizo pri prvi, napitnici III, Pet minut pozneje je že sedela tropa plemenitih gospodov v veliki dvorani, kaplan med njimi. Grad, razvet-ljen od strehe do tal, je odmeval petja, klicev, smeha in veselega šuma; častiti g. Balaguere je zasajal svoje vilice v perut jerebice, potapljajoč vsled greha se oglašujočo vest v valovih haravnost papeškega vina in v mesni omaki. Ubogi sveti človek je toliko spil in pojedel, da je še tisto noč umrl. zadet od strašne kapi; niti toliko časa mu ni ostalo, da bi obudil kes. Zjutraj je dospel v nebesa, še ves v razpoloženju nočnega praznika; kako je bil sprejet, to prepuščam vam. — Poheri se izpred mojih oči, nevredni kristjan, mu veli najvišji Sodnik, gospodar nas vseh. Tvoj pregre-šek zadošča, da zatemni vse ostalo tvoje čednostno življenje. Ah, Ti si mi ukradel polnočnico. Dobro! plačal jih boš zato tristo in prej ne vstopiš v paradiž, dokler ne mašuješ v svoji kapelici, teh tristo božičnih maš in sicer v navzočnosti vseh onih, ki so vsled tebe in s teboj grešili. ... To je prava lezenda gospoda Balnguire-a, kakor jo pripovedujejo v deželi oljk. Danes ni več gradu gospode de Trinquclage, toda kapelica se vzdiguje še vedno na griču Ventour, med zelenimi hrasti. Veter buta ob razbita vrata, trava porašča prag. Ptički gnezdijo v kotičkih na oltarju in v okenskih okvirjih, katerih barvaste šipe so že zdavnaj izganile. Toda zdi se, da kroži nad temi razvalinami vsako leto za božič nadnaravna svetloba in kmetje, ki hodijo k polnočnicam, zapazijo to prikazen: kapelica je razsvetljena od nevidnih sveč, ki brlijo v prostem zraku, kljub snegu in vetru. Lahko se smejete, če hočete, toda neki viničar iz tega okraja, po imenu Garri-gue, brez dvoma potomec Garrigon-jev, mi je zatrjeval, da se je neke božične noči -r- bil je malce dobre volje — izgubil po griču v smeri razvalin Trinquelage; In kaj je videl? . . . Do enajste ure prav ničesar. Vse je bilo tiho in mrtvo. Kar naenkrat, proti polnoči, je zadonel zvon tam na vrhu zvonika, star, prastar zvon in slišati ga >e bilo. kot bi bil deset mili Kmalu je zagledal Garrigue na vzpe- , njajoči sc stezi brleče svetilke in ne-A določne postave. Pod kapelico pa zar sliši korake in šepet: — Dober večer, g. Arnoton! — Bog daj, Bog daj, otroci! Ko so vse te postave vstopile, se je , približal tudi moj viničar — imel je ‘ mnogo poguma — in zroč skozi razbita vrata, je gledal' čudne stvari. Vsi ti (| ljudje, ki so šli prej mimo njega, so se zbrali okoli oltarja med razvalinami, kakor da bi še obstojala cerkvena J oprava in stare klopi. Bile so tu lepe V brokatu 8 čipkastimi avbami, od n°g.,; do glave našoperjeni gospodje,^ kmetje v cvetličastih jopičih, kakoršne so nosili naši pradedje, toda vsi s starikavim in velim obličjem, prašni, utfu-. jeni. Od časa do ča«a so »frčale obj-_ čajne prebivavke kapelice, nočne ptic^ j in letale okoli sveč, kojih plamenčki SQf| bili ravni, nepremični in nejasni, ka-V kor,bi goreli za tenko kopreno; najbolj pa je zanimala Garrigue-a neka postava z velikimi jeklenimi očali, ki je stresala vsak hip svojo visoko črno lasuljo, v katero se je zamotal ptič, tiho mahajoč s peruti. Tam spodaj pa je starček z otroško postavico, klečal pred Oltarjem in stresal obupano zvonček brez g!asu, medtem ko je mašnik, oblečen v staro * zlatom tkano odejo stopical pred ol-°| tarjem sem in tja, govoreč molitve, katerih pa ni bilo slišati,'' Bil je to prav gotovo gospod Ba-^’ laguere, beroč ?vqjo tretjo tiho '* šo . .. :5rro 9*V itn fljo Iz Orosuplja na dolenjski kolodvor in nazaj dijakinja Ukman A'bina. Ker je legitimacija vporabna le za gori imenovani naslov, za drugega pa nima pomena, se vljudno prosi, da se ista vrne na naslov: Ukman, Grosuplje-kolodvor. — Zopet divji prešit v Kočevskih gozdih. Gozdni nadkomisar g. Jenčič v Kočevju je ustrelil 80 kg težkega divjega mrjasca. — Sarajevski krojači stavkajo že preko 1 mesec, ker jim delodajalci prav nič nočejo primakniti. — Trdovraten samomorilec. Vsled nesrečnih družinskih razmer je sklenil železničar Iz Sv. Križa pri Trstu, da izvrši samomor. On Je bil namreč uslužben kot izgnanec v Mariboru. Večkrat je prosij Ženo, da naj pride k njemu, toda zaman. To je bil povod njegovega sklepa, katerega je tudi izvrŠIL Skočil Je najprej pod brzovlak. Toda skok se mu Je ponesrečil in Toblak je bil le lahko poškodovan. Takoj na to pa Je skočil pod drugi vlak, ki ga le popolnoma raztrgal. — 01 ta carina! Nedavno Je dospela v Split iz Cehoslovaške ena voščena, 4 kilo-:.f me težka sveča, ki Je stala okoli 500 ]u-jpslcvansklh kron. Kaj bi rekli, koliko so m svečo zacarlnfll? Nič več in nič manj k000 jugoslovanskih kron. — Ali smo v svobodni kulturni državi ali v blaznici? — Žrtev obmejne straže. Od obmejne i .rže obstreljeni Ulrik Keršnlk iz Kort je jjfekoračii mejo v družbi dveh tovarišev na \ imikovl planini zahodno od Pirnikovcga Grintovca. Nosili so kcntrabant iz Nemške Avstrijci Pri Keršniku so našli 11 kg saharin a,. 4 lonce, 1 ponev In 15 ovojev vžigalic. Kersnikova tovariša sta pobegnila, pustila oa sla dva nahrbtnika, v katerih je bilo 17 in pol kg črnega smodnika. — žeparji. V zadnjem času se vedno bolj ponavljtijo žepne tatvine v vlakih, oso-nlto pa na kolodvorih z večjim osebnim prometom. Najbolj nevarna postaia za potnike in najbolj ugodna za žeparje pa je postaja Zidani most. Tam je stekališče trčh prog, prestopna postaja In zato osebni promet osobito živahen. Prostori pa so za tak promet veliko premajhni. Tam si kupujejo potniki običajno tudi razna krepčila in kažejo pri tem prežečim Žepnim tatovom svoje več ali manj napolnjene denarnice In njihovo skrivališče. To znajo žeparji prav dobro Izrabljati. Do Zidanega mosta prihajajo tudi običajno najbolj predrzni in nevarni žeparji iz Hrvatske. ki so še izza časa vojne in preobrata izborno Izšolani in imajo na razpolago nalašč za rezanje gumbov n žepov pripravljene britvice, nožiče in Škarjice. Posebno znani in nevarni so bili svoječasno žeparji Iz Capraga pri Sisku in sploh iz tamošnje okolice. — Opozarjamo naše ljudstvo, da postahe vendar že enkrat previdno In ne kaže na poti osobito v drenju svojih denarnic In pazi na svoj denar, — Obesil se je v Davčah kmet Janez Kejžar, vulgo Sorčan, vsled hipne blaznosti. Tudi njegov oče je^pred leti umrl v blaznici. — Umrl Je v Rajhenburgu trapist g. pater Mavrus Reberšek, star 47 let. Doma je bil Iz Pilštanja pri Kozjem ter že od 12. ’eta v samostanu. Uubliana. «= Drcmatlčni odsek »Bratstva« priredi r pondeljek 26. t m. na Štefanov dan celodnevni peš-lzlet na Grmado in šmarno goro. Zbirališče ob pol 8. zjutraj pri »Zlatorogu«. Odhod točno ob 8. url zjutraj. Na Izlet so,vabljeni vsi člani »Bratstva« in njih prijatelji. V slučaju dežja se izlet ne vršL = Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer V veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani | sledečim dnevnim redom: Poročila predsednika, tajnika in blagajnika; preureditev pravil s posebnim povdarkom, da Je društveni namen tudi pobijati draginjo; določitev članarine za leto 1922; organizacija; Volitev odbora; slučajnosti. Prihodnja lavna pdborova seja se vrši v sredo, dne 28. de- cembra t l. ob. 8. uri zvečer v mali dvo-rani Mestnega doma. Društvena pisarna dale članom dnevno od 6. do 8. ure zvečer Informacije Sv, Petra cesta štev. 12, prit-#čno. desno. Stoletnico Dostojevskega proslavijo (gtfcf akademiki v Ljubljani na ta način, da priredijo v torek, dne 27. decembra ob treh popoldne v veliki dvorani univerze pod predaedništvom prof. dr. Bubnova primerno Itergmo slovesnost Na dnevnem redu so Sledeči govori: Prof. dr. Ozvald: Aljoša Ka-rainazov — dobri geni) ruskega naroda In nega človeštva (slovenski). 1. Hribar: Zakaj je Dostojevski) veliki pisatelj? (slovenski). Ink. Berg: Heroji Dostojevskega in ruska katastrofa (ruski). Dr. Preobražen-rklj: Dostojevski) In usoda ruskega naroda (ruski)- — Vstopnina: v dvorano 2 din., fd galerijo 1 din. Cisti dohodek je namp-l|en za podporo ruskim akademikom. k Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvo-$ a* bo tudi leto« nudil posetnlkom obilo 1,'have. Vrši se v zgornjih prostorih Narodna doma. Na sporedu moški zbori, osme-rosppvJ, komični nastopi, srečolov, ples, •c.iiiočha' alegorija. Vstopnina za podporne Hane v predprodaj 5 dinarjev, za vsakega josetnika na večer prireditve 10 din. Pred-iioduja vstopnic dne 27„ 28., 29. in 30. t m. id 6. do 7. zvečer v društvenih prostorih v '(uradnem domu. — Cisti dobiček je na-vtflijen okrepitvi društvene blagajne In fon-j:t za Izdajo novih skladb. Vsi prijatelji .Ljubljanskega Zvooa« In naše pesmi dobro-trfli! =» Preselitev Komande mesta. Koman-5a mesta se je preselila Iz Dunajske ceste 'Bavarski dvor) v kasarno Vojvoda Mišiča Iptfej belgijska), objekt 14. Vhod v ta objekt ,V 1» Vojaške ulice, vrata pri »Ekspedlterju jganzingerju«. * Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali P. n. postajni uslužbenci glavnega kolodvora v časten spomin priljubljenemu/ dne 11. t m. umrlemu tovarišu g. vlš. rev. Oskarju Szlllich potom moške šentpeterske podružnice i2QQ K Vsem darovalcem Iskrena hvala! «c Zabavni večer priredi Zveza mag! stratnlh organizacij v četrtek, dne 5. januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer v dvorani j* stranskih prostorih Filharmoničnega društva na Kongresnem .trgu v prid bolniški Magajni mag. nameščencev. Priprave za la prireditev so v najlepšem teku in obeta 5*04» zabavni večer eden nallepšlh letoš-s|Ma pred pusta. „ Koncert dravske divizije v hotelu rivfll! se vrši na Štefanovo od 15. do 20. prt. Domače jetrne, krvave in mesene klo-bas* Vstopnina prosta. Za obilen obisk se pdporoča Vek. Dolničar. =* V Ljubljani ni solL — Kje je? Ze par dni tožijo ljubljanske gospodinje, da ni nikjer soli za dobiti. Osobito je postala stvar kritičha sedaj za praznike, ko morajo gospodinje prosjačiti okrog za par pesti soli, da ne bo imela družina še te borne potice, ki so pri tej draginji komaj le spomin dobrih prejšnjih potic, neslane. — Ce vprašamo tnjovce, kje je sol, pravijo — na carinami. Ce je res, da carinama tako blago, ki je življenjskega pomena in to v tem času zadržuje, je to naravnost brezobzirno in jako neumestno. S takim postopanjem se naravnost kot zanalašč neti obča nejevolja med že itak vsled draginje razburjenim ljudstvom. «= Tatvina 2 vinskih sodov. Dne 21. decembra sta bila ukradena Iz odprte veže hiše na Celovški cesti št. 61 dva vinska soda, vredna 4300 kron, last Jos. Schreya, vinskega trgovca v Sodni ulici. En sod drži 685 litrov in ima vžgano štev. 110, drugi pa 769 litrov in ima št. 119. Oba soda imata z belo barvo narisani črki J. S. t= Uspeh pozornosti. — Žrtev zmerjanja. Eden ljubljanskih stražnikov je čul mimogrede kako se pričkata na dvorišču neke hiše dve ženski. Med prepirom je očitala ena svoji nasprotnici, da je njen sin tat in da mu je tudi ona pomagala pri tatvini. Stražnik je postal pozoren in se Je pri hudi ženi malo natančneje Informiral. Zvedel Je iu dognali so, da je res ukradel sin druge prepirljivke zlato uro z verižico, katera je bila potem prodana v Tišlerjcvi gostilni za 550 kron. Dalje je kradel fant tudi razne poljske pridelke. K tej tatvjni ga je mati naravnost nagovarjala. 19 letni fant je pravočasne pobegnil v inozemstvo, odkoder se še ni vrnil. «= Služkinja in — hranilna knjižica. Železničarjeva žena Terezija Skubičeva lz Zelene jame je Imela hranilno knjižico Mestne hranilnice z vložkom 1200 kron. Knjižico je imela skrito med starimi knji- • gami pod posteljo in že dclj časa. — Prod par dnevi pa je našla vložno knjigo na omari. Iz knjižice je biio dvignjeno v petih zneskih 700 kron. Tatvine je osumljena domača služkinja. = Prevarjcn krojač. K krojaču Ivanu Lipovšku na Poljski cesti je prišel že 3krat neki nepoznat deček, ki je pravil, da je uslužben na klavnici In prosil, da bi mu prodal krojač kak star suknjič. Končno pa je prosil, naj mu da krojač suknjič In telovnik s sabo, češ, da nese pokazat obleko nekemu tovarišu, ki jo bo gotovo kupil. Krojač se je dal pregovoriti in izročil dečku obleko; fant pa je izginil. = Ukraden plašč; Neznanec je ukradel v neki gostilni na Martinovi cesti 3 Viktorju Indoiu plašč. = Tatvina na Dunajski cesti. Ga. Marija Mežnarjeva iz Dunajske ceste 6 je javila, da ji je ukradel neznan tat iz zaprtega skladišča F par čižmov, pol kg čaja, srebrne vilice in zavitek čevljarskih žreb-ljev. Ukradene stvari so vredne 1200 kron. = Pazite na potepuhe! Več oseb se je javilo, da so„ videle zvečer različne sumljive osebe, ki se klatijo po temnih ulicah osobito v Šiški in v predmestjih ter skušajo vdreti preko ograj v dvorišča in vrtove. Vsako sumljivo osebo je treba pokazati takoj stražniku, ki bo izvršil svoj posel. S tem pomagamo čistiti naše mesto neznosnih potepuliov in nevarnih tatov. = Tat je imel smolo. — Ukradel je dva desna čevlja. Izpred vežne trgovine s čevlji Zalokarjeve v Florjanski ulici je ukradel — kakor je ovadila prodajalka Anica Dol-žanova — neki neznanec mimogrede desko,, na kateri je bilo pritrjenih 6 čevljev. Tat je tekel z desko v neko sosedno vežo. Utrgal je z deske dva čevlja, toda v naglici se je mož zmotil In je vzel dva desna čevlja. Desko s 4 čevlji so našli v vežL Ukradena čevlja sta vredna 800 kron. = 60 milijonov. Vest, ki jo je prinesel pod tem naslovom včerajšnji »Slovenec« je, kakor je zvedel naš poročevalec, popolnoma neutemeljena. Tu je nekdo ali list pošteno potegnil, ali pa si je dovolil neumestno šalo. =» Vlom v trafiko. V noči od 20. na 21. t. m. je vlomil neznan tat s ponarejenim ključem v trafiko Vlnkota Resnika v Vod-matu štev. 58. Tat je ukradel 40 zavitkov hercegovlnskega tobaka, 4 škatlje egiptovskih, 4 škatlje damskih ln 100 macedonsklh cigaret Poleg tega je odnesel za 180 kron kovanega drobiža. ■t Aretacije. Predvčerajšnjim so bile aretirane 4 osebe, ker so prišle preko meje brez potnih listov. — Ovadone so bile 4 osebe radi tatvine, 11 oseb radi prestopka cestno policijskega reda in 2 osebi (lz boljših krogov) ste prenočili na policiji radi pijanosti. oo Umrla je 22. t m. v občni javni bolnici gdč. Slava Hribernik, v starosti 19 let Pogreb se vrši 25. t'm. ob 2. url popoldne iz mrtvašnice obče javne bolnice. — Blag ji spomin! Božičnica celjskih okoliških šol se je vršila minuli četrtek ob 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Šolska mladina je v zahvalo dobrotnikom, ki so »omogočili obdarovanje revne šolske mladine, priredila božično predstavo s petjem, deklamacijami in drugim sporedom. Sodelovala je tudi železničarska godba. Bil je prav lep večer in so bili obiskovalci istega z užitkom, katerega jim je napravila naša okoliška mladina, popolnoma zadovoljni. Celjske brivnice ostanejo na praznik 25. t m. dopoldne odprte, dne 26. t m. na Stefanovo pa celi dan zaprte. Planinski ples. Celjski odsek Sav. podr. S. P. D. priredi v soboto 14. januarja 1922 velik planinski ples v zgornjih prostorih celjskega Narodnega doma. Klub naprednih slov. akademikov v Celju je začel izdajati »Prosvetno knjižnico«. Kot prvi zvezek je izšlo predavanje g. nadučitelja Bizjaka na »Ljudskem vseučilišču« v Celju »Potovanje po nebu«. Knjižica je zelo zanimiva in je namenjena predvsem preprostemu judstvu. Cena znaša samo en dinar za izvod, zato upamo, da bo ljudstvo pridno segalo po njej. Celjsko mestno gledališče ostane zaradi poprave centralne peči, do nadaljnega zaprto. Glavna pisarna snujpče se Zemljorad-nlčke stranke se nahaja za Celje v Razlagov ulici 11 v pritličju. Ob pravoslavnih božičnih praznikih pride v Celje, kakor čujemo pravoslavni svečenik, ki bo tiste dni pri nas opravil službo božjo za pripadnike pravoslavne vere. V celjski mestni klavnici se je zaklalo v tednu od 12. do 18. decembra: 6 bikov, 51 volov, 38 krav, 14 telic, 16 telet in 1 svinjo. Za predsednika pripravljalnega odbora za prireditev obrtne razstave v letu 1922 v Celju so si Obrtniki na tozadevnem se-~ stanku minulo nedeljo izvolili gospoda Iv. Rebeka iz Celja.. Razstava se bo priredila v čaSu med šolskimi počitnicami. Prva seja pripravljalnega odbora, kjer se bodo volili razni odseki, se vrši že dne 6. Januarja 1922. Odbor za ustanovitev pravoslavne občine v Celju je v. svoji zadnji seji sklenil, da se na merodajnem mestu doseže odo-brcnje, ustanoviti v Celju pravoslavno cerkveno občino. Dalje, da se p Celju nastavi stalno pravoslavni svečenik. Pričelo se bo čimprej z Zbiranjem in nabavo materijala za stavbo praVošlavne cerkve. V celjske zapore So pripeljali J. Korošca, ki Je lani v Januarju izvršil roparski napad na mehanika Plahuto v Gaberju. Popravek. Našo notico, da so v Celju zaprli za 3 dni gpstilne ob priliki prihoda vojaških novincev popravljamo v toliko, da ' je bilo prepovedano točenje alkohola za tri dni. serirati, kakor tudi vsi oni, ki se nameravajo nanj naročiti, da to čimpreje store. Članki bodo tiskani v jezik«, v katerem bodo spisani. Za članke v Sloveniji je odmerjena ena tretjina prostora, ostalo za članke o Hrvatski in Srbiji. Cena posamezni številki bo 2 dinara. Informacije, kakor tudi vse pošiljke naj se naslovijo na: Uredništvo »Naše otadibine«, Karlovac, Rako-vačka 27. — Prof. Dušan Jakšič. Maribor. Koroški begunci in »Tabor*. V »Taboru« se jezi neki izraziti strankar na koroške begunce, ker bo Izdali po »Klubu Ko-rqšcev v Mariboru« poziv, da se naj zgla-se vsi koroški begunci radi nepolitične zadeve v pisarni NSS. Ta poziv je zagledal beli dan v »Jugoslaviji« iri ne v »Taboru«. Odtod taka zamera in kazanje paslega biča, češ, kadar boste kaj potrebovali, ne prihajajte k nam, sedai še mogočnim in oblastnim JDSarjcm, ampak pojdite k beraški NSS. Nam se zdijo take pr^tnje otroške In nevredne tako mogočne stranke, ki je celo na vladi. Da se je oglas poslal v povsod razširjeni list, je šamoobsebl umevno In je v Interesu stvari same. Kdo pa bere drugod »Tabor«, ki je lokalni Ust izključno za Maribor? Gledališče In glasba. Repertoar Narodnega gledališča: Drama. Sobota 24. decembra. Zaprto. Nedelja 25. decembra. Komedija zmešnjav. Popoldne ob 3. url. Izven. Nedelja 25. decembra. Peterčkove poslednje sapje. Zvečer ob 8. uri. Izven. Pondeljek 26. decembra. Peterčkove poslednje sanje. Popoldne ob 3. url. Izven, Pondeljek 26. decembra. Revizor. Izven. Torek 27. decembra 1921. Peterčkove poslednje sanje. Red 13. Sreda 28. decembra 1921. Zaprto. Četrtek 29. decembra 1921. Peterčkove poslednje sanje. Red A. Petek 30. decembra 1921. Roza Bern-dova. Red C. Sobota 31. decembra 1921. Zaprto. Nedelja 1. januarja 1922. Peterčkove poslednje sanje. Popoldne ob 3. uri. Izven. Nedelja 1. Januarja .1922, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zvečer ob 8. uri. Izv. Pondeljek 2. januarja 1922. Peterčkove poslednje sanje. Red D. Torek 3. januarja 1922, Zaprto. Opera. Sobota 24. decembra. Zaprto. Nedelja 25. decembra. Werther. Izven. Pondeljek 26. decembra. Prodana nevesta. Izven. Torek 27. decembra 1921. Zaprto. Sreda 28. decembra 1921. Vaška šola. Red E. Četrtek 29. decembra 1921. Boheme. Red C. Petek 30. decembra 1921. Carmen. B. Sobota 31. decembra 1921. Labodje je- zero. Popoldne ob 3. uri. Izven. Nedelja 1. januarja 1922. Evangeljnlk. Izven. Pondeljek 2. januarja 1922. Zaprto. Torek 3. januarja 1922. Labodje jezero. Red D. Iz gledališke pisarne. V torek, dne 27. L m. dramsko gledališče ne ostane zaprto, temveč vprizore božično povest Pavla 06-lie »Peterčkove poslednje sanje« za red B. Sokolsko društvo na Viču priredi v pondeljek, dne 26. decembra t 1. ob 7. uri zvečer v svojem domu običajno božičnico. Na sporedu so: godba, petje, deklamacije, igra: Sneguljčica itd. Ker je ves dobiček namenjen za obdaritev sokolskega naraščaja, pričakuje udbor obilne udeležbe. Telovadno Društvo Sokol v Kočevju razpošilja sledeči poziv: »Ro- jaki! Telovadno društvo Sokol v Kočevju 'je sklenilo, da si ustanovi svoj lastni dom. Zaveda se v polni meri velikih težkoč, ki so zdržene s tem vprašanjem, ali gilj je tako zvišen in plemenit, da je vreden največjih žrtev. Živimo sredi ozemlja, ki je bilo do našega osvobojen ja žarišče in središče naših narodnih nasprotnikov. Naš živelj, dasiravno številno močno zastopan — kar je pokazalo zadnje ljudsko štetje -— je bil pod bivšo vlado brezpraven. Pod solncem svobode mora to biti popolnoma drugače. Ce je glavna naloga Sokolstva poieg gojitve telovadbe vzbujali v vseh slojih narodno in državno zavest, potem je naloga našega društva dvojno težka, ker ima računati z narodnimi nasprotniki, ki so bili doslej navajeni samo gospodovati, in drugič tudi z ljudmi našega naroda, ki .so bili navajeni in primorani vsled sile razmer slepo se pokoravati svojim tiranpm. Naše društvo je našlo v telovadnem oziru začasno zavetišče v telovadnici ljudske šole, ki je pa veliko premajhna, da bDomogočala samo za telovadbo zadovoljivi razvoj, kaj še za prosvetne prireditve, ki so prav tako važne kakor’ telovadba sama. Telovadno društvo Sokol v Kočevju 1 je vsled tega sklenilo, pred vsem s pomočjo naših ameriških rojakov, ki nas še niso pozabili, zgraditi Sokolski dom, ki naj bi služil izobrazbi duha in telesa kočevskih Slovencev in utrditvi državne in narodne misli tega našega doslej zapuščenega ozemlja obenem pa tudi v kras in ponos temu ozemlju in vsej Kočevski planoti od Roga 0 v Indijo. Če tudi se policija m r^J1 društva trudijo, da preprečijo to vino, vendar je še dovolj ljudi, ^ rim se posreči' neopaženo odvesti liko število teh nesrečnih žrtev. Božična priloga .Jugoslavije". Manica: V Božični noti. 1 \ I. J3ožlČna noŽ, čarobna noč, Ves čudežna je tvoja moč, ki živo mi spomin budi , na davno preminule dni. y.. Nad saboj zrem leseni strop in v kotu tam, pastircev trop krog jaslic — liki zvezdic žar r blesti se lučic kolobar. i Pri meni mamica stoji, lase in čelo boža mi, objema me tako ljubo poljublja me tako srčno ... O srečni časi, kje ste, kje?, Zaman po vas mrje srce...! iV spominih teh, božično noč obhajam često — plakajoč. , n. t) Sveta noč, vsa lepa ti, ko Krist Zveličar se rodi, ko angeli na zemljo sp6 in sveti mir ljudem nesčf Povsod je mir, — le v prsih tu ni najti srečnega miru in kakor druge dni, noči, srce nemirno mr<§, trpi. Zakaj mu mir * Je nemogoč?, Saj je nocoj božična noč! Zaspim... Krllatcu zrem v oči ki tja za cerkev kaže mi, kjer mrtvi spe: — Glej prostor fam, oj, ni vabljiv živečim vam, a vendar tam je mir doma svet ga hrupni ne pozna, kadar tja te položč ejelo mir ti bo sreč! iTam umiri ' *e slednla stvar, poprej nikjer, poprej nikdar!« |-------------------------------------- Božič v znamenju kriz. t ^ Nikoli ni človeško srce tako polno neizrekljive sladkosti in miline kakor božični čas. Naj živi človek kakorkoli |p naj je vzgojen tako ali tako, ko fcapoje na sv. večer v stolpu božični Jvon, se mu raztopi srce v prsih in fluša mu zasanja , . , Pa proč s sentimentalnostjo, živimo to resnem časul Zamislimo se raje, v kakšnih okoliščinah da praznujemo letos božične praznike! Človek bi ga joajprimerneje označil: v znamenju kriz. Živimo v vsesplošnih križali. Človeštvo preživlja silno družabno krizo. Orožna svetovna vojna in njene 'ipremljevalke: moralna propalost, du-l«vna otopelost, živčna prenapetost in Omalovaževanje vsega idealnega so ■/dovedle vesoljno človeško družbo do propada. Temelj naše družbe je trhel, K*" ko trhel in preperel, da je čudno, da sploh vse ne zrušj. Človeštvo sicer iiče izhoda, ozira se na vse strani, a jnikjer ni luči. Vstajajo preroki, iščejo novih etičnih dobrin, izslediti hočejo povega boga, ki bi vlil v njihove duše Jiovega spoznanja, nove steče . , . V svetovni politiki zopet kriza! Pod Ičrinko razorožitve so se sešle v Wa-jshingtonu velesile ter si tu dobrp pretipale obisti. Konferenca izgleda kakor Farsa, ker o njej ni čuti drugega, kakor zahteve, naj se razorože le druge Sdržave, ne pa te, ki razorožitev zahtevajo. S smehljajočimi krinkami na Obrazih skušajo diplomati preslepiti 'drug drugega. Narodi pa gledajo, plačujejo in se zvijajo pod pezo stroškovi ki jih zahtevajo take in podobne komedije. Medtem pa sc natihem pripravlja nov silovit požar. Politično ob-aorje je polno mrzlične trzavice, Evropa in Amerika pa gledata z nemirom proti vzhodu, odkoder pričakujeta zopet luči, a to ne blagodejne, prosvit-ijujoče luči, temveč krvave luči grozovite vojne, ki jo preti podnetiti tekmovanje med belim in ioltira plemenom. Kriza je v svetovnem gospodarstvu! Vojna in druge okoliščine so polagoma razrvale podlage, na katerih je slonelo doslej svetovno gospodarstvo. Premagane države leže na tleh, njihove valute so izgubile vrednost, radi male vrednosti denarja si ne morejo nabavljati najpotrebnejših predmetov, ljudstvo trpi pomanjkanje in strada. A nič bolje ne gre zmagovitim 'državam. Države s slabo valuto ne morejo kupovati od njih, ker nimajo idenarja; ker pa zastaja trg, zastaja produkcija in ker ni produkcije, se množi brezposelnost, ki je dosegla na 'primer v Angliji žc strahovito številko dveh milijonov oseb. Posledica tega 'so vedni nemiru Kapitalistične države tapadal, zlasti Amerika, se sicer trudijo, da bi vzpostavile v Evropi predvojno gospodarsko stanje, gledajo pa pri tem predvsem nase in tako se zna zgoditi, da bodo najbogatejše dežele vzhoda v doglednem času le kolonije, ki jih bodo izkoriščali zapadni kapitalisti. Pa ozrimo se bliže! Lepa in-bogata naša država živi kakor brez glave. V božični čas, ta pomembni praznik miru in sprave, se bije srdit in brezobziren boj tam, odkoder bi pričakovali smo-trenega in vestnega dela. Velika doba je našla male ljudi. Ljudje, ki so žrtvovali za ljubljeno domovino svoje imetje, svoje zdravje, ki so gledali, kako so drugi v svoji idealni ljubezni zanjo poginjali, pa zmajujejo z glavami in težka žalost jim polni srce. Triumfira strankarstvo, drž. misel je potisnjena v stran. Na najodličnejših in najodgovornejših mestih sede ljudje, ki streme po tem, kako bi najbolj izkoriščali lastno mater; puhloglavci se rogajo s svojih mest resnim in poštenim strokovnjakom. Afera za afero, druga nečednejša od druge! Težko je človeku, ki premišljuje o tem o božičnem času in tudi v njem se pojavi kriza. Tako se zareži v obraz kriza, kamorkoli se le obrneš. V krizi je človeštvo, država, občina, poedinec . . . Le nekdo je, ki je neviden, a pravi povzročitelj vseh kriz, iz katerih vleče dobiček, od katerih živi, to je car Kapital, ki zre z zloveščim posmehom vse krize in na človeštvo, ki se vije pod njimi. Tak je letošnji Božič. V kakem znamenju ga bomo praznovali prihodnje leto? GUY DE MAUPASSANT: Božična pravljica. Dr. Bonofaut je pomislil in ponovil poluglasno predse: — Božično pravljico? Božično pravljico? In naenkrat je vzkliknil: — Pa vsaj poznam eno in pri tem še prav čudno. Popolna pravljica. Doživel sem čudež v neki božični noči. Vi se čudite, cenjene dame? Ker vam je znano, da sem brezverec. Toda jaz sem videl, videl vse na lastne oči. Ce mo je to zelo presenetilo? Vseeno ne. Ker četudi ne verujem kot vi, [>a vendar pripoznam vero in vem, da ahko predstavlja gorel Lahko bi navedel slučaje, toda s tem bi vas samo ozlovoljil in najbrže oslabil vtis mo* jega dogodljaja. Predvsem vam moram pripoznati, da me je to, kar sem videl, če ne ravno prepričalo ali celo spreobrnilo, vendar globoko vznemirilo. Poskusil bom, opisati vam svoj dogodljaj tako, kot bi bil veren, kakor kak ministrant. Takrat sem bil zdravnik na deželi in sem prebival v malem trgu Rolle-ville sredi v Normandiji. Bila je strašno huda zima. Od konca novembra je po tednu hudega mraza stalno snežilo. 2e od daleč sc je videlo bližanje mogočnih oblakov od severa in potem je pričelo sneženje. Tekom ene same noči je bila vsa planjava pokopana pod belo odejo. Kmetije, ležeče samotno v svojih štirioglatih dvoriščih za z ivjem prevlečenimi drevesi so kakor zaspale pod neskončno množino te goste, Lahke preproge. Mrtva je ležala vsa pokrajina. Nobenega glasu od nikoder. Samo vrane so preletavale v jatah preko neba, iskale zaman hrane in se spuščale v latah na pusta polja ter pikale s svo]imi velikimi kljuni po snegu. Slišalo se je redno nedoločeno šumenje neprenehoma padajočih snežink. To je trajalo polnih osem dni. Potem je naletavanje prenehalo. Zemljo je pokrivala pet čevljev visoka gosta odeja. Tri tedne je bilp nebo kristalno či sto po dnevu in po noči posejano z zvezdami, kot posejano z ivjem, tako trdo in ostro se je risala daljava preko svetlikajoče se trdne enolične snežne preproge. Planjava, ogTaje, debla razstresc-nih jelš, vse mrtvo, kot ubito od mraza. Niti žival niti človek se ni več upal na prosto. Samo dimniki belo prevlečenih koč so še značili prikrito življenje z tankimi progami dima, ki so se dvigali navpično v ledeni zrak. Od časa do časa je prasnilo v drevju, kot da je počila veja pod skorjo in tu in tam ,se je odlomila veia 4er padla na tla. Strašna zima je strdila in zlomila drevesne žile. Bila je podoba, kot da bi človeška bivališča, raztresena po p hiše čudna vest: »V kovačevo ženo je šinil hudič.« In prišli so od vseh strani, n da nikdo ni upal prestopiti praga. Od daleč le so poslušali strašno rjovenje, ki je zvenelo tako presunljivo, da niso mogli razumeti, kako da more izv rati od človeka. O vsem se je obvestilo tudi vaškega župnika. Bil je star, priprost duiiovnik Prihitel je takoj v štoli in srajčki, k > da bi hotel podati kakemu utnrjajoče-mu zadnje sakramente. Razprostrl it* roke in izganjal hudiča, medtem ko s ■ štirje možje tiščali ženo na postelji, kjer se je vila vsa penasta pod njihovimi rokami. Zlobni duh pa se ni hotel umakniti. In bližal se je Božič, ne da bi se obrnilo na bolje. Dan popreje je prišel zgodaj zjutraj duhovnik k meni in mi dejal: — Rad bi, da bi nesrečnica danes po noči prisostvovala službi božji. Morda bo Bog storil na njej čudež v oni uri, ko je bil rojen od ženske. Odgovoril sem župniku: — Popolnoma se strinjam z vami, gospod župnik. Ce jo bo sveto opravilo presunilo (i\ič ne bi moglo nanje ugodneje vplivati), potem bo morda ozdravila brez vseh drugih sredstev. Stari duhovnik je zamrmral: — Gospod d°ktor, Vi sicer niste verni, toda pomagaji mi vendar beste, kaj ne? Ali jo hočete pripeljati k meni? az sem mu obljubil svojo pomoč. Prižel je večer in znočilo se je; cerkveni zvon je pričel zvoniti in otožni njegov glas je zvenel skozi noč preko bele, ledene, snežne daljave. Sledeč bronastemu klicu zvonca so prihajale temne ppstave. počasi, v skupinah. Polna luna je osvetljevala z svetlo, medlo bliščobo vse nebo, ki je napravljala bledo puščavo polja še izrazitejšo. Vzel sem s seboj štiri močne može in sem šel v kovačnico. Začaranka je ležala zvezana na svoji postelji in je rjovela venomer. Oblekli so ji kljub njenemu obupnemu odporu drugo obleko in jo odnesli. Cerkev je bila nabito polna, razsvetljena in mrzla. Cerkveni zbor je prepeval svoje monotone melodije, orgije so hreščale in ministrantov zvonček je potnigljaval. Zaprl sem žensko z njenimi pazniki v župnijsko kuhinjo in čakal na trenutek, ki bi se mi zdel ugoden. Izbral sem si trenutek po obhajilu. Vsi kmetje, možje kot žene, So prejeli telo in kri gospodovo, da bi bili deležni njegove milosti. Medtem ko je duhovnik končaval božanstveni miste-rium, je vladala popolna tišina. Na moje povelje so se bdprla vrata in moji štirje ,."pomočniki so privedli blazno. Kakor hitor je zagledal luči, klečečo množico, razsvetljeni altar in pozlačeni tabernakelj, se je uprla z toliko silo, da bi nam bila skoro ušla. Pri tem je rjovela tako silno, da je občina vstrepetala od groze. Ko je ležala in se krivila pod našimi rokami, ni bila s svojim spačenim obrazom in blaznimi očmi nič več podobna človeškemu bitju,. Zavlekli so jo do stopnic pred altar-jem, kjer so jo pritisnili ob tla. Duhovnik je vstal in čakal. Kakor hitro so se vstavili, je vzel zlatoblišče-čo se monstranco z belo hostijo v sredi v svoje roke, stopil nekaj korakov naprej, je dvignil z obema rokama nad glavo in jo držal obsedenki pred oči, Se vedno je rjovela in strmela na bliščeči predmet. Duhovnik je obstal nepremično kot kip, dolgo časa, dolgo časa. Bila je podoba, kot da je žensko zgrabil strah za vrat. Srepo je zrla na inonštranco. Še vedno so jo spreletavali stresljaji, toda že redkeje. Kričala je še vedno, toda ne več tako presunljivo. Zopet je poteklo precej časa. Zdelo se je, kot da ne more pogleda, ki -je strmel napeto v hostijo, več odvrniti od nje. Samo stokala je še in njeno otrplo telo je postalo mehko in gibko in se je zgrudilo na kup. Množica se je vrgla na kolena, čelo na tleh. Končno je obsedenka hitro zaporedoma parkrat odprla in zaprla oči, ko oslepljena. Bila je tiha. In naenkrat sem videl, da so ostale njene oči zaprte. Spala je spanje hipnotizirancev. Prosin/i za odpuščanja; jaz seveda mislim, da jo je premagalo vstrajno strmenje v zlatobliščečo se monstranco, da jo je podvrgel zmagujoči Kristus. Medtem ko se je duhovnik zopet vrnilic altarju, so jo odnesli. Ni se ganila. Pretresena občina je zapela zahvalni tedeum. Kovačeva žena je spala neprenehoma štirideset ur in se je poterji zbudila, ne da bi se količkaj spominjala bodisi na svojo obsedenost, bodisi na svoje ozdravljenje. Cenjene dame, to je bil moj čudež. Doktor Boncfaut je utihnil. Ce z nekaj časa je nekako nejevoljno dostavil: — Moral sem dogodljaj celo pismeno potrditi. šolstvo Gospodovo. Po Ch. L. Philipppeju Severjanii. , Tisti čas je izdal rimski cesar Avgust HJiaz, da se popiSc ves svet. Vsak je moral v svoje domače mesto, da se je prijavi!. Marija in Jožef sta se napotila torej v Betlehem, v Davidovo mesto, ker sta bila iz kraljevege Davidovega rodu. Bilo je že po deveti uri, ko sta prispela ' betlehemsko mesto. Skoraj vse je že spalo, le v malokaterem oknu je bila Se luč. Iskala sta prenočišče od hiše do hiše, pa sreča jima ni bila mila. Šla sta dalje. Naveličala sta se že trkati nav vrata. Jožefu še ni bilo toliko do prenočišča v gostilnici. Kolikrat je delal po sosednih vaseh in se ni vrača! vsak večer domov, ampak prenočeval v skednju na senu. Tam je prav prijetno toplo, če si znamo postljati. Uboga Marija, ki je bila vajena spati na postelji, pa toliko da ni jokala od žalosti. Jožef jo je tolažil in navduševal kolikor je najbolje vedef n znal: »Boš videla, kako prijetno posteljo ti napravim. Dobro boš spala, ker si utrujena.« In zavila sta v bližnji skedenj, ki je bil lastnina siromašnega starca. Starec je bil do popotnih ljudi usmiljen in gostoljuben. Skedenj je bil vsakemu odprt. Njemu sc ni nikoli uič pripetilo. Pri drugih gospodarjih je večkrat gorelo, ker je iz maščevanja kdo zažgal, v tem poslopju pa ni bilo nikdar požarja. Večkrat je 'videl starec popotnika, ki je zjutraj odhajal iz skednja. Popotnik se mu je odkril It zahvalil, starec ga je pa vprašal, kako je kaj spal. Jako neprijetno je bilo za Jožefa In Marijo, da nista dobila žive duše, ko sta prispela pred poslopje. Dolgo sta s« trudila, preden sta našla vrata. Navsezadnje sta prišla v Hlev, a ne v skedenj. 2e sta se hotela obrniti in iti naprej, ko se je Jožef premislil in rekel: »Mislim, da nama bo v hlevu boljše, ker je tu bolj toplo. Pa še po lestvi bi morala na seno in bi lahko padla.« V hlevu je bila pregrada, kamor je zapiral starec teličke. V tem času je pa bil ta prostorček prazen, ker je bil nedavno tega prodal tele. Jožei in Marija sta bila še vesela tega ležišča. Vzela sta s kupa slame, pol sta jo nastlala podse ,pol pa sta jo imela za odejo. Navsezadnje prenočišče še ni bilo tako slabo, pa še denar sta prihra nila. Marija je precej zaspaia, Jožef pa ni mogel zatisniti očesa ter je premišljeval, kakor po navadi. Vse njegovo življenje mu je stopilo pred oči. Bilo mu je petdeset let. Bil je vdovec. Oženil se je iznova s to Marijo, s svojo sedanjo drugo ženo, ki je bila dosti mlajša od njega. Bila je sirota. Poznal jo je iz otroških let. Njen oče in on sta s« oženila isti dan. Ostala je na svetu sama. On je potreboval gospodinjo, ki b! mu vodila domačnost, pa jo je vzel. — Bila mu je dobra Tenska, tiha in pridna, da nič takih, pričakovala sta otroka. Dobila sta ga, preden sta se ga nadejala. Toliko da je zadremal, pa je bilo po spanju. Marija ga je poklicala: »Jožef, meni je slabo!« Najprej je odgovoril: »Ker te je dolga pot utrudila.« Žal, to ni bilo od tega. Bolečine, ki Jih je Marija trpela, so imele vse drugi vzrok. O moj Bog, kako je to neugodno prišlo! Vse sta vendar prej vedela, ničesar si nista privoščila, da bi si prihranila več denarja za porod. Na vse sta se pripravila, le na to ne, kar je imelo priti. Kako nemila usoda! Ker sta bila edino zdaj v življenju z doma, je hotela zla usoda, da bi se to zgodilo baš ta dan. Oba sta mislila, da bosta morala čakati še mesec dni. Marija je trpela toliko, da je mislila, da bo umrla. Jožef pa jo je tolažil: »Le pogum, revica, pogum!« Naposled je vse bolje Izšlo kakoi sta mislila. Neprijetno je bilo, da Jožel ni imel luči s seboj, vse se je dovršilo v temi. Okoli polnoči je bilo, ko je det« zaplakalo prvič. Kaj je bilo, deček al! deklica? Nekaj se je bilo tudi prigodilo, kar se je potem zdelo ljudem jako zabavno. Govedo je natezalo verige Morda so živali menile, da jim Je gospodar privedel novega tovariša. Jožef je očedil otroka v tem! brea vode, kar tako po tipu. Zdelo se mu Je, da je deček. Povedal je to Mariji, pat ni slišala,- izmučena je zaspala. Jožei je zavil otročička v svoj plašč, ki ga j« slekel. A potem ga je jako zeblo. Kako dolga noč vam je bila to! Ni * upal, da bi bil koga klical. Bal se je; da bi ga ljudje napadli, ker bi menil!, da je tat. Čakal je do petih zjutraj, ker je dobro vedel, da bo prišel kdo h kravam v hlev. In resx je prišla dekla s svetilko v roki. Dete se je probudllc in zakričalo. Pa ni šla bliže pogledati Ustrašila se Te in zbežala s svetilko. No še tega jima je manjkalo! Ni minulo pet minut, pa je prišel % hlev gospodar s hlapcem; oba sta držala vile v rokah v svojo obrambo, da bi videla, kaj se je tu zgodilo. Precej sta vse vedela. Jožef je spoštljivo vstal in povedal jima je vse. Odložila sta vile. »Kaj takega pa še ne, kar sem živ,« je pripomnil starec, ki mu je bilo že šestdeset in pet let. »Ubogi ljudje! No, saj vendar, nismo brez srca! Zakaj nas niste poklicali?^ Ljudje .po vaseh niso boljši od drugih, ali vedo, kaj je beda. Prinesli so Marijo v hišo ter jo položili na posteljo stare gospodinje, ker je bila njena najboljša. Jožef se je izgovarjal, da jim delajo sitnosti. Gotovo bo treba, da bo Marija ostala še teden dni v postelj Starka je pripomnila: »Uboga žen«, pustimo jo na moji postelji. Prenašati je ne moremo.« Jožef je vprašal: »Ali, mamica, kje boste pa Vi spali?« Odgovorila je smehljaje: »Sijala bom pri starem. Bova zopei kakor novoporočenca.* Poklicali so babico. Pa je bilo vse v redu. Smejala se je in *r\la Jožefu: »Od vas ne bodo babic°. obogatel To rojstvo je postal dogodek. Ni-slednje dni je vsa okolica hotela videti dečka, ki je prišel na svet v hlevu. Bilo je lepo dete. Daši mu je bilo komaj en dan, pa je žc odpiralo male oči. Zdelo se je celo, da se smeje. Bilo je močno in glede rar.ima, bi mu vseh prisodil pol leta. Prvi dan je snežilo in ni bilo mogoče gnati živine na pašo. Vsi pastirji iz okolice so prišli. Prinesli sc cvčiega mleka, ko bi mati morda ne mogla otroka dojiti. Ovčje mleko je bolj re-divno ko kravje. Eden izmsd njih je podaril prelep ovčji kožušek za odejo. Naslednji dan so prišli ljudje iz me-ita, posebno ljudje, kateri nimajo drugih opravkov, ko pohajati za posebnimi doliodki. Prinesli so vsakovrstnih nepotrebnih reči: ovratnih (prtič', nekdo je prinesel celo masla. Toda nikogar ni bilo med njimi, ki bi bil tako plemenit, da bi bil podaril denar, ki ga je bilo najbolj treba. :J Kovač. -Francoski spisal Emile Zola. — Prevci janko Srimšek. Velik je bil in močan, največji mož v vasi. Obraz in roke počrnele od dima, mogočno glavo poraščeno z gostimi, zmršenimi lasmi, no oči, kovinsko modre in jasne so zrle v svet dobrodušno in prijazno nalik dvoje otroškim zvezditam. Kadar le je zasmejal, je bilo, kot da grmi tam daleč nekje za gorami, in dihal je glasrto in hropeče kot njegov meh. štel je šestdeset let ali močnejši je bil od slehernega dcčaka v selu in svoje veliko, petdeset funtov težko kladivo, »gospodična« imenovano, je vihtel in nabijal a njim po nakovalu, da so iskre v snopih lile izpod njega, dočim ga ni bilo pod zvonom junaka, ki bi bil »gospo dično« vsaj dvignil. Leto dni sem stanoval pri njem in '»tdravel sem popolnoma. Bolnega srca, mračne duše, sprt s •amin) seboj in celim svetom sem pobegnil iz mesta, da si poiščem mirriega kotička, kjer bi zopet našel samega sebe. Nekega večera sem priromaj po Cesti in grede skozi vas sem nenadoma otrl sredi polja, prav na križcestju samem, jarek iar ognja v njegovi kovačnici, Vse kriipotje je oblivala rdeča luč in sami topoli onkraj ceste za potokom so kipeli pod nebo podobni mogočnim plamenicam. In iz daleka je grmelo umerjeno potrkavanje kla-diva v tihi večer. Pred odprtimi vrati kovačnice sem Obstal. Kakor nevihta je vršelo in brnelo okrog mene, no sladko in blaženo čustvo mi je zaplulo po prsih ob pogledu na težko delo človeških rok, ki ao ravnale, krivile in oblikovale rdeče razbeljeno železo kar tako kot bi se igrale. Tistega jesenskega večera sem videl svojega kovača prvikrat. Dodelava! je plug. Srajca mu je bila široko odpeta nad poraščenimi prsmi in ko je dvigal kladivo, pa ga v velikih lokih •pušča) na nakovalo, so se zaeno dvigala jn padala tudi njegova silna kakor jeklena peresa prožna rebra. Neprestano, nepokojno je pelo kladivo, risalo silne loke, žvižga je podrhtevalo sa trenutek, po nakovalu pa raztepalo •totihe živih isker okrog sebe. Bila je •gospodična«, ki je plesala v kovačevih rolkah, dočim je sin, dvajsetleten fant, obračal s kleščami žareče železo In jo ubiral po njem z manjšim kladivcem. No brenčeča peseni »gospodične«) je daleko preglašala svojega mlajšega tovariša in \ zdelo se mi je, da ga vzpodbuja naj v svojem plesu nikar ne omaga. Krvavordeč plamen je oblival postavi obeh delavcev in risal njiju ogromni senci na zadnjo steno kovačnic#. ■> •» Polagoma je zamiral ogenj na ognjišču, kovač je odložil kladivo in se vzravnal; s čela so mu v potokih drsel* potne kaplje, no ni jih obrisal, ker delo še ni bilo končano: sin je jel i nogo poganjati meh. Kovač se mi je priljubil na prvi filp In zaželel sem si, da bi ostal pri oje m. V hiši, nad samo kovačnico je Vila slučajno prazna soba. Najel sem fc> in se takoj naselil. Ob petih zjutraj sq me zbudili prvi Sdarci gospodarjevega * kladiva. Bob-lielo je in grmelo, da je drhtela vsa kila, kot bi se krohotal orjak v ne-ikončnem nevzdržnem smehu. Kladiva pod mano so vriskala in dozdevalo se mi je, da »gospodična« prav divje trka ob strop kovačnice, «e zmerja z lenuhom in goni iz po-itelje. Cela soba s svojo skromno ppravo, z veliko omaro, mizo iz smrekovega lesa in slamnatimi stoli je je-Eala in škripala kot bi me priganjala, Wj se požurim. ; Moral sem ubogati in sem vstal. Spodaj sem našel vse pri polnem ielu. Železo je žarelo, meh je stokal in iz žerjavice na ognjišču so se dvi-jpali nalik samim zvezdam božjim modrikasti in rožnordeČi plamenčki. Kovač se j* pripravljal na svoj dnevni posel, ogledoval pluge in kolesa in do-našal na kup železo iz vseh kotov. Ko me je ugledal, se je zasmejal na vse grlo, ugajalo mu je, da je bledi mestni gospod moral tako rano iz blazin, in porodila se mi je misel, da j« s svojim orjaškim kladivom razsajal le zato tako peklensko,1 da pozdravi noyoporojcnu jutro in skliče * njegovim prvim svitom vso hišo na noge. Položil mi je roko na rame, sklonil se k meni kot k otroku in dejal; »Da, da, tu med železom človek mora okrevati.« Po cele dneve sem prebil pri njem v kovačnici, zlasti pozimi in ob pomladnem deževju. Delo me je zanimalo. Bil je to večen boj človeka z železom in zmagal je vedno človek in ga oblikoval po svoji volji. Ganilo me je to bolj kot najganljivejša drama v gledališču. Zavzete oči so sledile kovini z napeto pozornostjo z ognjišča na nakovalo in vedno in vedno sem se čudil, kako se je pod zmagovitimi udarci starega mojstra udajala in šibila, pa postajala mehka in ubogljiva kot vosek. In ko je bila plužnja gotova, sem jo gledal in otipavaj z vseh strani in se vnovič divil, in moj kovač se mj je zdel nezmagljiv orjak, ki neokreten kos železa prikroji in irobliči kakor njemu drago. Dostikrat sem se smehljaje domislil svoje nekdanje sosede v Parizu, ki je presedala tedne ob oknu hiše na nasprotni strani ulice in s svojimi vitkimi pr6ti izdelovala umetne cvetlice. Kovač se ni utrudil nikoli in ni bil nikoli slabe volje. štirinajsturnem delovniku se je smejal in modroval po svoji dobrodušni navadi. Dostikrat sva potem skupaj popila čašo na kmetih pridelanega vina. Moči njegove niso opešale nikoli. Mislim, če bi se bila počela rušiti hiša nad' njegovo glavo, s svojimi pleči bi jo bil prestregel in obdržal pokonci sredi razsula. Pa ljubil je svojo kovačnico. V po-zimski čas je pripovedoval, da ga ni prijetnejšega kraja kot je njegova delavnica in poleti je odpiral njena vrata na stežaj, da je svobodno vel vanjo vonj sena s sosednjih travnikov. Poleti je po končanem delu navadno počival na njenem pragu in jaz sem mu ob takih prilikah drugoval. Vsa širna in prostrana se je razpenjala dolina pred nama in radoval se je kot dete nad skrbno obdelanimi poljanami, široko razgrnjenimi in izgubljajočimi se v večernem Somraku v nedogled. S posmeškom je pripovedoval, da so vse te njive njegove, kajti že nad dvesto let izdeluje njegova kovačnica pluge za vso okolico. Nobena bilka ne zraste na njih, nobena žetev ne dozori brez njegoyega truda. In njemu poje ravan slavo in hvalo na pomlad, ko se odeva v zelenje, ih na poletje, ko se ogrinja v zlatožolte halje. Žetev je bila gojenec in otrok njegovih misli, dan za dnem se je oziral po vremenu in pretil črnim oblakom, nosečim točo in neurje, s pestjo. V dneh, ko se je oralo na polju in so plugi rezali globoke brazde v mastno zemljo, je starec pogostokrat zapuščal svoje lastno delo, stopil na kraj ceste, zasenčil oči s široko dlanjo in se razgledaval tja ven po svojih »otrocih«, ki jih je nešteto mrgolelo po planjavi. Dolge vrste vpreženih plugov so se gibale in blestele v čistem srebru sredi solnca nalik krepkemu železnemu polku na pohodu. Kovač mi je mahnil z roko in me klical, naj pridem in si vendar ogledam, kako vražje lep kos dela opravljajo njegovi »otroci«. Bivanje v kovačnici sredi večnega dela in hrupa mi je dobro delo, osvežilo me in okrepilo in utrdilo bolj kot vsa zdravila mestnih učenjakov. Privadil sem se vsemu temu tako, da mi je postalo nekaka nujna potreba v mojem življenju. V svoji sobici, ob godbi kladiva sem zopet našel samega sebe. Enakomerni bum, bum-bum, bum je bil zame ura in merilo, ki je urejevalo in spremljalo vse moje početje. In kadar je vrvelo pod mano najživeje in je kovač kakor besen nabijal po belo razbeljenem železu, sem čutil v sebi moči velikana, da bi z eno samo potezo peresa pomedel cel svet. Čim je umolknila kovačnica, je utihnilo in se poleglo tudi v mojih prsih in odšel sem doli, no obstal sem pred še kadečimi se železnimi obliki, osramočen: kako ničvredno, kako malenkostno je bilo moje delo v primeri z njimi! No kovač je bil s svojim zadovoljen in to popolnoma upravičeno. V vsakem oziru je bil moj gospodar vrl človek. Ob vročih poletnih dneh se je kre-tal po kovačnici razgaljen do pasu in strmel sem nad njegovimi razvitimi, kot struna napetimi mišicami, kakršne je najti le na velikih podobah Michelangelovih. Našel sem na svojem kovaču, kar Tudoma iščejo umetniki na mrtvih r*ak list in listič svojega kritika za (glasbo, vpodabljajočo umetnost, lite* “jjaturo itd. Kritik mora biti estet vi-, »oke inteligence, spojene z globokim poznavanjem stroke. Njegova duša .pora pri uživanju umetnine, ne oziraje •e na izvir, reagirati kakor občutni Pionlomer. Od mnenja človeka takih nosti bo gotovo pridobila umetnost or tudi publika. l>f Ljudje pa, ki si domišljujejo, da obstoji kritika v poznavanju par fraz, ki se mečejo potrpežljivi javnosti v pdprta usta, kritiki, ki si brez teme-(|jitih študij ene ali druge umetniške panoge lasti pravico javnih umetniških podnikov, kateri torej ne znajo in ne “morejo pokazati umetniku njegove resnične hibe, so navadni sejmski me-Kletarji, ki hvalijo ali psujejo, ne da bi vedeli kaj. Od takih kritik seveda tudi javnost nima nobenega dobička, ker se ne more orijentirati in tako pridobiti razločevanja pravih umotvorov od Cfemernih pojavov. Vsak umetnik bo gotovo kritiku hvaležen, ako ga opozori na njegove pogreške — ker le diletanti se smatrajo za popolne in brezhibne. Ni pa odveč, ako pripomnim, da mora kritik tudi tu postopati takt-jjo, ker, »c’ est le ton qui fait musique« jn ker se kritik z neotesanim napadanjem samega sebe stigmatizira, vrhu-tega pa se zastruplja javnost in umetnost, Posledice so potem, pri nas ž.Rešite svoje duše!« R. Marčič, Pripomba: SOS je mednarodni signal potapljajočih se ladij. Federalna uprava. Načelo ameriške vlade, bodisi federalne ali državne, je, da to vlado predstavljajo trije faktorji, strogo ločeni med seboj, namreč eksekutivna, zakonodajna in pravosodna oblast. Kar se tiče Združenih Držav, to je federalne vlade, zakonodajno oblast predstavlja Kongres; sistem federalnih sodišč predstavlja pravosodno oblast; eksekutivno . oblast pa izvršuje Predsednik Združ. Držav s pomočjo od njega Imenovanega kabineta. Ta kabinet je sestavljen od načelnikov počdinih panog federalne uprave; to je od »Secretaries« raznih Departmentov. »Secretary« v tem zml-slu je to, kar v parlamentarnih državah imenujemo »minister« in »Department«, kar tam imenujemo: ministrstvo. Ker se sistem vladne uprave Združenih Držav v marsičem razlikuje od evropejskih ministrstev, je precej važnosti zlasti za tujerodca, da dobi vpogled v delokrog in praktično delovanje poedinih federalnih Departmentov. Začnimo z »Department of Labor«. /. Department o) Labor. Iz stališča tujerodnega prebivalca Združenih Držav je Department of Labor brezdvomno ena izmed najvažnejših vladnih organizacij. Ista je prva vladna oblast, s katero pride v dotiko že kot priseljenec, kajti v obsežnem delokrogu tega vladnega oddelka se nahaja tudi upravljarije zakonov o priseljevanju. Zanimivo je, da je mož, ki Je sedaj na čelu tega Departmenta, Secre-tary of Labor, James John Davis, sam prišel kot priseljenec v to zemljo, ker se je rodil v Wales, od koder so se njegovi stariši s šestimi otroci priselili v Pittsburgh, Pa. 1. 1881. Današnji Se-cretary of Labor je v starosti 11 let začel delovati kot vajenec v jeklarni Iron et Steel Works v Sharon, Pa. Secretary of Labor ima načelno nalogo, da podpira, pospešuje in razvija dobrostanje mezdnih delavcev v Združenih Državah, s tem da prispeva k zboljšanju njih delovnih razmer in pospešuje priložnosti za delo. On ima pravico vršiti vlogo posredovalca, oziroma imenovati pomiritelje v sporih med delavci in delodajalci. Labor Department dobiva na dan povprečno deset do dvanajst poročil o delavskih sporih s prošnjo, naj imenuje poverjenike, ki naj prispejo k poravnavi spora. Na podlagi, take prošnje Labor Department vedno pooblašča posebnega poverjenika, naj prouči dotični spor in stori potrebno za poravnavo med strankama. V delokrog Delavskega Tajnika spada tudi nabiranje in objavljanje informacij glede delavskih razmer in vprašanj v tej in drugih deželah. Posebni odsek tega Departmenta, ki vrši to nalogo, je United States Bureau of Labor Statistics (federalni urad za delavske statistike.) Ta urad izdaje poročila (bul-letins) o delavnih urah in zaslužku delavcev ter o načinih, kako naj se pospeši njih gmotno, socijalno, duševno in moralno blagostanje. Dodatno k tem buletinom je ta urad izdajal dosedaj mesečno revijo »The Monthly Labor Review«, ki je jako uvaževana in ima široko cirkulacijo. Vse publikacije urada za delavske statistike so brezplačne. Kakor smo že začetkoma omenili, Department of Labor ima tudi nalogo upravljati priseljeniške zakone. Odsek tega departementa, ki se peča s priseljevanjem, je Bureau of Immigration (priseljeniški urad). Ta urad pazi na to, da se izvršujejo priseljeniški zakoni in se preiskujejo prestopki proti istim (na Pr. v slučaju priselitve Kitajcev ali ako se kdo pregreši proti zakonu, contract labor). V takem slučaju Urad za priseljevanje izroči zadevo s potrebnimi dokazi pristojnemu federalnemu District Attorney. Na čelu tega urada stoji Commisioner General of Immigration. Sedanji generalni komisar je Mr. W. W. Husband. V raznih mestih Združenih držav in inozemstva se nahajajo pa priseljeniški korriisarji (Commisioner# of Immigration). Ljudje, ki prlčaku-kujejo prijatelje ali sorodnike Iz inozemstva, kakor tudi oni, ki niso prišli v Združene države rednim potom in hočejo v svrho ameriškega državljanstva regulirati svoje sfknje, morajo do- stiicrat znati, kje s« nahaja najbiižji priseljeniški komisar. Tu sledijo kraji, kje se nahajajo tl Coramissloners of Immigration: Elli« Island, New York City, Long VVharf, Boston, Mass, Gloucester, N. J. Stewart Building, Baltimore, Md., Montreal, Province of Ouebec; San Juan, P. R.; Seattle, Wasn; Angel Island, San Francisco, Cal; New Orleans, La. Drug oddelek Departmenta of Labor je »Naturalization Bureau« (Urad za naturalizacijo); temu na čelu je Commissioner of Naturalization Richard K. Campbell. Zakon od 29. junija 1906 je dal pravico podeljevanja državljanstva približno 3.500 federalnim in državnim sodiščem.'Bureau of Naturalization nadzira delovanje teh sodišč, kar se tiče naturalizacijskih zadev, in potom sVoJih uradnikov, nameščenih v raznih mestih Združenih držav, preiskuje sposobnost poedinih kandidatov za državljanstvo in zastopa vlado ob zaslišanju pri vlaganju prošnje za naturalizacijo. V arhivih tega urada se nahajajo duplikati vseh državljanskih papirjev, podeljenih od 26. septembra 1906 naprej kakor tudi vsi predhodni spisi, vloženi od kandidatov za državljanstvo. Bureau ima glavne izpraševa-telje ža državljanstvo (Chief Naturalization Examiners), nameščene v raznih delih dežele; oni, ki hočejo postati državljani, se morejo obrniti k njim v dvomljivih ali težkih slučajih. Imena in adresa teh Chief Naturalization Exa-miners so: James Farrell, 721 Old South Building, Boston, Mass; Merton A. Sturges, 1 Beekman Street, New York Cithy; J. C. F. Gordeon, Federal Building, Philadelphia, Pa; Oran T. More, Dept. of Labor, Washington, D. C.; William M. Ragsdale, 402 Federal Building, Pittsburg, Pa; Frederick J. Schlotfieldt, 776—779 Federal Bldg., Chicago, III; Robert S. Coleman, 314 Federal Bldg, St. Paul, Minn; M. R. Bevington, 410 Customhouse, St. Louis, Mo; John Speed Smith, 408 Federal Bldg, Seatle, Wash; George A. Crutchfield, 414 Federal: Bldg., San Francisco, Cal; Paul Armstrong, 352 Federal Bldg., Donver, Colo. Drugi važni oddelki Departmenta of Labor so: Children’s Bureau (Urad za otroke) in Women’s Bureau (Urad za ženske). U. S. Children’s Bureau. preiskuje in poroča o vseh zadevah, ki se tičejo blagostanja otrok vseh razredov prebivalstva in preiskuje zlasti vprašanja otroške pomrljivosti, porodov, sirot, mladinskih sodišč, itd. »Wo-men’s Bureau« ima nalogo pospeševati blagostanje ženskih, ki delajo za zaslužek, zboljšati njih delovne razmere, povečati njih sposobnost in pospeševati njihove priložnosti za delo. Filatelija. Kedal le izšel prvi filatelistiškl oglas? Prvi filatelistiškl oglas prinesel Je londonski »Times* v avgustu 1841. Oglas se le glasil: »Iščejo se znamkeI Mladenič, kateri namerava svojo spalno sobo z znamkami tapecirati, zbral je pri svojih .prijateljih že 16.000 kosov, ker pa to število še ne zadostuje, prosi sočutne osebe, da mu pošljejo znamk, da lahko svojo nakano Izvrši.« Danes bi se. Izplačalo, to tapeto najti. Povišanje poštnih pristojbin v Nemčili. Kakor se iz Berlina od 13. t. m. javila, je nemški rajhstag določil ponovno povišanje pristojbin za pošto, brzojav In telefon za 150 %. Minister pošte upa, da se bode s tem povišanjem znižal deficit države za 2 in četrt milijarde. . Jugoslavija in SHS nazivljejo filateli-stiški listi Inozemstva često — radi neznanja — z za nas smešnimi imeni kakor: SUdslawien pišejo Siidslawonien, Siidslo-wenien, a mesto Jugos!awien zopet Jugo-slawonien. SHS so izprva tolmačili kot po-četne črke: »Srbska, Hrvaška, Slavija«, »Srbska Hrvaška Staat«, »Sla\yonien-Kroa-tien-Serbien« in slično. Prva znamka na evropskem kopnem. Prva država, katera je na evropskem kopnem po vzoru Angleške Izdala poštne znamke, bila je Švica, odnosno švicarski kanton ZOrich, kateri je izdal v februarju 1843 znamke po 4 In 6 ryma. Prva poštna znamka bila je angleška znamka po 1 • peny s sliko mlade kraljice Viktorije. Ta znamka Je izdana 6. maja 1840. Izumitelj iste ih llstovnih znamk vobče je Rowland Hill, znani angleški publicist in reformator poštnih prilik v Angliji. Crtež. za prvo pisemsko znamko izdelal je po akvarelu RowJanda Hilla slikar Henry Corbuld. Poštne znamke bile so prva tri leta angleški monopol in so druge države zelo- slabo uvajale poštne znamke, tako da je koncem leta 1850 šele 29 držav Imelo Iste v prometu. Danes so znamke razširjene po celem svetu In se poštni promet brez znamk niti ne da zamisliti. Ml filatelisti se spominjamo z veseljem dneva izdanja prve znamke in Rowlanda Hilla. FilateUstički glasnik, glasilo fllatelisti-ške zadruge s o* j. u Zagrebu, poštni predal 180, zaradi tehniških zaprek ni mogel Iziti 15. t. m., temveč Izide pred božičem. B. O. Stagnacija trgovine z jugoslovanskimi znamkami povzroča že preko več mesecev težke skrbi našim trgovcem z znamkami In vznemirja, četudi ne opravičeno, zbl-rače, ki sl teh pojavov ne morejo razlagati. Na prvi pogled Je pač čudho, da so n. pr. na svetovnem trgu bosanske znamke iz leta 1910, jubilejne s pokrajinskim) slikami, vedno dražje, kljub temu. da imajo vsekakor ogromno naklado v primeru z istimi znamkami s pretiskom »Država SHS«, katerim le p* cena konstantno padala. Res. da spadajo bosanske znamke s pokrajinskimi slikami med najlepše znamke sveta ter so radi svoje estetične vrednosti upravičeno postale modne znamke prve vrste ter U da tim .radi vedno večjega povpratevinia cene skalcoma vaitejo. I*rc-tisk »Država SHS< jim !opo iiik kaznovan z g'lobo do 200.000 mark, ako bi se zapravljivec ne poboljšal, pa z zaporom do 5 let. Povod temu zakonu proti razsipnosti, katera se pojavlja zlasti po večjih mestih, so dali premnogi brezuspešni opomini potom časopisa. Zakon ne govori samo o splošnem čezmernem zapravljanu v javnih zabaviščih in drugih razkošnih načinov žvjjenja, nego osobito o tajnih igralnicah katere so se nenavadno razmnožile n v katerih se razsipavajo ogromne svote. Po tem zakonu imajo oblasti tudi pravico, da ugotove na kak način je obtoženi razsipnik prišel do denarja. • Družabno življenje v palačah Kremlja. Dama, ki se je nedavno vrnila iz Ruši je, pripoveduje o družabnem, življenju v boljševiški Rusiji, katero se v glavnem odigrava v salonih gospe Trockij-Bronsteinove. Ze okrog 4. ure se shaja v tih salonih družba, operni pevci in pevke pa izvajajo v spremstvu orkestra poedine glasbene komade. Umetnike ne vabijo na čaj, nego jih obdare t obleko, kruinimi kartami ali konzervami, nato pa odidejo domov. Caj se navadno servira okoli 6. ure, potem sc pleše in kvarta. Plesi pri gospej >Trockij in drugih visokih osebnostih r.iso ravno pogosti. Ljenin 'ic drži na e!c£anco prav nič ter pride ia ples v delavni obleki, dočim je Trockij vedno neoporečno elegantno oblečen. Večerje na teh plesih so obilne in okusne. Gostom strežejo bivši carski lakaji' in tudi v kuhinji so deloma uslužbeni kuharji iz carske kuhinje. Ti družabni večeri v današnji Rusiji kažejo oster Kontrast proti neštevilnim mukam ljudstva, učenjakov in otrok, ki umirajo od mraza in gladu. • Največi! cirkus na svetu. V mestu Frankfurtu je zgradil neki Hans Stosch Sarasini cirkus, ki. ima prostora za 15.000 gledalcev in Je torej največji cirkus na svetu. Cirkus lrna 500 artistov in ravno toliko žlvalt »I.nnsen & \VolJ« za 4 HP se zamenja r.s srednjo stružnico. Motor se postavi prosto na vsako postajo južne železnice. Ponudb* je staviti na: »Motor-stružnlca« na uprav- ODOfl KOUIitf-gUBOfll «OLOOVO«»Wft UtU* ^stroji onooit ,h VIJAKI ta jtifnene 8^* ve ono' \ S£T-r*$li£. rtunitriF^^ rotite aiCmt Michč! Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Pravite, da vidite Renauda vsak hip,« je zastokal, »in Marijo da ste videli pred nekaj urami. Tedaj sta umrla šele danes? . . . Nemara tik preden ste se odpravili k meni?« Nostradamus je odgovoril: »Umrla sta pred več nego dvajsetimi leti . . . K/emplji groze so se zagrebli Ronchernllesu v til. »In vendar,« Je dahnil, »vendar ste rekli « »Rekel sem, da sem videl Marijo danes, Renauda pa vidim vsak hip; In da sta mrtva že dvajset let, Jaz pa sem prišel na Francosko z namenom, da ju osvetim ..,« Roncherollesu se je zavrtelo v glavi. Krčevito se je oprijemal zidov svoje celice, da ne bi padel; toda v duhu ni bil več tu. Bil je v sobi Marije Croixmartske. V sobi, kamor je takrat privedel Franca in Henrija. Mrtvaški duh je udarjal vanj. Turobni zvonovi so mu rjuli v možgane svoj zloveški klic; in zdajci je zagrmel glas kakor nedavno na državnem mostu v Froldmantdskl ulici: »Renaud! Evo, Renaud prihajal . . .« Ko se mu je vrnila hladnokrvnost — nemara po zaslugi Nostradomove volje — se je začutil strtega. Ubitega. Le nekaj je Še preostajalo: prositi Nostradama milosti. Roncherot-J# padel na kolena in je dejal: »Hčer imam. Zaradi nje si želim svobode: zato, da jo rešim! Dajte ml, da otmem otroka, in storite z mano kar vam drago . . . Hčer Imami ...« Ihtel je. •Vem,« Je rekel Nostradamus. »Ime ji je Florlza. Vem tudi, kako *elo jo ljubite. Da, vi, Roncheroles — še vi umete ljubiti!... Orožje moje osvete je spravljeno v vašem lastnem srcu!...« »Kaj hočeš reči?« je zatulil Ron-herolles. »Peklenšček! Hudobec! Zadavi me! Zakolji me! A ne dotakni se moje hčere!... Oh. zdaj — zdnj te razumem: moja Florlza je v tvojih >okah!« Nostradamus se je sklonil, prijel Roncherollesovo glavo med obe dlan! ter zarohnel: •Poglej me!...« »Usmili se moje hčere 1« je hropel Roncherolles. »Oh, kaj si storil z mojim otrokom?...« Nostradamov obraz je žarel. Iz oči so mu švigali bliski. Njegov glas le zabučal kakor trobenta poslednje •Odbe: »Dal sem Jo kralju!...« •Milost! Milost!« je zarjul Ron-Cherolles. »Še je časa. Moje življenje ta njeno čast! Ted!... Reši jo!...« »Prepozno! V tem trenutku je kralj Henri pri tvoji hčer!.« »Izročil sl mu jo?« je omahnil Roncherolles. »Izročil?« Je zatulil In planil kvišku. »Kralju si jo izročil...« »Kralju. Njemu, ki sl mu ti izročil Marijo.« Roncherolles je padci na obraz-Nostradamus je odšel, miren In Vellčanstven kakor vedno. Samo roke so mu trepetale in obraz mu je bil potan. Ko Je prijahal do vogala rroldmantelske ulice, Je videl, da se tgrlnja okoli Louvra velika množica In vpije: »živelo njegovo visočanstvo! Živelo njegovo veličanstvo!« »Živela Savojska! Živel kralj!..« Nostradamus se Je zdrznil. Nenadna slutnja ga je ugriznila v srce. »Živel kralj? ... Kralj je vendar v Plerrefomlsul Danes . je sreda! Kralj Je ta hip s Florizo in Beaure-Versom!...« Sklonil se Je s sedla ter vprašal nekega rokodelca, k! je kričal najglasneje: »Čemu se zbirajo ti ljudje, prijatelj?« »Zato,« Je dejal možak, »ker je Jahal njegovo visočanstvo vojvoda Savojski ogledat borišče, ki ga pri pravljajo zraven Bastilje svetega Antona za turnir, ki se bo vršil v proslavo njegove poroke. Pravkar se je vrnil v' Louvre« »Aha!« si je oddehnil Nostradamus. »In ker je jahalo z vojvodo tudi njegovo kraljevsko veličanstvo, kličemo obetna hkrati. Živel vojvoda Savojski! Živel kralj!...« Nostradamu se je zazdelo, da se ruši nebo in pada nanj. Kralj ni bil v Pierrefondsu! A Be-aurevers je bil tam! Osvv.a —iz, odletela!.., SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Pierrefcnds. 1. Roland na delu. Prlm< .ani smo' se vrniti s čita-teljcm za nekaj dni nazaj, v noč od sobote na nedeljo, ko je Djinno odvedel Rolanda v Mercoeurske jarke, za dvorec maršala Saint-Andreja. Sanje, katere je starček razvil pred mladim kavalirjem, so se izpreme-nile v blestečo resničnost. Rov, ki Je držal v maršalovo zakladnico, se je pokazal Rolandovim očem, kakor hitro je Djinno odluščil tenko plast ometa In opeke, s katero so bili zadelali odprtino. Obljubljeni štirje pomagači so bili na svojem mestu. Napovedana telega je čakala. Preden je minila ura, so bili dragoceni mehovi naloženi. Roland je bil kakor pijan. Ko je ostala v železni omari samo še ena vreča, se Je zarežal Djinno: »Ali ne pustite očetu vsaj te v tolažbo?« \ »Ne, ne!« je zavpil Roland. »Vse hočem imeti!« Djinno je zadovoljno pomencal z rokami. |n zadnja vreča se je pridružila ostalim. »Kam spravimo zdaj vse te milijone?« je vprašal možiček. »Milijone!« je blebetal Roland. »Milijone, pravite! In vse to je moje!..« »Vaše. Samo vaše, nikogar drugega. Mislim, da jih je najmanj šest.« »Šest milijonov!« je zahropel maršalov sin. Toliko da se ni onesvestil. »Spravimo jih v moj dvorec y Bethizijski ulici.« »KI ga pride gospod maršal prebrskat, kakor hitro zapazi, da je njegova shramba prazna. Dajmo, odpravimo se: mi smo mislili tudi na o.« Telega je zdrdrala. Roland se je opotekal za njo. Dospeli so do majhnega, obzidanega vrta; na vrtu je bila hišica, za njo vodnjak. »Ta vrtič Je vaš,« je rekel Djhmo. »Hiša je vaša. Nekdo vam jo daruje. Vodnjak Je suh. To bo Izvrstna zakladnica.« »Da,« je zarenčal Roland. »Zakladnica, iz katere boste grabili v moji odsotnosti.« Djinno je vzdignil roke proti nebu, kakor bi ga hotel poklicat! za pričo Rolandove neumnosti. »Mladi človek!« Je zavreščal, ne da bi se prestal režati- »Ali so vaši možgani ris tako zanič? Če bi nas skominalo o teh milijonih, bi jih bili spravili brez vaše vednosti!« »Prav imate!« je zajecljal Roland, »Tega nisem pomislil!« Odvezal je enega izmed mehov ter si natlačil pas in žepe s svetlimi rumenjaki. Nato so zmetali mehove v vodnjak ter Jih Iz previdnosti zasuli s kamenjem in prstjo. Djinno je izročil Rolandu ključe dvoriščnih in hišnih vrat. Poland jih je vzel ne da bi se zavedal, kaj pomenijo, tako brezmejno je bil osupel in zamišljen. Ko se je osvestil, je bilo vse Izginilo: Djinno in njegovi štirje pomagač! s telego vred- Roland se je vprašal, ali se mu ni sanjalo. Dojgo je slonel ob vodnjaku in mrklo gledal vanj. Mislil Je na maršala Irt na strašni udarec, ki ga je bil zadal svojemu očetu.. -Mislil je na to, da je pravzaprav nizkotnejši in podlejšl od vseh razbojnikov, ki jih Je katerl-krat videl obešati: oni so vsaj pogumno tvegali življenje, kadar so se spravili na kakega meščana, da bi ga ograblll. »Lopov!« je razločno kriknil glas sredi nočne tišine. Roland je poskočil. Celo uro je prisluškoval in buljil v mrak s prestrašenimi očmi; toda nič se ni več oglasilo- »Ničesar nisem slišal,« je zamrmral drgetaje. »Blede se mi od straha... Eh kaj! Bogat sem. Milijonar! Naj bo k^r hoče, zdaj je storjeno!... Odpravimo se v Pierrefonds!.,.« * Svobodnjaška ulica je bila znana že tiste dni. Slovela je po svoji trgovini kakor v sedanjih časih — le s to razliko, da se je značaj kupčije iz^ nremenll. Tistikrat si krenil v Svobodnjaško ulico, ako si potreboval arkebuz, rapirjev, bodal In pištol, ki niso nikoli izgrešile svojega cilja. Pripomniti moramo, da si najel hkrati z arkebuzo tudi strelca in hkrati z rapirjem tudi razbojnika, ki ga je umel vihteti. »Borza« je bila v beznici na koncu ulice. Cene so bile različne, kakor so bili različni ljudje; razlikovali so se tudi po letnem času, po težavnosti naloge ter po stanu in značaju hrbta, kateremu si bil namenil bodalo, ali prs, ki si jih želel videti prestreljene. V tem kraju sl je ponoči hi podnevi lehko postregel meščan, ki ga je težilo zakonsko rogovje in velikaš, ki je stregel komu po koži, a ni maral spraviti svoje lastne v nevarnost. Roland de Saint-Andrč je stopil v beznico ob treh po polnoči. Poklical je gospodarja, vrgel na mizo nekaj pergišč srebra in kratko povedal svojo potrebo. Krčmar je vzel Čepico in odšel. Ko se je vrnil čez dobršno uro, ga je spremljalo dvajset dokaj dobro opremljenih jezdecev, ki so že od daleč dišali po zasedi in uboju. Njih poglavar se je zval Loredan. Pustil je svoje ljudi pred krčmo in vstopil sam. Roland mu je razložil česa hoče; pogodila sta se za ceno in maršalov sin je plačal polovico takoj. »Zdaj smo vaši,« je dejal Loredan. »Razpolagajte z našimi rokami, našipii kožami in našimi bodali; vse to je vaša last. Sam hudič iz pekla, pa če bi nudil dvakrat toliko, nam ne ubrani, da si ne b’ dali razbiti butic za vaše visokorodje.« Razbojnik ni besedičil: ti ljudje so imeli svoje vrste poštenje. Kadar je bil rapir prodan, je kupčija držala- V tem slučaju tem bolj, ker se je Roland takoj pokazal velikodušnega in je obljubil bogato nagrado. Bodala In rapirji, ki Jih je bil najel, so v nedeljo zjutraj odžvenketall po Pikardskl cesti. Nekaj ur nato se je vsa bradata, brkata, raztrgana in zakrpana četa ustavila -pod plere-fondskim obzidjem. Ko so bili konji postavljeni v hlev in razbojniki nastanjeni v edini vaški gostilni, sta zlezla poglavar in Roland de Saint-Andre malone tik do dvižnega mostiča. »Nazaj!« sta kriknila vojnika pri vratih in namerila arkebuzi. •_________________(Dalje prih.) Proda se: KRASEN AVTO-KOŽUH s* proda. Naslov v upravi lista. 2915 HIŠI V SLOVENJORADCU. V mestu Slovenjgradcu se prodasta dve hISI skupaj, ena pritlična In druga enonadstropna, z lepim vrtom. Kupci naj se obrnejo na z. Franceta Creslovnlka, posestnika v Slovenjgradcu, kjer dobe pojasnila. 2514 PRODA SE; GOSTILNA z velikimi hlevi, veliko poslopja, zraven spada. 12 johov posestva ter 5 johov vinograda za 1 K milijona kron, GOSTILNA na prometnem kraju, z zelo lepim vrtom za 500.000 kron, TRGOVINA 1 DRVMI IN PREMOGOM za 40.000 kron, TAMBURAŠKE INŠTRUMENTE celi orkester ali posamezne, ki so dobro ohranjeni in posamezne partiture ali cele zbirke želi kupiti Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Laškem. Ponudniki naj opišejo stanje Inštrumentov In cene. 2516 OMARA ZA JEDILNICO z mramorjem in ogledalama, mizo. perilo in obleka (zimska suknja itd.) v dobrem stanju. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. Rroda se takoj posestvo V BOSNI, blizu Sarajeva- 2 uri z železnico, na Ivan planini, v kompleksu od 142.173 kvadratnih metrov, z 2 vilama, 1 hišo In gospodarskim poslopjem. Vse zidano. Cena 900.0000 kron. Pripravno za sanatorij za bolne na pljučih. Podrobneje na naslovu Miroslav Bayer, Galret-banka, Sarajevo. — Posredovatr-n 5 odstotkov provizije. Prodam takoj. 2500 POSESTVO PRI MARIBORU 34 In 45 oralov, lena poslopja In živina. — GOSTILNA z zemljiščem, hotel s kavarno, hiše, vile, trgovine, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. CIRKULARNA žaga z 2 ali 3 klinami. 1 lokomobila s 15 konjskimi silami (izdržuje se s samimi odpadki od žage), le po ugodn’ ceni na prodaj. Vse v zelo dobrem stantu. Cela žaga se lahko brez velikih stroškov prestavi. Prodam le zaradi nakupa večle Žage. Petrič Ivan. Borovnica. \ 2480 STAVBENE PARCELE NA PRODAJ! Natančnelše podatke da|e Orndbeno podjetje O. Tflnnies. d. z o. *.. Gajeva utica, pisarna poleg zgradbe palače Ljubljanske kreditne banke. 2483. la CISTO SVINJSKO MAST Ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon lnter-urban štev. 127. 2368 Kupi se: ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno kupuje F. čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 DRVA ZA KURJAVO IN KOSTANJEV LES postavno na postalo za takojšnjo ali poznejšo dobavo kupi vsako množino Tovarna strojil, Hrvatsko. Naslov: Tovarna strojil, Llubllana, poštno letele. 2118 IŠČETA SE DVE PRODAJALKI ZA TRGOVINO Z DELIKATESAMI K. Rabus i sin. /agreb. Nikoličeva ulica 13, Razuo: 2 MESEČNI SOBI AL! TUDI 1 Z DVEMA POSTELJAMA (lahko tudi nemeblovano) Išče . podjetnik, oženjen, brez otrok. On in žena sta ves dan odsotna. Cena postranska stvar. Dopisi pod »Mirna stranka« na Anončno družbo Aloma Company d. z o. z-, Ljubljana. 2510 500 K NAGRADE kdor odda solidnemu trgovcu sobo s posebnim vhodom, meblovano ali nemeblo-vano. Ponudbe na naslov J. Gorišček, Sv. Petra cesta 6, Ljubljana. 2508 STANOVANJE ZAMENJAM! Zamenjam svoje stanovanje v Ptuiu obstoječe Iz ? sob s prltllkamt z enakim v Ljubljani ali okolici- vzamem tudi vsako stanovanje če tudi boli majhno. Cenjene ponudbe pod št. »7«. i 2484 VINOGRADNIKI, POZOR! Naznanjam vam, da imam okoli 50 000 trt. vkorenlnlene šmarnice, katere ni treba nikoli z galico škronltl. Deset let gnrancit«-Tone Zaaoršek, trtničar v Dornavi, pošt* Moškanjci. 248$ MLAD PROFESOR Išče za takoj ali za 1. januar meblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B na upravo lista. 244* DOBRO OHRANJEN BENCINSKI MOTOR na ie Službe: STROJARNA NA DElEU, kompletna, HIŠA Z NOČNIMI LOKAU. s kompletnimi sobami, TRGOVSKA NISA v centrumu z lepim, takoj uporabljivim lokalom in stanovanjem (700.000 kron do 1 H milijona), MANJŠE STANOVANJSKE HIŠE z ali brez posestva, POSESTVO ne posebno lepo ležeče, GOSPOSKA HIŠA v bližini cerkve, Realitetna pisarna »Rapld«, Maribor, Gosposka ulica 28. 2512 »UNION«, francoska zavarovalna družba, sprejme P celi Sloveniji zastopnike in akviziterje pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe z navedbo referenc na Glavno zastopstvo zavarovalne družbe »Union«, Ljubljana, Kralla Petra trg 3/1. 2517 POPOLNOMA IZURJENA STENO-GRAFINJA IN STROJEPISKA se sprejme za tako) v odvetniško pisarno dr. Fran Novak-dr- Alojzij Kobal, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica Štev. 3. SAMOSTOJNA KNJIGOVODKINJA, starejša moč. zmožna vseh pisarniških del za podjetje na deželi se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop tako) ali tekom januarja. — Naslov pove uprava lista. DOBRO IZOBRAŽEN RUSKI URADNIK išče boljšega mesta, govori francoski In ruski. Nnst pl najraje pri kakem nodletju, za risanje lfi izdelovanle načrtov. Želel bi hrano In stanovanje v hiši. Naslov: Kolo-tov, 21. graničarska četa, Kozaršče, pošta Stari trg pri Rakeku. 2506 STROJNIKA ZA PARNO LOKO-MOBILO Iščem. Prednost Ima oni, kateri Ima večletno prakso In dobra izpričevala ter bltl mora Izučen klučavnlčar. Plača po dogovoru. — Parna žaga Franc Ravnikar, Linhartova ulica Št. 25. 3494 VEč KROJAŠKIH POMOČNIKOV treznih In vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti gargnclil delo na dom. Stalno delo zaslgurano: Vpraša se Emonska cesta št. 8. v pisarni. 2395. Tisoče budi v vseh dožotah svet* uporabljajo žc 25 let prijetno dišeči Feller-jeu „Elsaf!uid“ kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glava, kol dodatek k vodi sa umivanje, »er je radi svojega antiseptičnega In čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnanle hrbta, rok, nog in celega telesa Je, mnogo močnejši in delujoči nego Fran-cosko žganje ln najboljše sredstvo te vrsta. TUoSe priznanja I Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: It dvojtt. ali 4 spe«, stekleni«. . 168 K *4 : . 8 „ „ . 880 K M .... 12 „ - . . B#4 K POŠTNINE PROSTO tka Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: EU* oblit z* kurja očesa 5 la 7-30 K Ela* mantolnl Minili 12 K; Eta* poelpalat pra-tek U K: Pravo Eles ribje o(je US K: EU« voda za ust* U K[ Ela« koli neka vod« M K; Ha« Sanski mirte 41 K: Glvoertn C la SDK-, Lvaot Lveofcrm SO K; Kneški iaj 8 K: KUimrčejm fftSek IB K; Strup sa mUUu podgane8In 18K ElIGEN V. FELLER. lekarnar. STUMCA. donja. Elsatrg It 357 Hrvatsko« nerazhodljive kaučuk pete za čevlje. •M Zlatorog Domače „ZLflTOROG-MlLO“ jo po tvoji Izborni kakovosti nodosogljlvo. PiVa mariborska tovarna mila, Maribor. Olavno zastopstvo za Slavonijo R. Bunc in drug. CaDe, Uubllana, Maribor. Zlatorog Naročajte in Sirite 1? 'LOSI za strope in stene tatJeiiijem z naj-mcdernejiimt stroj!. Strelno lepenko iesn! cement vse to dobavlja najceneje. Tel 513 ' Dos. R. PUH. Tel 513 Ljubljana. GrodaSka ti!. 22. 'Polirgiott prestavlja najcenejše iz vseh jezikov na vse jezike, transkribira cirilske rokopise, prevzame pisarniška dela. Uradne ure od 10 do 15 ure. Karlovška c. 24./I slivovka, rum in likerji na debelo! na drobno! DIMrt in Strahbacli, Maribor Gosposka ulica 19. NAPRODAJ! in žganje. Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah. Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. 90099 MOČ! V nakup ali v najem se iščejo vodni jnlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod št. 1580 „mlini". h lil l!i želi svojima cenjen, mušterijima Medjunarodno otpremničtvo Stevo Tončič, Maribor. Cravograd. r •m zmOMNICil v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica : Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejem*: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje In smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna In ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih In nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli In po eksploziji sveUlnega pitna po znapo nizkih cenah, Lisičje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, GradlHe 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. aooaoappCToapoaPBaBmBoaaofflag? Parna žaga FRAN RAVNIKAR ===== mestni tesarski mojster m -■=»■= LJUBLJANA :kh::s Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvlijth dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele ■ ;......... "m gozdne parcele. *—i—-. mj-i = ;r. .'■■■= :=• - •n e G B B B r B ur SPEDICIJSKA TVRDKA LUDOilH SE9BR o°oo°o na RAKEKU »X° oskrbuje točno, na|hltrejše vss v špe-dlcljsko stroko spadajočo posle, kakor ■■■ v.", : tudi ocarlnjenje. --------------■. jpTAMPfljr ANT. ČERNE) vs' \ XJ U BIJ AN A J /fCSN 3 sobe s pritiklinami, zračno in solnčno, zamenjam za enako s 5. ali 4. sobami. Oboje v mestu. Dam tudi nagrado. Pismene ponudbe na upravo. 11*1111 Wr30Vilia ■Mtnre. ™na Wo 1 lita usta 33 «*■««■■■ v Balkana. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo In bogato Izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. II! llll!ll!lllllllllllll|llllllllllllllllllllllinilll||||||||||l!lH (Briefordner) priporoča za mleto po najnižji ceni, pripoznano dobre kakovosti tvrdka THE REX & CO., Ljubljana, mtroN 268. Gradišče St. 10. BiiHiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiininiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiif Najlepše darilo za naše gospodinje je Izvrstno In praktično urejeni za leto 111922. Uredila Utva. Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Cena SO K. Dobiva te po knjigarnah In pri Jugoslovenskl Matici v Ljubljani, _______________ Pred škofijo 21. .Fruškogorac* tvornlca Šampanjera po fran. načinu I veletrgovina vina u bocama k. d. u Novome Sadu Izveltava gg. hotelljere, restoratere, bareve I delikatesna radnje, da bnade na stovartitu od duteg vremena odleianog Šampanjera, kao l razna stara frulkogorska vina u bocama. Naloži se Izvršuju brzo I tatno. Restavracija Južni Kolodvor1 Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stikler, restayrater. Oddati je: 1 kompletna torna spenjača. 1 trofazni transformator 5 KVA 5220/380 V, izolirana bakrena vrv 95 min11 prereza, lesene bolirne klešče in stiskalne palice za visoko hapetost, ter večjo množino zabojev različne velikosti. — Pojasnilo daje »Elektrarna Škofja Loka". Raznovrstno Eolilerovo jehlo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah ..PROMET, tetin, inl podjetje LJUBLJANA. vseh vrst v CIRIL SITAR UaKob In Marija Vospernik imejitelja kavarne na Starem trgu štev. 34, želita vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto ter se obenem zahvaljujeta za dosedanji obisk in prosita za daljno njihovo naklonjenost Tvrdka J. FON se priporoča svojim cenjenim odjemalcem, da ima v zalogi Rli Keva Čaj Kakao Ruse Itd. posebno opozarjam na domala in tujezemska vina In likerje. UUftUANA .Pira ce •■niepaii asm«awaaaaamai Naznanilo Slavnemu občinstvu vljudno na nanjamo, da sva otvorija na Mirju št. 2. moderno opremljeno delavnico za splošno kleparstvo. Izvrševala bodeva Vsa v to stroko spadajoča dela od naj-prlprostejšega do najfinejšega solidno in najcenejše. Ferenc & Fuchs stavbeno in galanterijsko kleparstvo Ljubljana Naj večja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka Ma Hubad roj. Dolenc Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup “najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnbjših nizkih cenah Gradbeno podjetje ing. {Jukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 S« priporoča za vsa v to stroko spadajoča dala. Vesele božične praznike leil vsem svojim c«n|. odjemalcem Franc Rode, mesar v D. M. v Polju. IL JOf Ul IM Mi m ZAROČENA obilo snete Tovarna cementa ZidanSmosi je pričela izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcentenf (Flugsfaub) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1: 3 na cm2. Selektor- Fin - Portland cement počenjp vezat v poldrugi uri in zvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bode tudi izdelovalcem cementne opeke in sploh cementnih izdelkov zelo vstreglo. Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila. Ravnateljstvo tovarne cementa, Zldanlmost. Tvrdka LOZAR & BIZJAK LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 20< Priporočata najfinejše tu- in inozemsko sukno za obleke, suknje, površnike, žakete itd., vsake vrste izgotovljenih oblek, raaglanov, zimskih sukenj, površnikov za gospode in dečke, najmodernejše klobuke, čepice, samoveznlce, nepremočljive dežne plašče itd Izdelava oblek po meri v najkrajšem času po najflnejšem kroju. Stremljenje po zadovolitvi vsakega p. n. delojemalca v polni meri. konkurenčne cene. Konkurenčne cene. jiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiit!iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiHiutiiuiiiiuiiiiiiiiiiuii% ZBDDDŽHB BDSPODBRSRfl BflNRflllBLMM. NAJLEPŠE BOŽIČNO IN NOVOLETNO DARILO je srečka Državne razredne loterije III. kola, katera lahko zadene v najsrečnejšem slučaju Kren 4,000.000’- Ker se žrebanje I. razreda vrši že dne 2. in 3. jan 1922. naj se blagovoli poslati naročila najkasneje do 28. t. m. četrtinka K 48—, osminka K 24-—. Poštnina K 8—. Srečke ima na prodaj v to pooblaščeni prodajalec srečk Cena srečkam je: Cela K 192—, polovična K 96—, Zadružna Gospodarska Banka d. L UtUlU, Dunajska cista M niiiii»iHiiiii!i!i:iii: tiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinninimiiiitiiimiiniiM GOZD 13 Johbv, smrekov in bukov, srednje starosti se proda za 100 000 K. Poleg tega se proda tudi večja množina bukovih drv. Naslov pove Inončnl zavod Drago Beseljak lo drug, Ljubljana, Sodna uiica 5. IGN.ŽARGI ,pri nizki ceni* j LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 3 TRGOVINA z drobrlm, pletenim In modnim blagom ter raznim perilom In kravatami. - Velika Izbira vsakovrstnih zimskih potrebščin. Potrebščine za krojače in šivilje. ZRHVRLR IN PRIPOROČILO. Skoro četrtstoletja sem vodil »Narodno kavarno*. Ves ta čas me je cenjeno naše občinstvo podpiralo s številnim posetom, za kar mu izrekam iskreno zahvalo. Da si izboljšam svoj položaj, sem prevzel kavarno „Zvezdo", katero sem preuredil tako, da ustreza vsem modernim zahtevam. Moj naslednik v .Narodni kavarni* je g. Josip Carl, ki je loka! vzei v najem od hišnega lastnika g. Pongratza. Poznam g. Carla kot poštenjaka, narodnjaka in strokovno izobraženega moža, zato ga slavnemu občinstvu toplo priporočam, da ga podpira z mnogobrojnim obiskom. LJUB'JANA, dne 24. decembra 1922. FRAN KRAPEŽ kavarnar. . \ * \ • - * * Od g. Prana Krapeša sem prevzel Narodno kavarno. Skušal bom podjetje ohraniti na dosedanji višini. Skrbel bom za točno postrežbo, dobro pijačo in okusna jedila. Cenjenemu občinstvu bodo, kakor doslej, na razpolago vsi domači In večji tuji listi In revije, politične, leposlovne in znanstvene vsebine. Na razpolago sta gostom dva izborna, popolnoma prenovljena biljarda. Priporočam se slavnemu občinstvu, da bi mi ohranilo isto. naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu predniku. LJUBLJANA, dne 24. decembra 1922. JOSIP CARL kavarnar. M m Glasi!. Matics zapris. izvedenec M. sol in NajsIovite|ši klavirji, pianini in harmoniji. FOrster, BOsenaorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. se pianola in fonola. Itajvefje in najsposobnejše podjetjB t................... V IH v vrečah in cele vozove prodaja IVANA TREO Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št. 6. Slornla gradbeno iroia z o.z.u Ljubljani, Spodnja Šiška pisarna v M Keršič) Telefon 180 izvršuje: vse vrste visokih in globokoh stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, „silo“, mostne zgradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, lesni polnostenski nosilci za shrehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. Izvršitev tozadevnih načrtov in proračunov. LESNI DELOVODJA za parno žago in lesno industrijo s polnojerme-nikom in benečanskim jarmom prvovrstni lesni manipulant se sprejme s 1. jan. 1922. Ima prosto stanovanje in kurjavo. Ponudbe z dokazili zmožnosti in službovanja, koliko se zahteva plače vposlati na tvrdko BRATA KOLENC, parna žaga in pilarna na Mirni, Dolenjsko. I. C MATER LJUBLJANA s Ustanovljena 1834. MANUFAKTURA 1 EN GROS EN DETAIL ^iiitHnmiiimniiiinniiiiHiiinnininmnnnnnnnmnnnntnniimintimflmiiflnittuimiutnnmiiiiufflmuuii foj £5555338 333933 assm prej A. Zanki sinovi. Medič, Rakove 8 Zanki Tmna taižnib in nudnitisltlb bera ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: TllaraU. Ljubljana. — TaMon 64. Emajlni laki Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifl), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi , v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL« Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak »| pode. „MERAKL“. Emajlni lak. ^1ERAKL“. ‘ „ , Brunoline. Ceniki se začasno ne rsspolfljajo! .'7i n 'lAt 'i , ,rB5 >••••< / Prof. S. Santel • i Božične razglednice j I so ravnokar Izšle, ter se dobilo po vseh trgovinah I : z papirjem, knjigarnah In trafikah. Božične razglednice so umetno Izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju. Serija 6 razglednic 2'50 din. Naroča se direktno pri # ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI f \ v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. f »t* JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Vabilo na podpisovanje delnic Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921 št 2337 dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom Jugoslovanska kreditna banka v Ljubljani. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 25. oktobra 1921 št. 7204/21 potrdilo predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.000'— K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400-— K, Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15,000.000*— K z izdajo nadaljnih delnic. Osnovno glavnico 4,000.000 K oddamo v javno subskripcijo i. s. 10.000 delnic po 400*— K nominaie. Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih: 1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 400 K za komad in 40 K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskripcijo po kurzu 500 K za komad prištevši po 40 K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 3 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu banke. Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. Januarja 1922. Prijave sprejemajo: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg št. 8 in njegovi podružnici v Murski Soboti in Doljni Lendavi; Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku, in Slov. Gradcu. Slovenska banka v Ljubljani in njeni podružnici v Doljni Lendavi in v Novem Sadu. Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Caftatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Metkoviču, Šibeniku, dalje na Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podpisovalčc dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po §*u 11 pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas. Jugoslovanska kreditna bfcnka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na podpisovanje delnic. V Ljubljani, dne 15. decembra 1921. Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Hlavatjr, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu; Dominik Čebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobra j, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Franc Ceh, trgovec v Murski Soboti; Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti; dr. Janko Leskovec, odvetnik v Doljni Lendavi: Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Doljni Lendavi; Adam Bohar, posestnik in mesar v Dolnji Lendavi; Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. , ^n!/CI LJUBLJANA, Krekov trg 10 llvCl nasproti,Mestnemu domu'. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ana delniška Uvnica K 30,000.000, št. 567. Čekovni račun št. 12205, Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu, S1 tvrdka J o s i p P e tel i n c LJUBLJx\NA, Sv, Petra nasip štev. 7 Novo došlo! v vseh Opremah, matertjal in izvršba f)redvojna, za rodbinsko in obrtno rabo, ter vsi posamezni deli za vse sisteme, tal*, olje na drobno in na debelo. Večletna garancija! Popravila se sprejemajo! Posteljno perje Iniet Fino perje (Caunen) Brisalke Preproge Kuhinjske brisač* Posteljni predložki Umivalne rute Gradi za madrace Voščene rute Platno za slamnjake Posteljni vložki Nanking po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. prodaja iz slovenskih premogovnikov , i' • šk". i w . '■ " Zjf* 'M ■. .^:'4 velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo »porata lato tudi za inMjsla pgigtja is razprara Pii (Hov. in anleii Us za lis« is lia »ia, Mii n ia M ii«, Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska lili ca štev. 19. NajcanejSe In najhvaležnejie darilo nalSm malim je: Mol zverinlek knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20*— Moli ljubčki živalske slike za naSe malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32-— Mladi slikar 10 tiskanih predlog za pobarvanje X akvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12*- „Crnlpet#l“, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere, 1 igra K 8-— Vse se doM * Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trs 8 TOVARNA JOS. REICH Barva vsakovrstno blago, Kemično čisti obleki, Svetlolika ovratnike, Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. -------------------- Podružnica; Šelenburgova ulica št. 4, zapestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg. štev. 39. I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga vsakovrstnega kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo. OBVESTILO. Lepa božična darila. Vljudno še priporoča bogata izbira zlatnine, srebrnine, namizno opravo itd. Gene nizke, brez carine, kakor od prednika prevzeto. V isti hiši na dvorišču (po domače pri Fr idr ih u) se točijo pristna stara, nova ljutomerska in dolenjska vina. čet ulico 2 K ceneje. ‘Dobe se vedno mrzla jedila. Tujcem, ,ki se mude v Ljubljani, se nudi zares izborna kapljica. Društvom je vedno posebna soba na razpolago. Prevzeto od ljubljanskega sejma fino vino v steklenicah še na razpolago, Vabi k' obilnemu obisku ’;4' ; tvrdka 3os. Selovin — Čuden Mestni trs štev. 13. Ljubljana. MESTNI TRG 6. Gosposka ulica — Hotel Balkan, Sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4VI° od dneva vloge do dneva vzdiga. ■: ‘ . / ,J4 .1 Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. Ivan Ferlež, Celje, Narodni doni Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmufji* M. Kuštrin Daje posojila v vseh oblikah, Eskomptuje različna povzetja pod .najugodnejšimi pogoji, Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. Uraduje vsak dan dopoldne. inštalacijski materijal, žarnice, števce, žice, proizvod A. E G dobavlja elektrotehnična tvrdka Karol Florjančič CELJE, Cankarjeva c 2. po zmernih cenah. I IblllUlJ prvovrsten 1 llJilliJjj kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo ;’v vagonih. V trgovini siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promet“ tehn. industr. podjetje, Ljubljana Mestni trs štev. 5 MT se dobi Se po lako nizki ceni: "M moš^e obleke od 650 K napre moške raglane.......................od 1100 K napre moške hlače.........................od 150 K napre damske suknje . . . . <........od 550 K napre damske kostume......................od 600 K napr« damske modne obleke ........ od 900 K napre* damska krila ......................od 300 K naprej in kožuhovina ................... od 330 K naprej ! I Ogleda se lahko vsaki ias 11 oblastveno poverjeni Stavbni Inženir uuauAnA HltSerJeM ulita Številka 5. Spodj*l. stavbeno podjotj« s« betonske, lelezobeton-•ko in vodno tgradbo. Izraba vodnih siL v dveh lično izdelanih oblikah 12<7in6 • 4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroča se direktno pri I. Jugoslovanska tovarna za sumbe in kovinske predmete d. z. o z. izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka „Gala» ustnjaki za smotke, svalčice, pip« in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon it 5. Bančni kontot Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček it Slovenska Bistrica. Rezerve okrog 6,000.000 kroti. 'StTan 12. »JUOOSLAVIJAc, HecemSra TS2rf. Itev. 312. Internacijonalno špedicijsko podjetje Brzolavnl naslov: JAMES, WIEN. Telefon it. 8545. Pavel Janeš Wien VI., Girardigasse 4. >•••< Brzojavni naslov: IANES, WIEN. Telefon it. 8545. Spetilalni zbiralni in brzovozni promet z lugosiavilo, kakor tudi vse ostale relacije oskrbuje kar nalkulantneie Hitra in reelna izvršba vseh naroSL lil Telefon itev. 508. Štev. pošt. čekov, urada SHS 12.051. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s Obrtna banka v Ljubljani Kongresni trg štev. 4. daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. 4% od dne vloge do dne dviga. •Minaaia«. Tvrdka Hlinil LJUBLJAIiA - Maribor sen nem avollm odlemalcem Vesel Božiči e i e e : : : : Božična in novoletna darila S I e sl oglejte samo pri „ _ :: S manufaktumem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c 29 na dvorišfti. S 8 2 Ue!iha zaloga suhna za mošhB in ženske obleke in najlepia izbira vsahoorstnefla spodnjega perila za moške, ženske in otroke. • J e • e • • v Jugoslovanski kreditni zavod « Ljubljani Marijin trg št 8, ob Ljubljanici. obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. mr 4 Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. | 1110 2 O čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. m | Kreditni zauod za trgovino in industrijo ^ LJUBLJANA Prešernova ulca št. 50, v lastnem poslopju. LJUBLJANA Brzojavni neilov: KREDIT UUBUflNfl. — Telefon it 40 In 457. »■•■■■..... Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred-nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sate-deposits i. t, d. ^ Glavni La odgovorni urednik Zorko f ukm. adaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.' Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubliaai,