Poštnina plačana pošti 1102 Ljubljan ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana ZVD d.d. kot najstarejša in največja interdisciplinarna institucija na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je že od ustanovitve leta 1960 najboljši odgovor na vprašanja, kako na najlažji način priti do najkakovostnejših in celovitih storitev po konkurenčnih cenah. Zaradi tega ZVD d.d. za vas opravlja strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu v okviru štirih centrov. Center za strokovne naloge varnosti • strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom ter izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije, • svetovanje, vzpostavitev in spremljanje sistema HACCP pri nadzoru in analizi kontrolnih točk za zagotavljanje neoporečnosti živil, • usposabljanja in izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom za različne dejavnosti, higiene živil ter osnovnih andragoških znanj, • prodaja varnostnih znakov, publicistična dejavnost (priročniki, praktične smernice, revija Delo in varnost,...), • izdelava požarnih študij, ocen požarne ogroženosti, požarnih redov in načrtov in pregledi in preskusi vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, • komisijski pregledi poslovnih prostorov po zakonu o gostinstvu in zakonu o zavodih. Center za tehnično varnost • kontrole dvigal (liftov) - ugotavljanje skladnosti in periodični pregledi v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal, • kontrole tlačne opreme ter pripravo tlačne opreme za kontrolo, • prvi in periodični pregledi in preskusi delovne opreme (strojev, naprav, postrojev, dvižnih naprav,...), • priprava tehnične mape za stroje v skladu z direktivami EU, • meritve električnih veličin, termografski pregledi strojev in inštalacij, • izvajanje nalog koordinatorja za varnost in zdravje na začasnih in premičnih gradbiščih ter izdelava varnostnih načrtov, • izvajanje strokovnih nalog s področja protieksplozijske zaščite, izdelava elaboratov eksplozijske ogroženosti, usposabljanje delavcev za EX področja,... Center za fizikalne meritve • meritve ionizirajočega sevanja v delovnem in življenjskem okolju, • meritve neionizirajočega (elektromagnetnega) sevanja, • pregledi virov ionizirajočih sevanj v medicini, industriji in ostalih panogah, • meritve fizikalnih parametrov v delovnem in življenjskem okolju (hrup, osvetljenost, vibracije, mikroklima), • celovita poročila in strokovne ocene o vplivih na okolje, • meritve in poročila o emisijah snovi v zraku, • preiskave in meritve kemičnih dejavnikov v delovnem okolju, • meritve radioaktivnosti, • usposabljanja iz varstva pred sevanji. Center za medicino dela • analize tveganja in zdravstvene ocene delovnih mest, • preventivni zdravstveni pregledi (pred zaposlitvijo, obdobni in drugi usmerjeni), • ocenjevanje delazmožnosti delavcev za potrebe zdravniških in invalidskih komisij, • pregledi menedžerjev , športnikov in rekreativcev, • pregledi kandidatov za voznike, voznike motornih vozil za amaterje in poklicne voznike vseh kategorij ter pregledi letalcev in pomožnega letalskega osebja vseh kategorij, • pregledi oseb, izpostavljenih snovem in energijam s kancerogenim, teratogenim, mutagenim in fibrogenim učinkom, • svetovanje pri izbiri ustreznega delovnega mesta za invalide ter svetovanje pri zniževanju odsotnosti zaradi bolezni in poškodb, • ostale naloge pooblaščenega zdravnika, med drugim tudi: o organiziranje prve pomoči, priprava dokumentacije in sodelovanje v invalidskih postopkih, • izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, • izobraževanje s področja celovitega aktivnega zdravstvenega varstva tako zaposlenih, udeležencev v prometu kot tudi športnikov. ZVD d.d. vam nudi tudi svetovalne storitve s področja delovnega prava in socialne varnosti, svetovanje pri ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu, svetovanje pri upokojevanju ter izračun pogojev za upokojitev. 5 6 12 17 V središču Intervju z mag. Dušanom Semoličem, predsednikom ZSSS Interview with Dušan Semolič, M. Sc., president of ZSSS (Association of Free Trade Unions) Novoletna poslanica New Year’s Missive Tema meseca Ivan Božič Bistvene novosti pravilnika o varnosti dvigal Essential novelties of the regulation on safety of lifts Milan Srna Predlog nove uredbe o varnosti strojev Draft proposal of the new regulation on safety of machinery Ivan Božič Standardi za načrtovanje funkcionalne varnosti strojev Standards for designing functional safety of machinery 6 Essential novelties of the regulation on safety of lifts The development of national regulations and standards for lifts is bringing also binding demands for owners of existing lifts beside the new requirements of new lifts. The gap between the safety levels of existing and new lifts will reduce in this way. Today, lifts should be accessible to and be ft for use by anyone, even to people with disabilities and/or with a reduced mobility. The standard EN 81 -80 categorises various hazards and hazardous situations, each of which has been analysed by a risk assessment. It then provides a list of corrective actions to improve safety progressively. With the new Regulation on the Safety of Lifts (Offcial Gazette of the Republic of Slovenia, No. 83/07), Slovenia enforced suitable parts of the standard and started with the implementation of its obligations on this feld. 2 Draft proposal of the new regulation on safety of machinery Member States shall adopt and publish, by 29. June 2008 at the latest, the laws, regulations and administrative provisions necessary to comply with Directive 2006/42/EC The new regulation aims to provide greater clarity than the old regulation, e.g. with a new defnition of the core concept of ‘machinery’ and in the dividing lines between itself and the Lifts and Low Voltage Directives. Another signifcant change is the introduction of a quality assurance conformity assessment module as an option for relevant manufacturers. 7 Standards for designing functional safety of machinery Not long ago, manufacturers of machines and equipment designed the controllers for machines and equipment in accordance to the standard EN 954-1. This standard describes safety requirements and provides guidance on principles for the design of safety-related parts of control systems, but specifcally contains no adequate requirements for programmable electronic systems. After the revision of EN 60204-1 and as the successor to EN 954-1, EN ISO 13849-1 will become the main standard for the design of functional safety - safety-related control systems in the “machnery safety” sector.t 24 33 38 40 41 44 Vsebina Razvoj in znanost Katarina Bitenc, Marjan Bilban Onesnaženje pitne vode s svincem in vpliv na zdravje otrok Pollution of drinking water with lead and infuence on the health of children Lucija Perharič Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošne rabe Disturbances of hormonal balance and chemical substances in objects of common use Aktualno Janja Lekše Mladi vozniki Young drivers Priznanji za dobro prakso Good practice awards Nagrajenci Fundacije Avgusta Kuharja Avgust Kuhar’s Foundation award winners Zakonodaja Ana Lozar Iz Uradnega lista RS From the Offcial Gazette of the Republic of Slovenia Bronasta pokrovitelja revije Delo in varnost Gradimo prihodnost Poslovna skupina Sava Delo in varnost 52/2007/6 3 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELO in VARNOST Izdajatelj in založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran Kalčič, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefon: (0) 585 5 00 Faks: (0) 585 5 0 Ident. št: SI21282692 Matična številka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Lektorica: Tatjana Šrol Oblikovanje in fotografja: Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Člani uredništva: asist. Metka Teržan, dr. med. dr. Gregor Omahen, univ. dipl. inž. dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž. Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Cena posamične številke: 13.77 €z vključenim DDV. Odpovedni rokje tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Trženje: Jana Konček Cigula Tel.: (01) 585 51 28 Tisk: TIPOGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25 Fotografja na naslovnici: mag. Ivan Božič Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Se-molič je v intervjuju za našo revijo poudaril, da se krepi zavest o pomenu varovanja zdravja delavcev in življenjskega okolja. Iz šol prihajajo novi strokovnjaki z odličnim naborom znanja. Žal pa marsikateri delodajalec podcenjuje pomemben element evropskega sistema varnosti in zdravja, namreč da se mora o vseh pomembnih vprašanjih varnosti in zdravja pri delu posvetovati z delavci oziroma njihovimi predstavniki, se medsebojno obveščati in skupno posvetovati ter soodločati v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Glede psi-hosocialnih obremenitev je povedal, da si bodo sindikati prizadevali za obvladovanje stresa in psihičnega nasilja na delovnem mestu s sklenitvijo posebnih sporazumov, kakor so se na evropski ravni sporazumeli evropski partnerji. V temi meseca, kije namenjena novim tehničnim predpisom, objavljamo nekaj zanimivih prispevkov. Slovenija je z novim pravilnikom o varnosti dvigal, ki je izšel septembra letos, uveljavila ustrezne dele standarda EN 81-80, ki navaja razne nevarnosti in nevarna stanja ter oceno tveganja le-teh, in začela izpolnjevati svoje obveznosti na tem področju. Bistvena novost pravilnika je prva alinea 2.člena, ki po novem postavlja za enega od kriterijev za dvigalo (lift) tudi hitrost nad 0,15 m/s. S tem so se končale dileme o razmejitvi med poenostavljenimi dvigali za prevoz invalidov in običajnimi lifti. Predlog nove uredbe o varnosti strojev predstavlja novosti in spremembe uredbe, ravno tako standardi za načrtovanje funkcionalne varnosti strojev. Pitna voda je postala s prepovedjo uporabe osvinčenega bencina potencialno največji vir svinca v okolju. Glavni vir svinca v pitni vodi je sekundarna kontaminacija v hišnem omrežju, kjer svinec najdemo v materialih vodovodnega omrežja. Že nizke koncentracije svinca so lahko škodljive, dolgotrajni vnos pa pov- zroča motnje v delovanju ter razvoju centralnega in perifernega živčnega sistema. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča anorganski svinec v skupino 2A, kar pomeni, da obstajajo zadostni dokazi o karcinogenem delovanju na ljudi. Strokovnjaki so v svojih raziskavah ponudili kar nekaj ukrepov za znižanje svinca v pitni vodi. Ne prezrite tudi prispevka o predmetih splošne rabe, ki vsebujejo kemične snovi, ki lahko motijo hormonsko ravnovesje. Kemijski povzročitelj hormonskih motenj (KPHM) je od zunaj vnesena kemična snov oziroma mešanica snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije. Zmanjševanje izpostavljenosti je še posebej pomembno v obdobju razvoja in programiranja hormonskega sistema, to je med nosečnostjo, pri otrocih in mladostnikih. Z vidika javnega zdravja predlagamo previdnost pri uporabi in kar najbolj zmanjšati izpostavljenost ter budno sledenje razvoja tega področja. Predstavljamo nagrajence fundacije Avgusta Kuharja in dobre prakse. Staro leto seje skoraj izteklo in z njim letošnji že 52.letnik izhajanja revije. Zdaj je čas za razmislek in obračun. Za nekatere seje leto končalo dobro, za druge morda slabše, kot so predvidevali. Kakorkoli že, iz vsega, kar seje zgodilo, potegnimo najboljše in najlepše, slabo pa čimprej pozabimo. Pred nami so nove naloge in novi, še višji cilji. Oplemenitimo svoje življenje z zdravim in varnim načinom preživetja, z visoko varnostno kulturo v vsakodnevnem življenju in na delovnem mestu. In ostanite naši zvesti bralci. 2 Srečno in varno novo leto 2008 vam želi Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. Delo in varnost 52/2007/6 V središču iNTeRvjU Z DUšANOM SEMOLIčEM, PREDSEDNIKOM ZVEZE SVOBODNIh SINDIKATOV SLOVENIJE Ste predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ali nam lahko na kratko predstavite delovno področje sindikata? Smo sindikalna centrala, ki združuje sindikate različnih dejavnosti. Smo delavska organizacija, ki ščiti interese svojega članstva na različnih področjih – na področju plač, zdravstva, pokoj-ninsko-invalidskega sistema, socialne varnosti, varnosti in zdravja pri delu, izobraževanja, kulture, pravne varnosti in še bi lahko našteval. Te naloge uresničujemo s pomočjo socialnega dialoga, s kolektivnimi pogodbami, s socialnimi sporazumi, s svojo prisotnostjo v različnih institucijah, ki odločajo o teh pravicah in, če je treba, tudi z demonstracijami in stavkami. Ena od nalog sindikatov, združenih v ZSSS, je tudi, da predlaga izvolitev dobrih delavskih predstavnikov in jih usposablja za njihovo učinkovito delo. Kakšne so vaše izkušnje z njihovim delom? Znano je, da okvirna direktiva Sveta Evrope št. 391 iz leta 1989 o uvedbi ukrepovza dvig ravni varnosti in zdravja delavcev pri delu in v skladu z njo tudi slovenski zakon o varnosti in zdravju pri delu iz leta 1999 temeljita na sistemu varnosti in zdravja pri delu, med drugim na posvetovanju delodajalca z delavskimi predstavniki. Delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu Delo in varnost 52/2007/6 s tem zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Marsikdo, ne le od nas, ampak tudi v EU, podcenjuje ta element evropskega sistema varnosti in zdravja pri delu. Nasprotno pa evropski sindikati vemo, da so delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu ključni za praktično izvajanje preventivne politike. Večina med njimi so hkrati sindikalni aktivisti in jih sindikati podpirajo pri njihovem delu na več načinov: z usposabljanjem, informiranjem, s kampanjami, z organiziranjem mrež, s politično in pravno podporo v sporih z delodajalci. Ni jim lahko. Praviloma niso ne varnostni inženirji in ne specialisti medicine dela. Drugače kot delodajalcu jim ni na voljo strokovna služba in za svoje delo pravzato nedvomno potrebujejo tudi veliko poguma. Globoko spoštujem njihov socialni čut, zaradi katerega so sprejeli tako zahtevno in odgovorno nalogo. Zavedamo se, kako je zanje dragocena vsaka oblika usposabljanja. Zveza svobodnih sindikatov bo zanje v letu 2008 pripravila nove programe usposabljanja. Za nalogo smo se tudi kadrovsko okrepili. Kakšno je po vašem stanje na področju varnosti in zdrava pri delu v Sloveniji ? Slovenijo po nekaterih kriterijih uvrstimo lahko med države z zgledno zasnovanim sistemskim pristopom, po drugih kriterijih pa ne. Krepi se zavest o pomenu varovanja zdravja delavcev in življenjskega okolja. Iz šol prihajajo novi strokovnjaki z odličnim naborom znanja. Po drugi strani pa smo zaskrbljeni, ker naša država ne kaže politične volje za pripravo predpisov, ki bi omogočili preprečevati poklicne bolezni. Skrbi nas tudi, ker kljub pozivom ni razrešen etični konfikt pooblaščenih zdravnikov, ki ne morejo vedno ravnati v skladu s svojo stroko zaradi neposrednega fnanciranja njihovega dela s strani delodajalcev, ki niso zainteresirani za odkrivanje poklicnih bolezni. Ali delodajalci po vašem mnenju zadostno izpolnjujejo dolžnosti, ki jim jih nalaga zakon o varnosti in zdravju pri delu? Marsikje izpolnjujejo svoje obveznosti zgolj formalno in ravno toliko, da se izo- V središču gnejo kazni. Varnost in zdravje pri delu se jim zdi nepotreben strošek. Drugje pa se odlikujejo po tem, da varnost in zdravje pri delu in celo več – udobje delavcev pri delu, jemljejo kot kazalnik svoje poslovne odličnosti. Praviloma so med slednjimi najboljša podjetja. Raziskava Evropske agencije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer iz Dublina o delovnih razmerah v državah EU za leto 2005 je pokazala, do so delavke in delavci v Sloveniji na delu nadpovprečno obremenjeni. Odgovori kažejo med drugim, da kar 45,6 % slovenskih delavcev verjame, da sta njihovo zdravje in varnost ogrožena zaradi dela. Kje so po vašem vzroki za to? Vzroke je treba iskati predvsem v marsikje zastareli in ne ergonomsko zasnovani tehnologiji, s katero delajo delavci. Vzroki so tudi v togi in hierarhični organizaciji dela z manj posluha za potrebe delavcev. Pri nas se tudi izrazito podcenjujejo psihosocialne obremenitve pri delu. V Sloveniji so po podatkih omenjene raziskave psihosocialne obremenitve bistveno višje kot velja za EU povprečje. Ali v sindikatih razmišljate o korakih za izboljšanje stanja v zvezi z omenjeno problematiko? V socialnem sporazumu za obdobje 2007 – 2009 smo se slovenski socialni partnerji na pobudo ZSSS zavezali, da bomo tudi v Sloveniji uveljavili v EU sprejete usmeritve za obvladovanje stresa in psihičnega nasilja na delovnem mestu s sklenitvijo posebnih sporazumov, kakor so se na evropski ravni sporazumeli evropski socialni partnerji. Zakon je leta 1999 prvič uvedel nov pojem, izjavo o varnosti z oceno tveganja. Kako bi ocenili stanje po osmih letih izvajanja te zakonske določbe ? Pogrešamo raziskavo o značilnostih slovenskih ocen tveganja. Marsikatera ocena je najbrž zmotna. ZSSS je aktivna tudi v nacionalni mreži za varnost in zdravje pri delu ter na mednarodnem področju. Kakšne so vaše izkušnje na slednjem? Res je. V tristranskih institucijah in svetovalnih organih EU za varnost in zdravje pri delu zastopamo interese slovenskih delavcev. Svoje delo skušamo predstaviti vsem delavcem in sindikatom v državi. Med drugim smo natisnili že šest publikacij, v katerih skušamo slovenski javnosti predstaviti, kaj se v EU dogaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Kako bi primerjali delo sindikatov v Sloveniji in v tujini? Kaj dosti ne zaostajamo. Hitro se učimo. To nam priznavajo tudi naši kolegi sindikalisti iz EU. Hvala za razgovor. Pripravil: mag. Milan Srna Foto: Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Delo in varnost 52/2007/6 Zaposleni na ZVD ZAVODU ZA VARSTVO PRI DELU d.d., direktor družbe Miran Kalčič, univ.dipl.pravnik, in uredništvo revije DELO IN VARNOST želijo bralcem, sodelavcem in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike in srečno novo leto 2008 Ob vstopu v novo leto 2008 nam dovolite, da vas ob naših najboljših željah za leto, ki prihaja, spomnimo na pomen varnosti in zdravja pri delu ter zdravega in varnega življenjskega okolja, za katerega si moramo vsi skupaj prizadevati. Prizadevati si moramo, da bodo temeljne vrednote in cilj evropskega socialnega modela, med katerimi so pomembne nediskriminacija oziroma enake možnosti za vse, solidarnost in vzajemnost, varnost zaposlitve, zdravstveno varstvo, katerega del je tudi zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dostopnost do javnih storitev, postale sestavni del učinkovitega in uspešnega gospodarstva in socialne države. Pomembna temeljna sestavina socialne države pa je tudi pravica do dostojnega dela, ki je samo tisto delo, ki je hkrati tudi varno in zdravo. Varne in zdrave delovne razmere so predpogoj za družbeno pravičnost in enakost, hkrati pa tudi pomenijo v določenem obdobju zniževanje tako imenovanih posrednih in socialnih stroškov. Evropska skupnost obravnava varnost in zdravje pri delu kot ekonomsko kategorijo – gre za uskladitev socialne pravičnosti- načel socialne države z gospodarsko učinkovitostjo in uspešnostjo ter konkurenčnostjo. Zaradi tega je treba med ključne sestavine socialnega modela šteti tudi prizadevanja za zmanjšanje števila poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom, od katerih se jih veliko konča s smrtnim izidom, odsotnostjo z dela zaradi poškodbe ali bolezni in nenazadnje z invalidnostjo. Del našega vsakdanjega dela, ki vključuje tudi širjenje varnostne zavesti in pomeni zmanjševanje poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom, mora postati prizadevanje, da se število poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni v zvezi z delom v prihodnje čim bolj zmanjša. In zato si je treba kot cilj postaviti vsaj 25-odstotno zmanjšanje poklicnih tveganj, kot smo si ta cilj postavili v Evropski uniji v Strategiji Skupnosti 2007 – 2012 na področju varnosti in zdravja pri delu. Ob vstopu v leto 2008 zatorej razmislimo o tem, kakšen cilj smo si zastavili za prihodnje leto in za v prihodnje sploh. Naj bo med cilji tudi omenjeni. In ne nazadnje, pri doseganju tega cilja smo vam pripravljeni svetovati, vam pomagati in z vami sodelovati vsi zaposleni na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. In še enkrat, veliko lepega v novem letu 2008. Tema meseca BISTVENE NOVOSTI PRAVILNIKA O VARNOSTI DVIGAL mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el.* IZVLEČEK Razvoj nacionalnih predpisov in standardov za dvigala prinaša poleg novejših zahtev za nova dvigala tudi zavezujoče zahteve za lastnike obstoječih dvigal. Na ta način se bo zmanjšal razkorak med varnostjo obstoječih in novih dvigal. Danes morajo biti dvigala uporabna in dostopna najširšemu krogu uporabnikov, tudi invalidom in ljudem s slabšo mobilnostjo. Standard EN 81-80 navaja razne nevarnosti in nevarna stanja ter oceno tveganja le-teh. Podaja tudi nabor korektivnih ukrepov za postopno izboljšanje varnosti. Z novim pravilnikom o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07) je Slovenija uveljavila ustrezne dele standarda in začela izpolnjevati svoje obveznosti na tem področju. Ključne besede: dvigalo (lift), obstoječe dvigalo, varnost dvigal, SNEL, pravilnik o varnosti dvigal ABSTRACT The development of national regulations and standards for lifts is bringing also binding demands for owners of existing lifts beside the new requirements of new lifts. The gap between the safety levels of existing and new lifts will reduce in this way. Today, lifts should be accessible to and be fit for use by anyone, even to people with disabilities and/or with a reduced mobility. The standard EN 81-80 categorises various hazards and hazardous situations, each of which has been analysed by a risk assessment. It then provides a list of corrective actions to improve safety progressively. With the new Regulation on the Safety of Lifts (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 83/07), Slovenia enforced suitable parts of the standard and started with the implementation of its obligations on this field. 1. UVOD Sredi septembra je bil v Uradnem listu RS, št. 83/07 objavljen nov pravilnik o varnosti dvigal, ki je konec istega meseca nadomestil do tedaj veljavni pra-vilnikz enakim naslovom. Pristojno ministrstvo za gospodarstvo je z novelo predpisa poleg redakcijskih popravkov uveljavilo tudi zahteve in priporočila Evropske komisije na področju dvigal za prevoz osebnih in tovorno-osebnih dvigal. Gre za novosti predvsem na dveh vsebinskih sklopih: – bolj točna defnicija dvigala in posledično ostrejša razmejitev med njimi po pravilniku o varnosti dvigal in dvižnimi napravami, ki se lahko izdelujejo na podlagi pravilnika o varnosti strojev; – zahteve glede izboljšanja varnosti dvigal, ki so bila dana v uporabo pred našim vstopom v Evropsko unijo (EU). 2. RAZMEJITEV »DVIGALO - STROJ« Nova defnicija dvigala izhaja iz novele strojne direktive 2006/42/EC, ki jo bodo morale članice EU uveljaviti do konca leta 2009 in bo nadomestila direktivo 98/37/EC, ki je v slovenskem pravnem redu implementirana s pravilnikom o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06). Da bi se v EU izognili noveli direktive za dvigala 95/16/ES, * Predstojnik CTV, ZVD d.d. 6 se z novelo strojne direktive v nekaterih členih spreminja tudi tekst direktive o dvigalih. V novem pravilniku o varnosti dvigal so te spremembe že uveljavljene v 2. in 3. členu ter v točki 1.2 priloge I. Nova vsebina navedenih členov in priloge je taka: Pravilnik o varnosti dvigal je torej treba upoštevati, če gre za fksno vgrajeno dvigalo (lift), ki v 2. členu ni izključeno in je namenjeno (namenovje lahko več): prevozu oseb, prevozu oseb in tovora, prevozu tovora, ki ga spremlja oseba, prevozu tovora in ima kabino, ki je dostopna za osebe ter ima komande, ki so bodisi v kabini ali pa zunaj nje in jih oseba lahko iz kabine doseže. V tabeli 1 navedena vsebina pravilnika omogoča natančno razmejitev med dvigali (lifti) in vertikalnimi dvižnimi napravami, kijih smemo uporabljatitudiza vertikalni prevoz oseb, vendar so izdelana ob upoštevanju pravilnika o varnosti strojev. Med slednje prištevamo predvsem dvigala in dvižne naprave za navpični in poševni prevoz invalidov in slabše mobilnih oseb, tekoče stopnice, nekatere dvižne naprave na gradbiščih ter pri vzdrževalnih delih, dvižne mize… Začasna dvigala za prevoz oseb na gradbiščih bodo uvrščena v okvir predpisov za stroje šele konec leta 2009. Žičnice in vzpenjače, ki so na podlagi 2. člena ravno tako izvzete iz pravilnika o varnosti dvigal, so zajete v posebni direktivi 2000/9/EC. Za vse druge izvzete dvižne naprave ni posebne skupne evropske zakonodaje. Upoštevati je treba ustrezne nacionalne predpise in standarde, če obstajajo, oziroma zakon o splošni varnosti proizvodov. Slika 1. Začasna dvigala za prevoz tovora in oseb na gradbiščih trenutno ne sodijo med dvigala (lifte) niti v okvir pravilnika o varnosti strojev. Z uveljavitvijo nove strojne direktive 2006/42/EC se bo to spremenilo. Bistvena novost v noveli pravilnika je zlasti prva alineja 2. člena, ki po novem postavlja za enega od kriterijev za dvigalo (lift) tudi hitrost nad 0,15 m/s. S tem so se končale dileme o razmejitvi med »poenostavljenimi« dvigali za prevoz invalidov in običajnimi »lifti«. Točni kriteriji so pomembni tako za uporab- Delo in varnost 52/2007/6 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m Tema meseca Tabela 1. Vsebina pravilnika o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07), ki se nanaša na defnicijo dvigala (lifta) 2. člen (veljavnost) Ta pravilnik ne velja za: dvižne naprave, katerih hitrost ne presega 0,15 m/s, gradbiščna dvigala, - žičnice, vključno z vzpenjačami, dvigala, ki so posebej načrtovana in izdelana v vojaške ali policijske namene, dvižne naprave, iz katerih je mogoče opravljati delo, rudarske dvižne naprave, dvižne naprave, namenjene dviganju izvajalcev med umetniškimi predstavami, dvižne naprave, vgrajene v prevozna sredstva, dvižne naprave, povezane s stroji in namenjene izključno dostopu do delovnega mesta, vključno z vzdrževalnimi in nadzornimi točkami na strojih, - zobate železnice, - tekoče stopnice in mehanske steze. Če so določena tveganja za dvigala, ki so navedena v tem pravilniku, v celoti ali delno urejena z drugimi predpisi, ta pravilnik za ta dvigala in ta tveganja ne velja. 3. člen (pomen izrazov) Vtem pravilniku imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen: 1. »Dvigalo« je dvižna naprava, ki deluje med določenimi nivoji, ima nosilec, ki se premika vzdolž vodil, ki so toga in nagnjena pod kotom, večjim od 15 stopinj glede na vodoravnico in je namenjena za prevoz: – oseb, – oseb in blaga, – samo blaga, če je nosilec dostopen, to pomeni, da lahko oseba brez težav vstopi vanj in je opremljen s krmilnimi napravami, nameščenimi znotraj nosilca ali v dosegu osebe, ki je v njem. Za dvigala po tem pravilniku štejejo tudi dvižne naprave, ki se premikajo vzdolž nespremenljive poti, čeprav se ne premikajo vzdolž togih vodil. 2. »Nosilec« je del dvigala, ki pri dviganju ali spuščanju nosi osebe in blago. … Priloga I … 1.2 Nosilec Nosilec vsakega dvigala mora biti kabina. Ta kabina mora biti načrtovana in izdelana tako, da njena prostornost in trdnost ustrezata največjemu številu oseb in nazivnemu bremenu dvigala, ki ga določi monter. Kadar je dvigalo namenjeno prevozu oseb in kadar to dopuščajo njegove mere, mora biti kabina načrtovana in izdelana tako, da njene konstrukcijske značilnosti ne ovirajo ali preprečujejo dostopa in uporabe invalidnim osebam in da dopuščajo ustrezne prilagoditve, namenjene olajšanju uporabe dvigala takim osebam. … nike, proizvajalce kot tudi za organe za ugotavljanje skladnosti. Tovrstne naprave so zanimive zaradi nižje cene, manjše porabe prostora in energije ter cenejšega vzdrževanja. Naštete prednosti pridobimo na račun zelo omejene uporabe in bistveno nižjih zmogljivosti. Naprave so primerne predvsem za enostanovanjske objekte in za premo-ščanje ovirza invalide, kadar običajnih dvigal ni mogoče vgraditi. Pri vseh dvižnih napravah za prevoz oseb, ki sodijo v okvir pravilnika o varnosti strojev velja opozoriti še na pomembno razliko pri postopkih ugotavljanja skladnosti, če višina dviga presega 3 m. V tem primeru je treba Delo in varnost 52/2007/6 na podlagi 11. člena in 16. točke priloge IV v postopke ugotavljanja skladnosti stroja pred dajanjem na trg obvezno vključiti priglašeni organ. Če stroj ni izdelan ob upoštevanju har-moniziranega standarda, je treba pridobiti certifkat o preskusu tipa. ZVD d.d. je v Sloveniji edini priglašeni organ za to področje strojev in nudi vse storitve na tem področju. Kljub temu je zaradi nepoznavanja predpisov in slabega nadzora pri nas večina doma izdelanih dvižnih naprav, ki sodijo v omenjeno kategorijo, brez ustreznih dokumentov in žal pogosto tudi zelo neskladnih z zahtevami predpisov in standardov. Nič boljša ni slika pri dvižnih napravah – strojih, ki ne sodijo v prilogo IV Vgrajujejo tovorna dvigala, dvižne mize in ostale dvižne naprave brez ustrezne dokumentacije, brez oznak in napisov, brez izjav o skladnosti, s pomanjkljivimi varnostnimi napravami, z nepopolnim krmiljenjem…. Dogaja pa se, da takšne naprave kljub neskladnostim pridobijo dokumente, ki jih zahteva pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. Tudi če o novi očitno neskladni dvižni napravi obvestite pristojno inšpekcijo, slednja v Sloveniji po dosedanji praksi kaznuje le pogosto na tem področju neukega in nič krivega lastnika naprave, ki mu ob nerazu- 7 Tema meseca Slika 2. Dvižne ploščadi in dvigala za invalide so po novem bolj jasno ločena od ostalih dvigal (liftov). Višina dviga ni omejena. Poglavitna omejitev je hitrost, ki ne sme presegati 0,15 m/s. Obveznosti lastnikov izhajajo iz navodil proizvajalcev in bolj splošnih določil priloge I pravilnika o varnosti strojev. Tudi pri teh napravah je treba poskrbeti za ustrezne vzdrževalne in druge periodične preglede ter reševanje, kadar obstaja tveganje ujetja oseb v jaških teh naprav in zunaj ni spremljevalcev (vgradnja dvosmerne govorne naprave za povezavo s klicnimi centri in organizacija reševanja). Ker za te naprave še ni harmoniziranih standardov (trenutno so v pripravi), je treba pri višini dviga 3 m in več pridobiti odobritev tipa pri priglašenem organu (v Sloveniji je to ZVD d.d.). mevanju proizvajalca preostane le še mukotrpna sodna pot, da na koncu le pride do skladnega proizvoda. Novosti, navedene v tabeli 1, bodo na podlagi 32. člena pravilnika o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07) stopile v veljavo formalno šele konec leta 2009, vendar se v EU že uporabljajo predvsem pri načrtovanju in vgradnji dvižnih naprav za invalide. 3. OBVEZNOSTI LASTNIKOV DVIGAL Bistvena novost v novem pravilniku o varnosti dvigal je obveznost lastnikov, da v predpisanih rokih izboljšajo varnost obstoječih dvigal, ki so bila dana v uporabo pred 1. majem 2004. Podrobno so te zahteve predstavljene v nadaljevanju prispevka. Pri drugih obveznostih lastnika (predstavljene so v tabeli 2) je pomembna sprememba tudi podaljšanje odzivnega časa za reševalce iz dvigal. V 26. členu je poleg drugih določil v zvezi z reševanjem oseb, ki so ujete v dvigalu, tudi tale: čas med klici v sili in prihodom reševalcev k zadevni stavbi ter zadevnemu dvigalu ne sme presegati 2 uri, razen če gre za nenormalne razmere (prometni zastoji, sneg, nalivi itd.), Do spremembe odzivnega časa za reševalce je prišlo predvsem na željo ponudnikov storitve v Sloveniji. Na ta način je omogočeno reševalnim službam, ki so locirane v centralnem delu države, pokrivanje večine ozemlja iz enega samega centra. Še vedno pa ostaja obveznost in navodilo lastnikom in reševalcem, da se je treba odzvati v najkrajšem možnem času, ne glede na dopusten odzivni čas 120 minut. V novem pravilniku ostaja tudi zahteva (četrti odstavek21. člena), kije bila uvedena že v prejšnji različici pravilnika, da mora lastnik do 25. oktobra 2008 obstoječe dvigalo predelati tako, da alarmni sistem v obstoječem dvigalu lahko vzpostavi stalno dvosmerno govorno povezavo z mestom za reševanje oseb iz dvigala. Vzpostavitev zveze z mestom za reševanje oseb iz dvigala mora biti neprestano možna. Po naknadni obrazložitvi ministrstva za gospodarstvo je povezava s klicnim centrom lahko prekinjene le, če je dvigalo izklopljeno in ga takrat ni mogoče uporabljati (izklop glavnega stikala ali izklop krmilja). Na podlagi novega 15. člena in priloge XV je treba do istega datuma (do 25. oktobra 2008) poskrbeti tudi za ustrezno reševanje oseb, ki lahko ostanejo ujete Slika 3. Z dvosmerno govorno napravo, ki naj ustreza standardu SIST EN 81-28, je mogoče alarmiranje v klicni center iz različnih področij oziroma delov dvigala, mogoče je dograditi tudi govorno povezavo s strojnico dvigala, ki je nujna pri postopkih reševanja, vzdrževanja in preskušanja, če se iz strojnice ni mogoče neposredno sporazumevati z osebami v kabini. v jašku dvigala – na strehi kabine in v jami jaška. Pri hidravličnih dvigalih, kjer je strojnica oddaljena od jaška dvigala, pa je treba do tega datuma vzpostaviti tudi govorno povezavo med kabino in strojnico dvigala. Enoten rok je posledica dejstva, da se z govorno napravo, ki je namenjena povezavi kabine in Tabela 2. Obveznosti lastnikov dvigal po pravilniku o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07) 8 Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca klicnega centra, z dodatnimi tipkami za alarmiranje na strehi in v jami oziroma pod kabino in z dodatno slušalko v kabini, lahko odpravi tudi nekatera druga tveganja, kot je ilustrirano na sliki 2. 4. IZBOLJŠANJE VARNOSTI OBSTOJEČIH DVIGAL Dvigala veljajo za varna in trajna transportna sredstva. V povprečju obratujejo več kot tri desetletja, preden sejih korenito modernizira. Tehnologija in varnost na eni strani ter navade in potrebe ljudi na drugi se vtako dolgem obdobju običajno bistveno spremenijo. Evropska direktiva 95/16/ES uvaja visoko raven varnosti za nova dvigala. Vendar pa večina dvigal v uporabi ne izpolnjuje najnovejših varnostnih zahtev, ker so bila dana v promet pred uveljavitvijo omenjene direktive. V številnih državah EU so statistike prikazovale porast nezgod s hudimi posledicami, predvsem na starejših dvigalih. Številne nezgode bi lahko preprečili, če bi dvigala modernizirali skladno s trenutnim stanjem tehnike. Strokovnjaki s tega področja navajajo dva poglavitna razloga za porast nezgod: a) Pričakovanje visoke stopnje varnosti Številni predvsem mlajši uporabniki in vzdrževalci, ki se srečujejo s sodobnimi dvigali v novejših stanovanjskih, poslovnih ter javnih objektih, se ne zavedajo večjih tveganj na starejših dvigalih, zlasti če jih ne uporabljajo ali ne vzdržujejo pogosto. Tudi starši so dostikrat premalo pozorni na otroke. b) Staranje prebivalstva in vključevanje invalidov v vsakdanje življenje Starostna meja in število starejših prebivalcev v evropskih državah vztrajno naraščata. Večina vztraja v svojih domovanjih in je prisiljena uporabljati dvigala. Starejši so z leti pogosto manj gibljivi in veliko bolj občutljivi na stopnice pri vstopu v kabino dvigala ali iz nje, na udarce vrat, neustrezne pojemke in pospeške… Evropska Komisija je zato podprla idejo standardizacijskega organa CEN o izdelavi standarda EN 81-80, ki naj bi celostno reševal to področje na osnovi ocene tveganja na obstoječih dvigalih. Standard, ki ga krajše imenujemo tudi SNEL (Safety Norm for Existing Lifts) in je sprejet tudi kot slovenski, prinaša: • v 74 točkah opis potencialnih tveganj na obstoječih dvigalih, ocenjenih po pogostosti in resnosti, Delo in varnost 52/2007/6 • učinkovite ukrepe za zmanjšanje ali odpravo tveganj – večinoma gre za sklicevanja na standarde ali predloge standardov EN 81 – 1, 2, 21, 28, 70, 71, 72, 73, možnost nacionalnega fltriranja – postopek izbire oziroma izločitve nepomembnih tveganj za določeno državo, področje, uporabni kontrolni listi za določanje tveganj in ukrepov na posameznih dvigalih, predlog rokov za odpravo tveganj. 4.1 Uveljavitev SNEL v novem pravilniku o varnosti dvigal Rezultati aktivnosti v zvezi z uveljavitvijo SNEL-a v Sloveniji se zrcalijo novem 15. členu in novi prilogi XV pravil- nika o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07). Po opravljenem fltriranju in usklajevanju je ostalo za Slovenijo pomembnih 20 tveganj (tabela 3) od skupno 74, naštetih v standardu EN 81-80. Po naših ocenah bodo na večini obstoječih dvigal prišli v poštev le nekateri ukrepi. Razlogi so predvsem tile: • številna tveganja se pojavijo le na specifčnih izvedbah dvigal, • pri obnovah in modernizacijah so bile nekatere izboljšave že izvedene, • v predlogu je nekaj zahtev, ki bi na podlagi preteklih predpisov že morale biti izpolnjene, vendar se zaradi različnih vzrokov na nekaterih dvigalih niso izvajale dosledno. Tabela 3. V prilogi XV (tabela 1) pravilnika o varnosti dvigal so našteta možna preostala tveganja na obstoječih dvigalih, ki so bila dana v uporabo pred 1. majem 2004. Povzeta so po standardu SIST EN 81-80:2004 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) - Obstoječa dvigala - 80. del: Pravila za izboljšanje varnosti obstoječih osebnih in osebno-tovornih dvigal in prirejena za slovenske razmere. Št.* 2 8 19 2 2 2 8 0 8 50 52 5 56 57 58 60 66 72 ocena tveganja ** Tveganje Onemogočena ali omejena dostopnost osebe z omejeno zmožnostjo gibanja visoko Pogonski sistem s slabo točnostjo pristajanja in niveliranja visoko Nezadostne varnostne razdalje in prostori v glavi in jami jaška srednje Ni alarmnega sistema za reševanje oseb, ujetih v jami jaška in na strehi kabine visoko Dostop do strojnice in prostora za pomožne vrvenice ni varen srednje Nezadostne površine v strojnici srednje Manjka oprema za dvigovanje bremen (kljuke) v strojnici in jašku visoko Odklepanje jaškovnih vrat v sili ni ustrezno nizko Neustrezna površina kabine glede na nazivno nosilnost visoko Kabina dvigala nima vrat niti varnostne svetlobne zavese srednje Neustrezna zaščita proti izpadu vrvi/verig iz pogonskih oz. odklonskih vrvenic ali verižnic visoko Neustrezna lovilna naprava ali omejilnik hitrosti na električnih vrvnih dvigalih srednje Ni zaščite proti preveliki hitrosti dvigajoče se kabine pri pogonih s trenjem in dvigalih s pozitivnim pogonom in izravnalno utežjo visoko Neustrezna zaščita proti prostemu padu, povečani hitrosti ali posedanju hidravličnega dvigala visoko Neustrezni blažilniki srednje Neustrezna namestitev končnega stikala pri indirektnem hidravličnem dvigalu visoko Prevelika razdalja med kabino in steno jaška na strani vstopa v kabino obstaja nevarnost padca v jašek med reševanjem visoko Manjkajo varnostne naprave za varno reševanje iz dvigala visoko Nezadostna zaščita pred električnim udarom, označbe opreme; manjkajo opozorila srednje Manjka ali je neustrezna govorna povezava med kabino in strojnico Številka tveganja se nanaša na oznako v standardu SIST EN 81-80:2004 (točka 4.1). Ocena tveganja povzeta po SIST EN 81-80:2004 9 • • • Tema meseca Tabela 4. V tabeli je nazoren prikaz ocene mogočih preostalih tveganj na dvigalih v EU in v Sloveniji (mogoča preostala tveganja v Sloveniji so prikazana s temnejšim zapisom). 15. člen (izboljšanje varnosti obstoječih dvigal) Lastniki obstoječih dvigal, ki so bila dana v uporabo pred 1. majem 2004 (v nadaljnjem besedilu: obstoječa dvigala), so dolžni poskrbeti za izboljšanje njihove varnosti. Minimalne varnostne zahteve za obstoječe dvigalo so izpolnjene, če so upoštevane: – vse zahteve predhodnih predpisov, ki so veljale v času montaže dvigala, – vse zahteve kasnejših predpisov, ki so se ali se nanašajo na obstoječe dvigalo, in – če se na dvigalu odstranijo ali ustrezno omejijo tveganja, ki so našteta v prilogi XV, ki je sestavni del tega pravilnika, kolikor obstajajo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe in roke, ki so navedeni v prilogi XV. Ob predhodni pisni odobritvi priglašenega organa je dovoljena uporaba drugih ustreznih ukrepov za posamezno dvigalo, ki na podlagi ocene tveganja nudijo najmanj enako stopnjo varnosti kot ukrepi, navedeni v prilogi XV Ob prvem periodičnem tehničnem pregledu obstoječega dvigala po začetku veljavnosti tega pravilnika, najkasneje pa v roku 1 leta, mora lastnik dvigala (v nadaljnjem besedilu: lastnik) pri priglašenem organu naročiti, da na obstoječem dvigalu ugotovi preostala tveganja v skladu s tabelo 2 iz Priloge XV Priglašeni organ na podlagi ugotovitev pregleda označi preostala tveganja na kontrolnem listu za obstoječa dvigala iz Priloge XV Izbiro in izvedbo ustreznih ukrepov za odpravo tveganj mora lastnik zagotoviti s pomočjo načrtovalcev, monterjev in /ali vzdrževalcev dvigal. Kopijo izpolnjenega kontrolnega lista mora lastnik vložiti v kontrolno knjigo dvigala. Priglašeni organ dvigala ugotavlja izvajanje ukrepov. Vsa preostala tveganja, ki v predpisanih rokih niso odpravljena ali ustrezno omejena, se obravnavajo kot neskladnosti z določili tega pravilnika in so lahko vzrok za prepoved uporabe dvigala. 0 Vsebina 15. člena je dovolj jasna. Povzamemo jo lahko v nekaj naslednjih točkah: • defnirane so min. zahteve za obstoječa dvigala (dvigala, v uporabi pred 1. 5. 2004): › ustrezati morajo predhodnim predpisom iz časa montaže, › morebitnim zahtevam kasnejših predpisov (npr. dvosmerna komunikacija), › odpraviti preostala tveganja iz spiska in v rokih iz priloge XV; • preostala tveganja ugotovi priglašeni organ (tiste organizacije, ki lahko pregledujejo tudi nova dvigala), ki izpolni kontrolni list (tabelo 2 iz priloge XV) v roku 1 leta od sprejema novele pravilnika – torej do konca septembra 2008; • ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganj izbere lastnik s pomočjo monterja, vzdrževalca, načrtovalca izmed predlogov v kontrolnem listu, • če so ukrepi drugačni od predlogov v kontrolnem listu, jih mora predhodno pisno odobriti priglašeni organ, • kontrolo izvaja priglašeni organ in pristojne inšpekcije. Pri rokih za izvedbo ustreznih ukrepov se do neke mere sledi predlogom standarda EN 81-80 o postopni uveljavitvi zahtev. Nekateri ukrepi, ki so opisani v prejšnji točki se morajo izvesti do 25. oktobra 2008. Roki za izvedbo preostalih ukrepov so 3, 5 in 10 let od uveljavitve predpisa. Merilo za uvrstitev v določen termin je bila predvsem ocena tveganja in medsebojna povezava nekaterih tehničnih rešitev, ki omogočajo istočasno odpravo večjega števila tveganj. Nekaj tveganj je potrebno odpraviti šele ob popolni prenovi dvigala. Pri nekaterih zahtevah je omogočena alternativa, ki v standardu ni predvidena. Tu gre zlasti za predlog, da se za obstoječa dvigala s spremstvom, ki niso opremljena s kabinskimi vrati, ne zahteva nujno, da jih je treba vgraditi, pač pa se lahko namesto njih vgradi ustrezna varnostna naprava - svetlobna zavesa. Vgradnja kabinskih vrat bi bila v večini primerov praktično nemogoča, ker dimenzije jaška in kabine tega ne omogočajo ali pa bi postalo dvigalo zaradi ožjega vhoda in manjše kabine nefunkcionalno. Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca Slika 4. Izpolnjevanje kontrolnega lista (tabela 2, priloga XV pravilnika). Priglašeni organ po naročilu lastnika dvigala do konca septembra 2008 izpolni samo tretji stolpec tabele. Če označi »NE«, mora lastnik poskrbeti za odpravo danega tveganja. Potrebno je izbrati ustrezen ukrep (stolpec 5 – glej tudi opombe) in v ga roku, ki je naveden v četrtem stolpcu, izvesti. Vsi roki so začeli teči z 29. 09. 2007. Viri: 1. Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 83/07), 2. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06), 3. http://ec.europa.eu/enterprise/newa-pproach/standardization/harmstds/ refist.html#na_directives: Directive 2006/42/EC of the European Parliament and of the Council of 17 May 2006 on machinery, and amending Directive 95/16/EC, 4. SIST EN 81-80:2004 Varnostna pravila za konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) – Obstoječa dvigala – 80. del: Pravila za izboljšanje varnosti obstoječih osebnih in osebno-tovor-nih dvigal, 5. Božič I., Dominik M. Ocena tveganja za dvigala, Delo in varnost, 3/2004: 15-22, 6. http://ec.europa.eu/enterprise/me-chan_equipment/lifts/indexguidelines. htm: Guide To Application Of The Lifts Directive 95/16/EC, 15 May 2007. ZM> Želite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima: » predsedniško omizje z ozvočenjem • govorniški pult z ozvočenjem • stropni in prenosni LCD projektor • osebni računalnik (prenosni] • mikrofone • DVD+video • dvojni kasetofon • CD predvajalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • dostop do interneta • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 400 € ZAČETNA URA 100 € NADALJNJA URA 50 € Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima • prenosni LCD projektor • osebni računalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 200 € ZAČETNA URA 100 € NADALJNJA URA 50 € Avla omogoča: • pogostitev med odmori • postavitev razstav • registracijo udeležencev Cene ne vključujejo DDV Kontaktna oseba: Barbara Vogrič, E barbara.vogric@zvd.si, T 01 585 51 26 Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca PReDLoG Nove UReDBe O VARNOSTI STROJEV mag. Milan Srna* univ. dipl. inž. str. IZVLEČEK Države članice EU morajo najpozneje do 29. junija 2008 sprejeti in objaviti predpise za varnost strojev, ki morajo biti usklajeni z direktivo 2006/42/ES. Nova uredba bolj jasno kot pravilnik določa npr. definicijo za stroje, ločnico med strojno direktivo in direktivama za lifte in nizko napetostno direktivo. Druga pomembna sprememba je uvedba sistema zagotavljanja kakovosti kot možnost za proizvajalca. ABSTRACT Member States shall adopt and publish, by 29.June 2008 at the latest, the laws, regulations and administrative provisions necessary to comply with Directive 2006/42/EC The new regulation aims to provide greater clarity than the old regulation, e.g. with a new definition of the core concept of ‘machinery’ and in the dividing lines between itself and the Lifts and Low Voltage Directives. Another significant change is the introduction of a quality assurance conformity assessment module as an option for relevant manufacturers. UVOD V novembru 2007 se je na ministrstvu za gospodarstvo sestala delovna skupina za stroje, ki je obravnavala delovni osnutek nove uredbe za varnost strojev, ki bo izdana na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04 – prečiščeno besedilo). Predlog te uredbe določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati stroji, ki so dani na trg, da bi se zagotovila njihov prost pretok ter njihova skladnostz bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami. Sicer pa prenaša v naš pravni red direktivo 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah direktive 95/16/ES – lifti (Uradni list L št. 157, z dne 9. 6. 2006, str. 24). V prispevku so predstavljene spremembe, kijih glede na veljavni pravilnik prinaša predlog uredbe. PODROČJE UPORABE Določbe uredbe se uporabljajo za naslednje proizvode: a) stroje, b) zamenljivo opremo, c) varnostne komponente, d) dvižne pripomočke, e) verige, vrvi in oprtnice, f) odstranljive naprave za mehanski prenos, g) delno dokončane stroje. S področja uporabe so izvzete: a) varnostne komponente, ki se uporabljajo kot rezervni deli za zamenjavo enakih komponent in jih dobavi proizvajalec originalnih strojev, * Predstojnik CSNV, ZVD d.d. 2 b) posebna oprema, ki se uporablja na sejmiščih in/ali v zabaviščnih parkih, c) stroji, ki so posebej načrtovani ali dani v obratovanje vjedrske namene in pri katerih lahko okvara privede do emisij radioaktivnih snovi, d) orožje, vključno s strelnim, e) naslednja prevozna sredstva: kmetijski in gozdarski traktorji za tveganja, kijih direktiva 2003/37/ES, z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila, motorna in priklopna vozila, ki jih ureja direktiva Sveta 70/156/ EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list L št. 42, z dne 23. 2. 1970), kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivo Komisije 2006/28/ES (Uradni list L št. 65, z dne 7. 3. 2006; str. 27), z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila, vozila, kijih ureja direktiva 2002/24/ ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (Uradni list L št. 124, z dne 9. 5. 2002, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivo Komisije 2005/30/ES (Uradni list L št. 106, z dne 27. 4. 2005, str. 17), z izjemo strojev, ki so nameščeni na ta vozila, motorna vozila, ki so namenjena izključno tekmovanju, in prevozna sredstva v zračnem, vodnem in železniškem prometu, z izjemo strojev, ki so nameščeni nanje, f) morska plovila in premične priobalne enote ter stroji, nameščeni na krovu takšnih plovil in/ali enot, g) stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v vojaške in policijske namene, h) stroji, ki so posebej načrtovani in izdelani v raziskovalne namene za začasno uporabo v laboratorijih, i) rudarske dvižne naprave, j) stroji, namenjeni za premikanje izvajalcev med umetniškimi predstavami, k) električni in elektronski proizvodi, ki sodijo v naslednje skupine, kolikorjih zajema direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, načrtovano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list EU L št. 374, z dne 27. 12. 2006, str. 10): gospodinjski aparati, namenjeni za domačo uporabo, zvočna in slikovna oprema, oprema za informacijske tehnologije, običajni pisarniški stroji, nizkonapetostna stikala in naprave za krmiljenje in elektromotorji, l) visokonapetostne električne opreme: stikalne naprave in naprave za krmiljenje in transformatorji. NADZOR Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo organizacijo in delovna področja ministrstev in organov v njihovi sestavi: Tržni inšpektorat Republike Slovenije za stroje na trgu, Inšpektorat Republike Slovenije za delo za stroje v delovnem procesu, Rudarska inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo za stroje, namenjene za rudarska dela ter druga podzemna gradbena dela, ki se izvajajo z rudarskimi metodami dela. Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca DAJANJE NA TRG itd., če vidni znak jasno označuje, da med postopkov ugotavljanja skladnosti Pred dajanjem stroja na trg in/ali v niso skladni, in da dokler niso skladni, iz drugega, tretjega in četrtega odstav- ne bodo dani na trg, če se med prika- katega člena. zovanjem takšnih neskladnih strojev Kadar stroj ni naveden v prilogi IV, ki ali delno dokončanih strojev uporabijo je sestavni del te uredbe, proizvajalec ustrezni varnostni ukrepi za zagotovi- ali njegov pooblaščeni zastopnik upo- tev varnosti oseb. rabi postopek ugotavljanja skladnosti obratovanje proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik: a) zagotovi, da izpolnjuje ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, določene v prilogi I, b) zagotovi razpoložljivost tehnične dokumentacije iz poglavja A priloge VII, Kadar pristojni inšpekcijski organ z notranjim preverjanjem proizvodnje ZAŠČITNA KLAVZULA strojev iz priloge VIII, ki je sestavni del c) zagotovi zlasti potrebne informaci- ugotovi, da lahko stroj, ki ga ureja ta je, kakor so na primer navodila, uredba, z oznako CE in s spremljajočo d) opravi ustrezne postopke ugota- ES-izjavo o skladnosti, ki se uporablja vljanja skladnosti v skladu s 14. čle- skladno s predvidenim namenom ali nom, v razmerah, ki jih je mogoče razumno e) sestavi ES-izjavo o skladnosti v predvideti, ogroža zdravje in varnost skladu s točko A poglavja 1 priloge oseb in, kjer pride v poštev, domačih žiII, kije sestavni del te uredbe in za- vali ali premoženja, sprejme vse ustre-gotovi, da ta izjava spremlja stroj, zne ukrepe za umik takšnega stroja s f) pritrdi oznako CE skladno s 17. čle- trga, njegovo prepoved dajanja na trg nom. in/ali v obratovanje ali omejitev njego- Pred dajanjem delno dokončanega vega prostega pretoka. stroja na trg proizvajalec ali njegov po- Pristojni inšpekcijski organ o vsakem oblaščeni zastopnik zagotovi, da je bil takem ukrepu takoj obvesti ministra končan postopek iz 15. člena. in navede vzroke za svojo odločitev in Za namene postopkov iz 14. člena pro- zlasti, ali je razlog neskladnosti: neiz- izvajalec ali njegov pooblaščeni zasto- polnjevanje bistvenih zdravstvenih in pnik razpolaga s sredstvi ali ima dostop varnostnih zahtev, predpisanih v prilogi do sredstev, s katerimi se zagotovi, da I, nepravilna uporaba harmoniziranih stroj izpolnjuje bistvene zdravstvene in standardov, navedenih v tretjem od- varnostnezahteve iz priloge I. stavku 12. člena, ali pa pomanjkljivosti dardi iz 12. člena, ali je ledelno skla- Kadar veljajo za stroj tudi druge direk- v samih harmoniziranih standardih, na- den s takšnimi harmoniziranimi stan- tive ki se nanašajo na druge vidike in vedenih v tretjem odstavku 12. člena. dardi, ali harmonizirani standardi ne predpisujejo pritrditev oznake CE ta Kadar stroj ni skladen in nosi oznako i vseh bistvenih zdravstvenih oznaka pomeni, da je stroj skladen tudi CE, pristojni inšpekcijski organ primer- in varnostnih zahtev, ali če za zadevni z določbami teh drugih direktiv no ukrepa proti tistemu, ki je oznako ni harmoniziranih standardov, pro- te uredbe. Kadar je stroj, naveden v prilogi IV in izdelan skladno s harmoniziranimi standardi iz 12. člena in če ti standardi pokrivajo vse ustrezne bistvene zdravstvene in varnostne zahteve, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik uporabi enega izmed naslednjih postopkov: a) postopek za ugotavljanje skladnosti z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz priloge VIII, b) postopek za ES-pregled tipa iz priloge IX, ki je sestavni del te uredbe in notranje preverjanje proizvodnje strojev, predvideno v 3. točki priloge VIII, c) postopek popolnega zagotavljanja kakovosti iz priloge X, ki je sestavni del te uredbe. Kadar je stroj naveden v prilogi IV in ni izdelan skladno s harmoniziranimi stan- Kadar pal^6n ali več navedenih drek- pritrdil in otem obvesti ministra. izvajalec ali njegov pooblaščeni zasto- ARMONIZIRANI STANDARDI sistema, ki ga bo uporabljal v preho- domneva o sklad nosti in a) postopek za ES-pregled tipa iz pri- tiv dovoljuje proizvajalcu ali njegove- pnik uporabita enega izmed naslednjih mu pooblaščenemu zastopniku izbiro HARMONIZIRANI STANDARDI postopkov: le skladnost z določbami tistih direktiv, proizvodnje strojev iz 3. točke priloge VIII, uporabnih direktivah senavedejo v je določena v A točki 1. poglavja prilo- b) postopek popolnega zagotavljanja le skladnost z določbamitistih direktiv, ki jih je uporabil proizvajalec ali njegov Stroj, ki nosi oznako CE in ga spremlja g pooblaščeni zastopnik. Podrobnosti o ES-izjava o skladnosti, katere vsebina dnem obdobju, oznaka CE označuje harmonizirani standardi loge IX z notranjim preverjanjem proizvodnje strojev iz 3 ge VIII, postopek popolnega z ES-izjavi o skladnosti. ge II, velja za skladnega z določbami kakovosti iz priloge X. Za zagotovitev prostega pretoka se uredbe. k delno k ne sme prepovedati, omejevati ali ovi- Za stroj, kije bil izdelan v skladu s stan- postope za ončane rati dajanja na trg in/ali v obratovanje dardi, navedenimi v seznamu standar- stroje strojev, ki so skladni z uredbo. Prav dov,1 se domneva, da izpolnjuje bistve- Proizvajalec delno dokončanega stroja tako se ne sme prepovedati, omejevati ne zdravstvene in varnostne zahteve, ali njegov pooblaščeni zastopnik, pre-ali ovirati dajanja na trg delno dokonča- ki jih zajemajo taki standardi. den ga da na trg, zagotovi, da: nih strojev, kadar proizvajalec ali nje- a) je pripravljena ustrezna tehnična gov pooblaščeni zastopnik poda izjavo POSTOPKI UGOTAVLJANJA dokumentacija, opisana v B poza vgradnjo iz B točke 1. poglavja prilo- SKLADNOSTI glavju priloge VII, ge II, v kateri navede, da so namenjeni Proizvajalec ali njegov pooblaščeni za- b) so oopravljena navodila za monta-vgradnji v stroj ali sestavitvi z drugimi stopnik za potrditev skladnosti stroja z žo, pisanav prilogi VI, kije sestav-delno dokončanimi stroji, ki tako tvorijo določbami te uredbe uporabi enega iz- ni del te uredbe, stroj. c) je sestavljena izjava za vgradnjo, Vtem smislu se tudi ne sme omejevati 1 Minister za gospodarstvo objavi seznam slo- opisana v B točki 1. poglavja prilo- venskih standardov, ki privzemajo harmonizirane prikazovanja strojev ali delno dokon- standarde (v nadaljnjem besedilu: seznam stan- ge II. čanih strojev, ki niso skladni z uredbo, dardov)na f0"1, določen z zakonom, ki ureja Navodila za montažo in izjava o vgra- tehnične zanhateve za proizvode in ugotavljanje na sejmih, razstavah, predstavitvah skladnosti dnji spremljata delno dokončan stroj do Delo in varnost 52/2007/6  Tema meseca njegove vgradnje v končni stroj, nato OZNAKA CE oseba, ki pri samostojnem opravljanju pa postaneta sestavni del tehnične do- Oznaka skladnosti CE je sestavljena dejavnosti: kumentacije tega stroja. iz začetnic »CE«, kakor je prikazano v da na trg ali v obratovanje stroj, ki prilogi III. je izdelan v nasprotju z bistvenimi prilogi IIi. PRIGLAŠENI ORGANI (2) Oznaka CE se na stroj pritrdi tako zdravstvenimi in varnostnimi zahte- (2) Oznaka CE se na stroj pritrdi tako, Minister uradno obvesti Komisijo in daje v skladu s prilogo III vidna, čitljiva druge države članice o organih, ki jih je in neizbrisna. imenoval za izvajanje postopkov ugo- (3) Prepovedano je pritrjevanje oznak, tavljanja skladnosti strojev, ki se dajejo simbolov in napisov na stroje, ki bi lahna trg iz tretjega in četrtega odstavka ko bili za kupce zavajajoči glede pome-14. člena, skupaj s posebnimi postopki na ali oblike oznake CE, ali obeh. Na za ugotavljanje skladnosti in tipi stro- stroje se lahko pritrdi katera koli druga vami iz priloge I, – da na trg ali v obratovanje stroj v nasprotju z določbami 14. člena3, – pritrdi na stroj v nasprotju z določbami tretjega odstavka 17. člena4 in prve alineje prvega odstavka 18. člena5 oznako CE oziroma druge oznake, ki bi lahko zavedle kupce, jih je predhodno dodelilaKomiMi- • neskladnost oznake CE – v nasprotju z določbami 16 . drugega države članice o vsaki naknadni spre- Kot neskladne veljajo naslednje ozna- odstavka 18. člena ne ravna vskla- membi. ke: du z izvršljivimi odločbami pristojne Minister zagotovi reden nadzor nad – oznaka CE iz te uredbe, pritrjena na inšpekcije, priglašenimi organi, da preveri, ali ve- proizvode, kijih ne urejata uredba, – v nasprotju z določbami 1.7.4 prilo-dno upoštevajo merila iz priloge XI, ki – če ni oznake CE in/ali če ni ES-izja- ge I stroju, ki se daje na trg v Reje sestavni del te uredbe. Priglašeni or- ve o skladnosti pri stroju, publiki Sloveniji, ne priloži navodil v gan na zahtevo preskrbi vse ustrezne – če je na stroj pritrjena oznaka, ki ni slovenskem jeziku in/ali mu priloži informacije, vključno s proračunskimi oznaka CE in je prepovedana s 17. prodajno literaturo, kije v nasprotju dokumenti, s katerimi omogoči ministru členom. z navodili in/ali v nasprotju z določ-zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz Kadar pristojni inšpekcijski organ ugo- bami priloge II stroju ne priloži ES-prilogeXI. tovi, da oznaka ni skladna z ustreznimi izjave o skladnosti v slovenskem Minister pri ocenjevanju organov, ki jih določbami te uredbe, mora proizvaja- jeziku. bo priglasil ali jih že priglasil, uporablja lec ali njegov pooblaščeni zastopnik merila iz priloge XI uskladiti proizvod in odpraviti kršitev PREHODNE IN KONČNE Če priglašeni organ ugotovi, da proi- pod pogoji, ki jih določi ta organ. DOLOČBE zvajalec ne izpolnjuje ali ne izpoljuje ^^^XS'organi vse Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list več ustreznih zahtev iz te uredbe a ustrezneukr zaome i RS, št. 25/06) preneha veljati z 29. de- da certifkat o ES-pregledu tipa ali p ' cembrom2009 ved dajanja na trg zadevnega proizvo- . odobritev sistema za zagotavljanje da alizazagotovitev, daje umaknjen s Do 29. junija 2011 je dovoljeno dajati kakovosti ne bi smela biti izdana, ob skladno s t k določenim na trg in v obratovanje prenosne pri- upoštevanju načela sorazmernosti v10členu trjevalne in druge udarne stroje, ki so začasno razveljavi ali umakne izdani skladni z veljavnim pravilnikom o var- certifkat ali odobritev ali omeji njego- ZAUPNOST SODELOVANJE IN nosti strojev. vo veljavnost in pri tem podrobno na- PRAVNA SREDSTVA vede vzroke, razen če je izpolnjevanje takšnih zahtev zagotovljeno z izvaja- Vse stranke in osebe morajo zaupno njem primernih popravljalnih ukrepov obravnavati vse informacije, ki so jih IN VARNOSTNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NAČRTOVANJEM IN IZDELAVO STROJEV PRILOGA I: BISTVENE ZDRAVSTVENE proizvajalca. Pri začasni razveljavitvi ali umiku certifkata ali odobritve ali kakršni koli omejitvi njune veljavnosti ali pa kadar se izkaže za potrebno posredovanje pristojnega organa, priglašeni organ o tem obvesti pristojni pridobile pri izvajanju svojih nalog. Še posebej morajo obravnavati kot zaupne poslovne, poklicne in trgovinske skrivnosti, razen če je takšne informacije treba razkriti zaradi varovanja PRILOGA II: zdravja in varnosti oseb. IZJAVE inšpekcijski organ iz 5. člena. Pristojni KAZENSKE DOLOČBE ES-izjava o skladnosti strojev inšpekcijski organ o tem nemudoma Ta izjava in njeni prevodi morajo biti se- obvesti ministra, druge države člani- Direktiva napotuje države članice, da stavljeni pod enakimi pogoji kot navodi- ce in Komisijo. Na voljo je pritožbeni morajo določiti pravila o kaznih za kr- la (glej prilogo I, 1.7.4.1 a) in b) točko) postopek. šitve nacionalnih določb in sprejeti in morajo biti natipkani ali napisani z Minister, ki je priglasil organ, to prigla- vse potrebne ukrepe za zagotovitev roko z velikimi črkami. sitev nemudoma umakne, če ugotovi, njihovega izvajanja. Predpisane kazni Ta izjava se nanaša izključno na stroje da: morajo biti učinkovite, sorazmerne in v stanju, v katerem so bili dani na trg, a) organ ne izpolnjuje več meril iz pri- odvračilne. in izključuje komponente, ki jih je na- loge XI ali Z denarno kaznijo2 se kaznuje za pre- b) organ ne izpolnjuje resno svojih ob- kršek pravna oseba oziroma fzična 4 pooznsatokpak si kulgaodtnaovsljtai nCj aE skladnosti veznosti. 2 višine denarnih kazni (glob) še niso določene  priglašen organ Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca knadno dodal, in/ali operacije, ki jih je 3. Debelinski skobeljniki za enostran- nost padca z višine, večje od treh naknadno opravil končni uporabnik. sko obdelavo lesa, ki imajo vgraje- metrov. no mehansko podajalno napravo, z 18. Prenosni pritrjevalni in drugi udarni B. Izjava o vgradnji delno dokonča- ročnim nameščanjem in/ali odstra- stroji z naboji. nih strojev njevanjem. 19. Varovalne naprave, načrtovane za Ta izjava in njeni prevodi morajo biti se- 4. Tračne žage z ročnim namešča- zaznavanje prisotnosti oseb. stavljeni pod enakimi pogoji kot navodi- njem in/ali odstranjevanjem, za 20. Pomična zaporna varovala s pogo- la (glej prilogo I, 1.7.4.1 a) in b) točko) obdelavo lesa in materialov s po- nom, načrtovana za uporabo kot in morajo biti natipkani ali napisani z dobnimi fzikalnimi lastnostmi ali varovala pri strojih iz 9., 10. in 11. roko z velikimi črkami. za obdelavo mesa in materialov s točke. podobnimi fzikalnimi lastnostmi, 21. Logične enote za zagotavljanje var- 2. SKRBNIšTVO naslednjih tipov: nostnih funkcij. Proizvajalec strojev ali njegov poobla- 4.1 stroji za žaganje z nepomičnim 22. Varovalne konstrukcije za primer ščeni zastopnik mora hraniti izvirno orodjem med žaganjem, kate- prevrnitve (ROPS). ES-izjavo o skladnosti vsaj deset let po rih delovna miza ali podstavek 23. Varovalne konstrukcije pred pada- datumu izdelave zadnjega stroja. za obdelovanec je nepomičen jočimi predmeti (FOPS). Proizvajalec delno dokončanih strojev ali se giblje naprej in nazaj, ali njegov pooblaščeni zastopnik mora 4.2 stroji za žaganje z orodjem(-i), PRILOGA V: hraniti izvirno izjavo o vgradnji vsaj de- nameščenim na voziček, ki se OKVIRNI SEZNAM set let po datumu izdelave zadnjega giblje naprej in nazaj. VARNOSTNIH KOMPO NENT delno dokončanega stroja. 5. Kombinirani stroji tipov, navedenih 1. Varovala odstranljivih v za od 1. do 4. točke in v 7. točki za ob- mehanski prenos. PRILOGA III: delavo lesa in materialov s podob- 2 Varovalne naprave, načrtovane za OZNAKA CE nimi fzikalnimi lastnostmi. zaznavanje oseb. 6. Stroji za izdelovanje čepov in utorov, 3 Pomična zaporna varovala s pogo- z ročnim podajanjem, z več vpenjali nom, načrtovana za uporabo kot PRILOGA IV: za orodja, za obdelavo lesa. varovala pri strojih iz 9., 10. in 11. VRSTE STROJEV, PRI KATERIH 7. Navpični mizni frezalniki, z ročnim točke priloge IV MORA BITI UPORABLJEN podajanjem, za obdelavo lesa in 4 Logične enote za zagotovitev var- EDEN IZMED POSTOPKOV IZ materialov s podobnimi fzikalnimi nostne funkcije 14. ČLENA lastnostmi. 5 Ventili z dodatnimi sredstvi za ugo- vo lesa. 9. Stiskalnice, vključno z utopnimi sti- ljenje nevarnih gibov pri strojih. 6. Sistemi za izločanje emisij pri stro- 1. Krožne žage (z enim ali več orod- 8. Prenosne verižnežage zaobdela- tavljanje napak, namenjeni za krmi- ji) za obdelavo lesa in materi podobnimi fzikalnimi lastnos za obdelavo mesa in materi podobnimi fzikalnimi lastn naslednjih tipov: 1.1 stroji za žaganje z nep nim(-i) orodjem(-i) med žaga- od 30mm/s. 8. Nadzorne naprave natovarjanja in nepomič- skalnicami, za hladno preoblikova- jih nje kovin, z ročnim nameščanjem 7 Varovala in varovalne naprave, na- in/ali odstranjevanjem, katerih gi- črtovane za varovanje izpostavlje- bajoči se delovni deli imajo lahko nih oseb pred gibajočimi se deli, ki hod, večji od 6 mm in hitrost, večjo so vključeni v delovanje stroja. njem ki imajo nepomično mizo 10 Stroji za brizgalno ulivanje ali obli- kontrolo n i dvižnih stro ali podstavek z ročnim podaja- kovno stiskanje plastike, z ročnim 9 Sistemi za zadrževanje oseb na nji- njem obdelovanca ali s strojnim nameščanjem in odstranjevanjem. hovih sedežih podajanjem, ki ga je mogoče 11. Stroji za brizgalno ulivanje ali obli- 10 Napraveza ustavitev v sili. odstraniti, kovno stiskanje gume, z ročnim na- 11. Razelektritveni sistemi za prepre- 1.2 stroji za žaganje z nepomič- meščanjem in odstranjevanjem. čevanje kopičenja potencialno ne-nim(-i) orodjem(-i) med žaga- 12. Stroji za dela pod zemljo naslednjih varnih elektrostatičnih nabojev. njem, ki imajo ročno vodenje tipov: 12. Omejevalniki energije in blažilne gibanja mize ali vozička naprej 12.1 lokomotive in vagoni z zavoro, naprave iz 1.5.7, 3.4.7 in 4.1.2.6 in nazaj, 12.2 stropne podpore s hidravlič- točke priloge I. 1.3 stroji za žaganje z nepomič- nim pogonom. 13. Sistemi in naprave za zmanjšanje nim(-i) orodjem(-i) med žaga- 13. Tovornjaki z ročnim natovarjanjem emisij hrupa in tresljajev. njem, ki imajo vgrajeno mehan- za zbiranje gospodinjskih odpad- 14. Varovalne konstrukcije za primer sko podajalno napravo za ob- kov, z vgrajenim stiskalnim meha- prevrnitve (varovalni lok) (ROPS). delovance, z ročnim namešča- nizmom. 15. Varovalne konstrukcije pred padanjem in/ali odstranjevanjem, 14. Odstranljive napraveza mehanski jočimi predmeti (FOPS). 1.4 stroji za žaganje s pomičnim prenos, vključno z njihovimi varo- 16. Dvoročne krmilne naprave. (-i) orodjem(-i) med žaganjem, vali. 17. Komponente strojev, načrtovanih ki imajo mehansko podajanje 15. Varovala odstranljivih naprav za za dviganje in/ali spuščanje oseb orodja, z ročnim nameščanjem mehanski prenos. med različnimi etažami in vključene in/ali odstranjevanjem. 16. Dvigala za servisiranje vozil. v naslednji seznam: 2. Skobeljniki za površinsko poravna- 17. Naprave za dviganje oseb ali oseb a) naprave za zaklepanje etažnih vo lesa, z ročnim podajanjem. in blaga, pri katerih obstaja nevar- vrat, Delo in varnost 52/2007/6 5 Tema meseca b) naprave za preprečevanje padca ali nenadzorovanega premika navzgor nosilca bremena, c) naprave za omejevanje obratov motorja, d) blažilniki za akumulacijo energije: – nelinearni, ali – z dušenjem povratnega gibanja, e) blažilniki za porabo energije, f) varnostne naprave, nameščene v mehanizme hidravličnih tokokrogov, kadar se ti uporabljajo kot naprave za preprečevanje padcev, g) električne varnostne naprave v obliki varnostnih stikal, ki vsebujejo elektronske komponente. PRILOGA VI: NAVODILA ZA SESTAVLJANJE DELNO DOKONČANEGA STROJA Navodila za sestavljanje delno dokončanega stroja morajo vsebovati opis pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za pravilno vgradnjo v končni stroj, tako da nista ogrožena varnost in zdravje. Navodila za sestavljanje morajo biti napisana v uradnem jeziku Evropske unije, ki je sprejemljiv za proizvajalca stroja, v katerega bo delno dokončani stroj vgrajen, ali za njegovega pooblaščenega zastopnika. PRILOGA VII: A. TEhNIčNA DOKUMENTACIJA ZA STROJE To poglavje opisuje postopek za sestavljanje tehnične dokumentacije. Tehnična dokumentacija mora izkazovati, da je stroj skladen z zahtevami te uredbe. Zajemati mora načrtovanje, iz- delavo in obratovanje stroja, kolikor je potrebno za to oceno. Tehnična dokumentacija mora biti sestavljena v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije, z izjemo navodil za stroje, za katere se uporabljajo posebne določbe priloge I, 1.7.4.1 točka. B. TEhNIčNA DOKUMENTACIJA ZA DELNO DOKONčANE STROJE To poglavje opisuje postopek za sestavljanje ustrezne tehnične dokumentacije. Dokumentacija mora izkazati, katere zahteve te uredbe so uporabljene in izpolnjene. Zajemati mora načrtovanje, izdelavo in obratovanje delno dokončanega stroja, kolikor je potrebno za ugotavljanje skladnosti z uporabljenimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami. Dokumentacija mora biti sestavljena v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije. PRILOGA VIII: UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z NOTRANJIM PREVERJANJEM PROIZVODNJE STROJEV 1. Ta priloga opisuje postopek, po katerem proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki izvaja obveznosti, določene v 2. in 3. točki, zagotavlja in izjavlja, da zadevni stroj izpolnjuje ustrezne zahteve te uredbe. 2. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik sestavi tehnično dokumentacijo iz A poglavja priloge VII za vsak reprezentativni tip zadevne serije. 3. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da se v proizvodnem procesu zagotovi skladnost proizvedenih strojev s tehnično dokumentacijo iz A poglavja priloge VII in z zahtevami te uredbe. PRILOGA IX: ES-PREGLED TIPA ES-pregled tipa je postopek, v katerem priglašeni organ ugotovi in potrdi, da reprezentativni vzorec stroja iz priloge IV izpolnjuje določbe te uredbe. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik za vsak tip sestavi tehnično dokumentacijo iz A poglavja priloge VII. Za vsak tip proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik odda vlogo za ES-pregled tipa poljubno izbranemu priglašenemu organu. PRILOGA X: POPOLNO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Ta priloga opisuje ugotavljanje skladnosti strojev iz priloge IV, proizvedenih z uporabo sistema za popolno zagotavljanje kakovosti in opisuje postopek, po katerem priglašeni organ ocenjuje in odobri sistem kakovosti in spremlja njegovo uporabo. Proizvajalec mora pri načrtovanju, proizvodnji, končni kontroli in preskušanju izvajati odobren sistem kakovosti. Sistem kakovosti Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik vloži vlogo za presojo svojega sistema kakovosti poljubno izbranemu priglašenemu organu. PRILOGA XI: MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO UPOŠTEVATI DRŽAVE ČLANICE ZA PRIGLASITEV ORGANOV 6 Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca STANDARDI ZA NAčRTOVANJE FUNKCIONALNE VARNOSTI STROJEV mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el.* IZVLEČEK Do nedavnega so proizvajalci strojev in delovne opreme načrtovali njihove krmilne sisteme skladno s standardom EN 9541-1. Standard določa varnostne zahteve in podaja navodila za ustrezno načrtovanje z varnostjo povezanih delov krmilnih sistemov, vendar ne vsebuje ustreznih zahtev za elektronske programirljive sisteme. Po reviziji standarda EN 60204-1 postaja novi standard EN ISO 13849-1 zamena za EN 954-1. Na področju izgradnje strojev bo postal osnovni standard za načrtovanje funkcionalne varnosti strojev - varnostnih funkcij elektronskega krmilnega sistema. Ključne besede: stroj, krmilni sistem, ocena tveganja, varnostna funkcija, varnostna kategorija, funkcionalna varnost ABSTRACT Not long ago, manufacturers of machines and equipment designed the controllers for machines and equipment in accordance to the standard EN 954-1. This standard describes safety requirements and provides guidance on principles for the design of safety-related parts of control systems, but specifically contains no adequate requirements for programmable electronic systems. After the revision of EN 60204-1 and as the successor to EN 954-1, EN ISO 13849-1 will become the main standard for the design of functional safety - safety-related control systems in the “mach-nery safety” sector. 1. UVOD krmilni sistem je lahko niz ali kombinacija električnih, elektronskih, pnevmatskih, hidravličnih in mehanskih komponent, ki je načrtovan za upravljanje stroja, tako da ta služi svojemu namenu. Navzven najbolj viden in tudi sicer zelo pomemben del krmilnega sistema so krmilne naprave, s katerimi operater upravlja stroj (zunanji del krmilnega sistema kot vmesnik med strojem in operaterjem). Posebna pravila za načrtovanje krmilnih naprav podaja točka 1.2.2. (Krmilne naprave) v prilogi I pravilnika o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06). V krmilni sistem stroja so pogosto vključene komponente in operacije, ki so namenjene zgolj preprečitvi nevarnih stanj – to so z varnostjo povezane funkcije krmilnega sistema. Njihova glavna naloga je, da zaznajo nepravilno oz. nevarno delovanje stroja ter ustrezno aktivirajo varnostni ukrep, ki naj prepreči nastanek nevarnosti za operaterja (pogosto je to ustavitev stroja ali delov stroja). Pravila za načrtovanje z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema najdemo v posebnih standardih tipa B. 2. SIST EN 60204-1: 2006 Varnost strojev - Električna oprema strojev Osnovna pravila o načrtovanju krmilnega sistema strojev so eno ključnih poglavij standarda SIST EN 60204- * Predstojnik CTV, ZVD d.d. Delo in varnost 52/2007/6 Slika 1. Blokovna shema tipičnega stroja (v oklepaju so navedena ustrezna poglavja in točke standarda SIST EN 60204-1 : 2006) 7 Tema meseca 1: 2006 Varnost strojev - Električna ¦ Stop – pomembna je ustrezna ka- gorij, ki smo jih določili s pomočjo EN oprema strojev. tegorija ustavitvene funkcije – na 954-1 in sočasne uporabe zahtev iz Standard se uporablja za električno, podlagi ocene tveganja, standarda EN 60204-1. elektronsko in programirljivo elek- ¦ krmiljenje vsili (točka 9.2.5.4) tronsko opremo na strojih, ki med de- - ustavitev v sili – kot stop + razve- 3.1 Izbira ustreznih kategorij lovanjem niso ročno prenosni, vključujoč ljavi vse ostale funkcije(delovati varnostnih naprav skupino strojev, ki delujejo hkrati na mora kot ustavitev kategorije 0 ali usklajen način. Zahteve za opremo se 1 glede na oceno tveganja), začnejo pri točki priključitve stroja nana- – odklop v sili (samodejni) – kjer pajanje. Nanaša se na električno opre- je npr. zaščita pred neposrednim mo ali dele električne opreme, ki deluje dotikom dosežena le z ovirami za z nazivno napajalno napetostjo, ki ne prost dostop (prekinitev napajanja, presega 1000 V AC oz. 1500 V DC ter ki jo povzroči ustavitev kategorije nazivne frekvence do 200 Hz. Osnovni 0) - vidiki delovanja izklopa v sili so cilji številnih zahtev in priporočil so: podani v IEC 60364-4-46. ustrezna varnost oseb in imetja, ¦ Nadzor ukazov za delovanje (npr. doslednost krmilnih odzivov, pri ročno upravljanih premikanjih enostavnost pri uporabi in vzdrže- stroja), vanju. ¦ Pridržitveno (hold-to-run) krmiljenje, Standard EN 954-1 obravnava in ločuje 5 kategorij z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema (B, 1, 2, 3 in 4), ki pa ne opredeljujejo stopnje varnosti in niso navedene v hierarhičnem zaporedju. Šele ocena tveganja daje načrtovalcu krmilnega sistema stroja smernice za pravilen izbor varnostnih naprav in integracija le-teh v celotni krmilni sistem stroja. Izbor ustreznega načina krmilja se tako izvede s pomočjo vprašalnika in grafa tveganja iz standarda EN 954-1 (slika 2). Ta postopek in uporaba grafa tveganja je v skladu s priporočili za oceno tveganja iz standarda EN 1050. Ločimo tri dejavnike tveganja z možnimi stopnjami po standardu EN 954-1:1996, priloga B. ¦ Resnost poškodbe (S): – S1-lahka poškodba (ozdravljiva), – S2- težka poškodba, vključno s smrtjo. ¦ Trajanje izpostavljenosti in/ali pogostost (frekvenca) izpostavitve nevarnosti (F): – F1-redko, – F2-zelo pogosto ali stalno. ¦ Možnost zaznavanja, prepoznavanja in umika iz nevarnega območja (P): – P1-mogoče, – P2- mogoče pod določenimi pogoji. S pravilno izbiro lastnosti krmilnega sis- Po standardu EN 1050 je tveganje pri Najpomembnejše med številnimi zvar- tema lahko raven varnosti strojev zelo posamezni nevarnosti vrednoteno kot nostjo povezanimi krmilnimi funkcijami povečamo. Pogoj za to so zlasti ustre- kombinacijo dveh dejavnikov: so ustavitvene funkcije (stop, usta- zne kategorije z varnostjo povezanih ¦ resnost možne škode, ki izhaja iz vitev v sili, odklop v sili), ki jih delimo delov krmilnega sistema, ki so ustrezno določene nevarnosti, v tri kategorije: povezane v celotni krmilni in napajalni ¦ verjetnost škodnega dogodka. – kategorija 0: ustavitev s takojšnjo tokokrog stroja. To je tudi najtežja na- Pri tem je verjetnost škodnega dogod-prekinitvijo napajanja pogonskega loga načrtovalcev krmilnih sistemov. ka funkcija: stroja (t.j. nekrmiljena ustavitev), Uporabo preizkušenih komponent in – trajanje in pogostost izpostavljeno- – kategorija : krmiljena ustavitev z načel delovanja priporočata standarda sti nevarnostim, neprekinjenim napajanjem pogon- EN 954-1 ter EN ISO 12100-2. – verjetnosti nevarnega dogodka in skega stroja, ki opravi ustavitev in Standard EN 954-1 podaja metodolo- – možnosti zaznavanja in prepozna-nato prekine napajanje, ko je usta- gijo ocene tveganja za izbor kategori- vanja nevarnosti ter možnost umi- vitev dosežena, je krmilnega sistema, ki je povezan z ka iz nevarnega področja. – kategorija 2: krmiljena ustavitev z varnostjo ter opredeljuje lastnosti teh Vedno upoštevamo najvišjo predvidl-neprekinjenim napajanjem pogon- sistemov. Lastnosti naprav prepušča jivo škodo (poškodba, zdravstvena ok-skega stroja. produktnim standardom (npr. dvoročni vara ali premoženjska škoda). Izbiro kategorije ustavitve pokaže vklop, na električno napetost občutljiva Potem, ko iz postopka ocene tveganja ocena tveganja in funkcijske zahteve varovalna oprema), vezavo v krmilni to- določimo ustrezno kategorijo krmilje-stroja.Osnovne krmilne funkcije, ki jih kokrog stroja pa standardu EN 60204- nega sistema, je potrebno določiti na-zajema in obravnava standard: 1. Za preverjanje ustreznosti krmilnega čin izvedbe krmilja s tako zahtevano ¦ Start – navedeni so pogoji za sistema se uporablja standard EN ISO značilnostjo. To je lahko izvedeno z: vklop/zagon tudi v primeru več kot 13849-2, ki podaja praktične napotke – eno samo komponento (npr. varno-ene krmilne naprave, za validacijo doseženih funkcij in kate- stno svetlobno zaveso), Skladnost stroja s standardom EN 60204-1 pomeni izpolnitev bistvenim ¦ Dvoročno krmiljenje (tip I, tip II, varnostnih in zdravstvenih zahtev pra- tip III), vilnika o varnosti strojev (Uradni list ¦ Kombinirano startno in ustavit-RS, št. 25/06) oz. strojne direktive, ki veno krmiljenje, se nanašajo na električno opremo. Z ¦ Brezžično krmiljenje. upoštevanjem standarda so izpolnjene Kjer lahko odpovedi ali motenje v ele- tudi zahteve nizkonapetostne direktive ktrični opremi povzročijo nevarno sta- oziroma pravilnika o električni opremi, nje, so potrebni ukrepi za zmanjšanje ki je namenjena za uporabo znotraj tveganja kot npr: določenih napetostnih mej (Uradni list – varovalne naprave na stroju (npr. na-RS, št. 27/04). prave občutljive na približanje,…), Blokovna shema električne opreme ti- – uporaba preskušenih tehnik, pičnega stroja je predstavljena na sliki – izvedba redundance ali raznoliko-1, na kateri so podana tudi osnovna sti, poglavja standarda. Številna se posre- – izvedba preskusov delovanja. dno ali neposredno nanašajo na električni del krmilnega sistema stroja. 3. NAČRTOVANJE VARNOSTNIH DELOV 2.1 Krmilne funkcije KRMILNEGA SISTEMA (SIST EN 60204-1, točka 9.2) 8 Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca Slika 2. Graf tveganja za določitev ustrezne kategorije z varnostjo povezanega dela krmilnega sistema po EN 954-1. presežene v nekaterih tehnološko najbolj naprednih vejah industrije. Razvoju je bilo nujno slediti tudi s spremembami in prilagoditvami v standardih, ki opisujejo osnovna pravila za načrtovanje z varnostjo povezanih delov krmilnega sistema strojev. S spremembami standardov ovir za uporabo elektronskih in programirljivih komponent v varnostnih sistemih stroja ni več. Z varnostjo povezani deli krmilnega sistema so sedaj lahko integrirani v ustrezno načrtovan elektronsko programirljiv krmilni sistem stroja (slika 4). Z uporabo teh komponent se je tudi na področju načrtovanja in izgradnje strojev uveljavil nov pojem - funkcionalna varnost. Funkcionalna varnost (Functional safety) je tisti del celotne varnosti stroja in krmilnega sistema stroja, ki je odvisen od ustreznega delovanja varnostnih funkcij elektronskega krmilnega sistema. Funkcionalne varnosti ni mogoče določiti brez upo- – kombinacijo dveh ali več komponent (npr. kombinacija zaznavanja s elektroobčutljivimi tipali in dvo-ročno krmilno napravo). Če je izbrana kombinacija več z varnostjo povezanih komponent krmilnega sistema, je potrebno vrednotiti to kombinacijo kot celoto in ne kot vsoto posameznih komponent! Po drugi strani pa kategorijo takega krmilja najlažje določimo, če že poznamo kategorije posameznih komponent. Osnovne zahteve za posamezne kategorije so podane v tabeli 1. 4. FUNKCIONALNA VARNOST STROJEV Z razvojem elektronike in informatike sta se na splošno raven avtomatizacije in s tem produktivnost strojev zelo povečala. Po drugi strani pa je uporaba elektronike pri varnostnih sistemih v strojništvu do nedavna veljala še vedno za tvegano in zato tudi v varnostnih standardih ni bila sprejemljiva. Elektronika je namreč veljala predvsemza občutljivo na različne motnje in naj bi kot najšibkejši člen varnostne verige zniževala celotno stopnjo varnosti stroja. To načelo je vedno bolj zavirati razvoj na področju strojev (slika 3). Povečanje zanesljivosti elektronskih komponent in potrebe po vedno bolj kompleksnih proizvodnih procesih in strojni opremi so povzročile tektonske premike tudi na tem področju. Vse bojazni so bile že pred leti odpravljene in Delo in varnost 52/2007/6 Tabela 1. Kategorije za z varnostjo povezane dele krmilnega sistema (EN 954-1) Kategorija Povzetek zahtev za krmilni sistem Obnašanje sistema Izvedba B Z varnostjo povezani deli krmilnega sistema in/ali njihova zaščitna oprema, kakor tudi komponente tega sistema, morajo biti načrtovane, proizvedene, izbrane, sestavljene in kombinirane v skladu z ustreznimi standardi, tako da so sposobne opraviti naloge, ki se od njih pričakujejo. Odpoved delovanja pripelje do prenehanja varnostne funkcije. Predvsem z izbiro varnostnih komponent. 1 Zahteve kot za kategorijo B. Dodana zahteva - uporabljene morajo biti preizkušene komponente in preskušena načela varovanja. Pojav napake v delovanju privede do odpovedi varnostne funkcije, vendar je verjetnost, da se bo to zgodilo, manjša kot pri kategoriji B. 2 Zahteve kot za kategorijo 1. Dodana zahteva – varnostna funkcija mora biti preverjena s krmilnim sistemom stroja v ustreznih intervalih. Pojav napake je med preverjanjem odkrit in nov cikel ni omogočen. Napaka v času med posameznimi preverjanji pa privede do izgube varnostne funkcije. Predvsem z ustrezno zgradbo stroja 3 Zahteve kot za kategorijo 1. Dodani zahtevi: – napaka v katerem koli delu krmilnega sistema ne sme povzročiti izgube varnostne funkcije, – kjer je to mogoče doseči razumno, se mora vsaka napaka v delovanju sistema prepoznati. Če se pojavi samo ena napaka v delovanju, je varnostna funkcija še vedno delujoča. Nekatere napake v delovanju bodo zaznane, vendar ne vse. Kopičenje nezaznanih napak v delovanju povzroči izgubo varnostne funkcije. 4 Zahteve kot za kategorijo 1. Dodani zahtevi: – napaka v katerem koli delu krmilnega sistema ne sme vplivati na izgubo varnostne funkcije,vsaka napaka v delovanju sistema se mora prepoznati pred izvedbo varnostne funkcije ali ob njeni izvedbi. – če pa to ni mogoče, zaporedje napak ne sme privesti do izgube varnostne funkcije. Ko se pojavi ena sama napaka v delovanju, je varnostna funkcija vedno delujoča. Pravočasno zaznane napake v delovanju bodo preprečile izgubo varnostne funkcije. 19 Tema meseca Slika 3. Načrtovanje strojev pred spremembami standardov - prepoved uporabe elektronskih komponent pri načrtovanju varnostnih funkcij krmilnega sistema je začela zavirati razvoj. števanja sistema kot celote, kot tudi okolja, ki na sistem vpliva. 4.1 Bistvene novosti standarda EN 60204-1:2006 Bistvene spremembe standarda EN 60204-1:2006 glede na predhodno izdajo: Nova določila omogočajo uporabo elektronske in programirljive opreme za zagotavljanje varnosti; Izvedba varnostnih krmilnih funkcij ustavitev v sili in ostale varnostne izklope (varnostna stikala, svetlobne zavese, fotocelice …) je dovoljeno izvajati z električnimi in elektronskimi sredstvi. Zahteve predhodne verzije standarda 60204-1: Točka 9.2.5.4.2 Kjer je za ustavitev v sili izbrana kategorija 0, mora imeti le ta ožičene elektromehanske komponente. Njeno krmiljenje ne sme biti odvisno od elektronske logike (strojne ali programske) ali od prenosa ukazov preko komunikacijske mreže ali zveze. Kjer je za ustavitev v sili izbrana kategorija 1, mora biti končna prekinitev napajanja zagotovljena s pomočjo ele-ktromehanskih komponent. Točka 11.3.4 Elektronska oprema, ki jo je mogoče programirati, se ne sme uporabiti za Slika 4. Z varnostjo povezani deli krmilnega sistema so sedaj lahko integrirani v ustrezno načrtovan elektronsko programirljiv krmilni sistem stroja. 20 funkcijo ustavitve v sili razreda 0 (glej 9.2.5.4). Za vse ostale funkcije, povezane z varnostjo imajo prednost pri uporabi ožičene elektromehanske komponente (t.j. funkcija naj ne bi bila odvisna od delovanja elektronske opreme, ki jo je mogoče programirati) V novi verziji standarda EN 60204-1 teh zahtev ni več. Pač pa je v točki 9.4.1 (v dodanem drugem odstavku) naslednja zahteva: Elektronska krmilna vezja morajo imeti ustrezno stopnjo varnosti, ki je bila določena s postopkom ocene tveganja. Upoštevati je potrebno zahteve standardov IEC 62061 in/ali ISO 13849-1:1999, ISO 13849-2:2003 4.2 Standardi na področju funkcionalne varnosti strojev Točni naslovi in letnice izdaje najpomembnejših standardov na področju načrtovanja funkcionalne varnosti strojev: SIST EN 61508-1:2007 – Funkcijska varnost električnih / elektronskih / pro-gramirljivih elektronskih varnostnih sistemov – 1. del: Splošne zahteve (IEC 61508-1:1998 + popravek 1999) Functional safety of electrical/electronic/programmable electronic safety-related systems - Part 1: General requirements SIST EN 61511-1:2007 – Funkcijska varnost - Sistemi z varnostnimi instrumenti za sektor procesne industrije -1. del: Okvirno, defnicije, sistem, zahteve za strojno in programsko opremo (IEC 61511-1:2003 + popravek 2004) Functional safety - Safety instrumented systems for the process industry sector- Part 1: Framework, defnitions, system, hardware and software requirements (IEC 61511-1:2003 + corrigendum 2004) SIST EN 62061:2005 – Varnost strojev – Funkcijska varnost na varnost vezanih električnih, elektronskih in programirljivih elektronskih krmilnih sistemov Safety of machinery – Functional safety of safety-related electrical, electronic and programmable electronic control systems SIST EN ISO 13849-1:2006 – Varnost strojev – Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov – 1. del: Splošna načela za načrtovanje Safety of machinery – Safety-related parts of control systems – Part 1: General principles for design Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca Slika 5. Najpomembnejši standardi za načrtovanje funkcionalne varnosti strojev in njihovo področje uporabe. 4.2.1 SIST EN ISO 13849-1:2006 Prvi del standarda EN ISO 13849-1:2006 določa varnostne zahteve in navodila za načrtovanje in vključevanje z varnostjo povezanih delov krmilnih sistemov, vključno z načrtovanjem in zasnovo programske opreme, ne glede na vrsto tehnologije in energije, ki je pri tem uporabljena (električna, hidravlična, pnevmatska, mehanska, itd.) za vse vrste strojev. Če je bila izbira ustreznih varnostnih kategorij v preteklosti predvsem kvalitativnega značaja, bo v prihodnosti vedno bolj v ospredju kvantitativno določanje varnostnih zahtev za stroje, ki bo temeljilo predvsem na izračunu verjetnosti nevarne napake varnostnega sistema stroja. Novi standard EN ISO 13849-1 uvaja namesto varnostnih kategorij performančne nivoje (Performance Level ( PL)) a,b,c,d,e,. Gre za diskretne nivoje, ki določajo zmožnost Podobno kot v standardu EN 954-1 z varnostjo povezanih delov merilnega imamo tudi v novem EN ISO 13849-1 sistema, da izvajajo varnostne funkci- graf tveganja (slika 5), s pomočjo kate-je. Merilo za razvrstitev je verjetnosti rega se sedaj namesto varnostne ka-napake v enoti časa (MeanTime To tegorije določi performančni nivo - PL. Failure (MTTF)), tabela 2. Standard podaja tudi navodila in meto- Tabela2. Osnovni pogoj za uvrstitev v določen PL je ustrezen MTTF de za določanje parametrov, ki vplivajo na določitev PL, tako za posamezne dele in komponente krmilnega sistema, kot tudi za z varnostjo povezane dele kot celoto. Uvajanje standarda na področju strojev prinaša nove postopke pri načrtovanju z varnostjo povezanih delov krmilnih sistemov. Gre za iterativni proces v šestih korakih: 1. defniranje varnostnih zahtev, 2. določitev zahtevanega perfor-mančnega nivoja PLr, 3. načrtovanje in tehnična realizacija varnostnih zahtev, 4. določitev in ocenitev doseženega nivoja PL, 5. verifkacija, 6. validacija. PL Povprečna verjetnost nevarne napake na uro (1/h) a ? 10-5 do < 10-4 b ? 3x 10- do < 10-5 c ? 10- do < 3x 10- d ? 10-7 do < 10- e ? 10-8 do < 10-7 Delo in varnost 52/2007/6 Slika 5. Graf tveganja za določevanje zahtevanega performančnega nivoja (PL) varnostnih funkcij po standardu EN ISO 13849-1:2006. 4.2.2 SIST EN 61508-1:2007 (IEC 61508-1:1998 + popravek 1999) Standard obravnava funkcijsko varnost električnih/elektronskih/prog ramirljivih elektronskih varnostnih sistemov in je nastal predvsem v procesni industriji -zlasti kemijski. Namenjen je proizvajalcem kompleksnih elektronsko vodenih procesnih sistemov in v manjši meri strojni industriji. Standard ni harmo-niziran s strojno direktivo. Uvaja pojem življenjskega cikla sistema, ko je ta pomembno povezan z električno, elektronsko in/ali programirljivo elektronsko opremo. Standard seje razširil tudi na z varnostjo povezane sisteme, kjer se uporablja druga tehnologija. 2 Tema meseca Tabela 3. Osnovni pogoj za uvrstitev v določen SIL je ustrezen MTTF glede na čas izpostavljenosti operaterja Safety Integrity Level (SIL) Verjetnost nevarne napake na uro (1/h) Kratki časi izpostavljenosti Pogosta ali neprestana izpostavljenost SIL 4 10-5 do 10-4 10-9 do 10-8 SIL 3 10-4 do 10-3 10-8 do 10-7 SIL 2 10-3 do 10-2 10-7 do 10- SIL 1 10-2 do 10-1 10- do 10-5 Tabela 4. Približna ekvivalenca med klasičnimi kategorijami, performančnimi nivoji PL in varnostnimi integriranimi nivoji SIL. Kategorija B PL a - Kategorija 1 PL b SIL 1 Kategorija 2 PL c Kategorija 3 PL d SIL 2 Kategorija 4 PL e SIL 3 Varnostne zahteve za celoten sistem treznim varnostnim integriranim nivo-so določene na podlagi posameznih jem (Safety Integrity Level (SIL)). podsistemov, ki so opredeljeni z us- Nivoji niso povsem primerljivi z var- nostnimi kategorijami po EN954-1 in performančnimi nivoji po EN ISO 13849-1. Parametri za določitev oziroma razvrstitev z varnostjo povezanih delov stroja v določen SIL so odvisni tudi od časa oziroma pogostosti izpostavljenosti operaterja določeni nevarnosti. Osnovni kriterij je tudi tu MTTF – tabela 3. Določila in kriteriji za načrtovanje funkcijske varnosti električnih/elek-tronskih/programirljivih elektronskih varnostnih sistemov so se s standardom EN 61508-1 s procesno krmilnih razširila tudi na druga tehnološko strojna področja. Tako je na primer pri dvigalih že nekaj časa mogoče vgrajevati varnostne komponente, ki ustrezajo določenim varnostnim nivojem (SIL-om), ki so povzeti po tem standardu. Približna primerjava oziroma ekvivalenca med kategorijami po EN 954-1, performančnimi nivoji PL (EN ISO 13849-1) in varnostnimi integriranimi nivoji (SIL) po EN 61508-1 je podana v tabeli 4. Slika 6. V dodatku A standarda EN 62061 so priložene uporabne tabele za oceno tveganj (v navedenem primeru se zahteva uporaba ukrepa z varnostnim nivojem SIL 1), ki so povezane z nevarnostmi na stroju in za oceno ustreznosti izbranih varnostnih ukrepov. 22 Delo in varnost 52/2007/6 Tema meseca 4.2.3 SIST EN 62061:2005 Standard SIST EN 62061 z naslovom Varnost strojev - Funkcijska varnost na varnost vezanih električnih, elektronskih in programirljivih elektronskih krmilnih sistemov je namenjen načrtovalcem električnih krmilnih sistemov strojev in manj kompleksnih krmilnih sistemov v strojništvu, ki vsebujejo tudi z varnostjo povezane krmilne funkcije. Za bolj kompleksne proizvodnje sisteme se uporablja že omenjeni EN 61508-1, ki je tudi pomembna referenca za nekatere vsebine standarda EN 62061. Standard je pospešil revizijo standarda o električni opremi strojev EN 60204-1 in zamenjavo EN 954-1 s standardom EN ISO 13849-1, ki namesto varnostnih kategorij vpeljuje kvantitativno določene varnostne per-formančne nivoje (PL) in je za razliko od EN 62061 uporaben tudi za neelek-trične sisteme. Najpomembnejše vsebine standarda EN 62061 so: – podaja potrebne vodstvene in tehnične aktivnosti, ki jih morajo izvajati proizvajalci varnostnih naprav in krmilnih sistemov, da lahko dosežejo zahtevano funkcionalno varnost svojih proizvodov, – skladno z zahtevami standardov EN 12100-1 in EN 1050 določa postopke ocene tveganja, ki vodijo do sistematične izbire ustreznih varnostnih nivojev (SIL), s čimer se ustrezno zmanjša ali odpravi tveganje (slika 6), – določa postopke za kontrolo in preskušanje krmilnih sistemov, da se zagotovi zahtevane in načrtovane varnostne nivoje – ti morajo biti zagotovljeni tudi po spremembah in modifkacijah, – določa zahteve v zvezi z dokumentacijo, ki mora biti predana skupaj s strojem. LITERATURA 1. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 25/06), 2. SIST EN 60204-1: 2006 Varnost strojev – Električna oprema strojev, 3. SIST EN 61508-1:2007 - Funkcijska varnost električnih/elektronskih/pro-gramirljivih elektronskih varnostnih sistemov - 1. del: Splošne zahteve (IEC 61508-1:1998 + popravek 1999), 4. SIST EN 61511-1:2007 - Funkcijska varnost - Sistemi z varnostnimi instrumenti za sektor procesne industrije - 1. del: Okvirno, defnicije, sistem, zahteve za strojno in programsko opremo (IEC 61511-1:2003 + popravek 2004), 5. SIST EN 62061:2005 - Varnost strojev – Funkcijska varnost na varnost vezanih električnih, elektronskih in programirljivih elektronskih krmilnih sistemov, 6. SIST EN ISO 13849-1:2006 - Varnost strojev - Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov - 1. del: Splošna načela za načrtovanje. Delo in varnost 52/2007/6 2 Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILOGA SCIENCE SUPPLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS katarina Bitenc univ. dipl. soc, Inštitit RS za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Marjan Bilban prim., prof., dr, dr. med. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana, UL MF Katedra za javno zdravje, Ljubljana ONESNAŽENJE PITNE VODE S SVINCEM IN VPLIV NA ZDRAVJE OTROK Svinec se v manjših količinah pojavlja skoraj povsod v zemlji, vendar so povišane koncentracije v okolju posledica človeške rabe. Pitna voda je postala s prepovedjo uporabe osvinčenega bencina potencialno največji vir svinca v okolju. Glavni vir svinca v pitni vodi je sekundarna kontaminacija v hišnem omrežju, kjer svinec najdemo v materialih vodovodnega omrežja. Svinec na telo lahko deluje akutno ali kronično strupeno. Že nizke koncentracije svinca so lahko škodljive, dolgotrajni vnos pa povzroča motnje v delovanju ter razvoju centralnega in perifernega živčnega sistema. Dojenčki in otroci ter nosečnice so najbolj občutljiva skupina, saj je izpostavljenost svincu v zgodnjih fazah otrokovega razvoja lahko vzrok za kasnejše nevropsihološke spremembe. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča anorganski svinec v skupino 2A, kar pomeni, da obstajajo zadostni dokazi o karcinogenem delovanju na ljudi, za organski svinec ni zadostnih dokazov o karcinogenem delovanju. Ključne besede: svinec, otroci, pitna voda, zdravje, onesnaženje POLLUTION OF DRINKING wATER wITH LEAD AND INFLUENCE ON THE HEALTH OF CHILDREN Lead in smaller amounts can be found almost everywhere in soil, however increased concentrations in environment are consequences of human use. With ban of using lead in gasoline, drinking water became the largest source of lead in environment. Main source of lead in drinking water is secondary pollution in inhouse water distribution system, where lead is leaching from lead containing pipes, faucets and soldier. Lead in body can cause acute or chronic poisoning. Already low concentrations of lead can be harmful, long lasting exposure can lead to disturbances in activity and development of central and peripheral nervous system. The most sensitive group are babies, children and pregnant women, because exposure of lead in early phases of child’s development can later cause neuropsychological changes. International agency for research of cancer (IARC) has determined that inorganic lead compounds are probably carcinogenic to humans (Group 2A) and that there is insuffcient information to determine whether organic lead compounds will cause cancer in humans. Keywords: lead, children, drinking water, health, pollution Lucija Perharič mag., dr. med. Inštitit za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana MOTNJE hORMONSKEGA RAVNOVESJA IN KEMIčNE SNOVI V PREDMETIh SPLOšNE RABe Številni predmeti splošne rabe vsebujejo kemične snovi, ki lahko motijo hormonsko ravnovesje. Kemijski povzročitelj hormonskih motenj (KPHM) je od zunaj vnesena kemična snov oziroma mešanica snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije. Pri vrednotenju morebitnih učinkov KPHM je posebej pomembna starost organizma, saj izpostavljenost v času programiranja delovanja hormonskega sistema lahko vodi do stalne spremembe funkcije. Zato je zmanjševanje izpostavljenosti še posebej pomembno v obdobju razvoja in programiranja hormonskega sistema, toje med nosečnostjo, pri otrocih in mladostnikih. Z vidika javnega zdravja predlagamo natančnejšo opredelitev izpostavljenosti za prioritetne KPHM, previdnost pri uporabi in kar se da zmanjšati izpostavljenost do najnižje praktično dosegljive meje ter budno sledenje razvoja tega področja. Ključne besede: kemijski povzročitelji hormonskih motenj, predmeti splošne rabe, ftalati, polibromirani di-fenil etri DISTURBANCES OF HORMONAL BALANCE AND CHEMICAL SUBSTANCES IN OBJECTS OF COMMON USE Objects for common use consist of chemical substances that may disturb hormonal balance. Chemical agent that cause hormonal disturbances (CAHD) is a chemical substance or a mixture of substances that through changes in the hormones activities causes unwanted effects on the health of the individual organism or its descendants or subpopulation. Potential CAHD is a chemical substance or a mixture of substances for which there is a suspicion that through changes in the hormones activities it causes unwanted effects on health. Phthalates are among CAHDs that may reduce fertility and may harm the unborn child. Phthalates are the group of substances that are used in the manufacturing of polyvinyl chloride for the improvement of elasticity of plastic materials. There are different ways-paths of intake: through skin, via breathing and via consumption. Little children are mostly exposed to the intake of phthalates via consumption. They put in the mouth different things besides food, such as toys and other objects of common use. Among potential CAHDs there are polybrome dyfenil ethers (PBDE) that are used as burning obstructers in numerous objects of common use. We are exposed to PBDE through respiratory organs, skin and via consumption. The manufacturing, use and exposure to PDBE are growing. Children are more threatened as adults. In the evaluation of potential effects of CAHD, the age of the organism is especially important, because the exposure in the period of programming of hormonal system activity may lead to permanent change of function. Reducing of exposure is especially important in the period of development and programming of hormonal system, i.e. during pregnancy, at children and young people. From the public health point of view we suggest: more precise determination of exposure for priority CAHDs, the use of precaution principle in the sense of reducing of exposure to minimal practically achievable level and continuous following of development in this area. Key words: Chemical agents that cause hormonal disturbances, objects of common use, phthalates, polybrome dyfenil ethers 2 Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost ONESNAŽENJE PITNE VODE S SVINCEM iN vPLiv NA ZDRAvje oTRok Katarina Bitenc, univ. dipl. soc.1 prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med.2 1 UVOD zacija (v nadaljevanju SZO). Glavni cilj ¦ Otroci so občutljivejši na snovi, ki tega programa je zmanjševanje nevar- prodirajo skozi kožo, saj je njihova Svinec je element, ki se v manjših koli- otrok v Evropi (4). je dehidrirajo. snažilo. Svinec prihaja v pitno vodo iz nosti za zdravje otrok, ki so posledica koža tanjša in stem bolj propustna. činah pojavlja skoraj povsod vzemelj- vodi pomembno vpliva na zdravje imajovtelesu manj tekočine, hitre- je svinec pogosto antropogeno one- nezadovoljive oskrbe z vodo; ugotovili ¦ Otroci so občutljivejši na snovi, ki ski skorji, vendar so višje koncentracije so, da povečana koncentracija svinca v izzovejo bruhanje ali drisko. Ker v okolju posledica človeške rabe, zato Poleg programov lahko pomaga pri ¦ Izguba relativno majhne količine naravnih virov ali kot onesnaženje (iz industrije, odpadkov), največkrat pa je znižanju koncentracij svinca v pitni krvi za otroka pomeni padec v šok vzrok za prisotnost svinca v pitni vodi vodi tudi zakonodaja. Direktiva Evrop- ali celo smrt. hišno omrežje. Svinec ni nujen za ži- ske unije 98/83/EC, ki pokriva pitno ¦ Otroci imajo manjšo sposobnost vljenje in na telo lahko deluje akutno vodo, predpisuje, da morajo zahtevo o prepoznavanja in razumevanja ne- ali kronično strupeno. Dojenčki in otro- maksimalno dovoljeni vrednosti svinca varnosti - tako škodljivih snovi ali ci ter nosečnice so najbolj občutljiva v pitni vodi 10 µg/l, države članice iz- nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo skupina, saj je izpostavljenost svincu v polniti do leta 2013; do takrat vrednost do poškodb V večji nevarnosti so zgodnjih fazah otrokovega razvoja lah- lahko doseže 25 µg/l vode na pipi predvsem otroci, ki še ne hodijo in ko vzrok za kasnejše nevropsihološke končnega uporabnika. Enako mejno najstniki s svojim visoko rizičnim spremembe vrednost svinca v pitni vodi določa tudi vedenjem. V svetu že leta potekajo najrazličnejši SZO, medtem ko EPA dopušča 15 µg Otroci potrebujejo posebno pozornost. programi, ki imajo cilj zmanjšati upo- svinca na liter pitne vode. Ko je otrok bolan ali poškodovan, se rabo svinca v različnih dejavnostih, še V prvem delu prispevka najprej posku- bo njegovo telo drugače odzvalo kot posebej na področju pitne vode. Mnoge šamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je telo odraslega, zato je potrebno razvi-programe vodi Environmental Protecti- potrebno otroke bolj varovati pred stru- ti posebne metode zdravljenja. Otroci on Agency (v nadaljevanju EPA), ki je penimi učinki svinca kot odrasle in za- potrebujejo drugačne odmerke zdra-leta 1991 sprejela Lead and Copper kaj so otroci ranljivejši. Nato opišemo vil – ne samo zato, ker so manjši, pač Rule, ki se zavzema za znižanje svin- uporabo svinca v preteklosti in danes, pa tudi zato, ker imajo lahko določena ca in bakra v pitni vodi uporabnikov. S predstavimo nekatere negativne vpli- zdravila drugačne učinke na razvijajo-tem predpisom EPA nalaga upravljav- ve svinca na zdravje otrok in odraslih, če se telo otroka, kot na telo odraslega. cem, da redno merijo koncentracije odgovorimo na vprašanje, kako svinec Potrebujejo zdravniške pripomočke in omenjenih onesnažil v pitni vodi na pride v pitno vodo in kakšni so načini opremo, prilagojeno njihovi velikosti. morebitnih kritičnih točkah in v primeru odvzema vzorca za merjenje svinca v Potrebujejo posebno pozornost pri povišanih koncentracij o tem obvestijo vodi, opozorimo na različne mejne vre- dekontaminaciji, saj telesna tempera-uporabnike in izvedejo ustrezne ukrepe dnosti vsebnosti svinca v pitni vodi, ki tura otroškega telesa hitreje pade pod (1, 2). Center for Disease Control and veljajo po svetu in predstavimo neka- mejno raven. Zdravstveno stanje otro-Prevention (v nadaljevanju CDC) je leta tere rezultate raziskav meritev svinca ka se lahko drastično poslabša v zelo 1990 sprejel Childhood Lead Poisoning v pitni vodi ter opredelimo aktivnosti za kratkem času, saj njegovo telo vsebuje Prevention Program, ki se bori proti za- reševanje tega problema. manj krvi in tekočine, hitro se podhladi strupitvam otrok s svincem, predvsem in ima hitrejši metabolizem. Otroci se razvija programe in aktivnosti za pre- 2. RANLJIVOST OTROK upirajo zdravstvenim delavcem, ker se prečitev zastrupitev, o tem izobražuje jih bojijo, saj uporabljajo njim neznana otroke in odrasle podpira raziskave Otroci so ranljivejši kot odrasli. Nji- orodja in pristope. Otroku je potrebno namenjene zniževanju koncentracij hova razvijajoča se um in telo sta iz- zagotoviti primerno zdravstveno nego, svinca v okolju in omogoča merjenje postavljena različnim nevarnostim in kije v skladu z njihovim dojemanjem, nivoja svinca v krvi otrok za ugotavlja- sicer iz vzrokov, ki jih uvrščamo v pet potrebno mu je razložiti postopke, nanje obsežnosti tega problema (3). Velja skupin (5): čine in vrste zdravstvene pomoči, da omeniti še Akcijski načrt za okolje in " Otroci so bolj občutljivi na biološke preprečimo njihov strah in nerazume-zdravje otrok v Evropi (CEHAP), ki ga in kemične snovi v zraku – ker hi- vanje (6). je razvila Svetovna zdravstvena organi- treje dihajo, v istem času zaužijejo Otroci so torej v vseh fazah razvoja večjo količino škodljivih snovi kot – od zarodka, ploda, dojenčka in v odrasli. Ker so ponavadi nekatere obdobjih do končane adolescence od teh snovi težje od zraka, se za- – izpostavljeni najrazličnejšim nevar- držujejo pri tleh, kjer je tudi dihalno nostim. V primeru nesreče v otroštvu območje otrok. bodo otroci nosili breme bolezni skozi 1 Inštitut RS za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, kontaktni naslov: katarina.bi-tenc@ivz-rs.si 2 ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengduj-ska cesta 25, 1000 Ljubljana, kontaktni naslov: marjan.bilban@zvd.si Delo in varnost 52/2007/6 25 Razvoj in znanost vse življenje. Ker so otroci brez moči odločanja, se sami ne morejo zaščititi, zato moramo za njih poskrbeti odrasli in jih varovati pred škodljivimi učinki okolja. 3. SVINEC IN NJEGOVA UPORABA Svinec je element, ki ima simbol Pb. Simbol ima zaradi imena plumbum, ki so mu ga nadeli Rimljani. Svinec so poznali že štiri tisoč let pred našim štetjem, v času rimskega imperija pa je bil najbolj pomembna kovina, saj so ga uporabljali za izdelavo pločevine za strehe, okrasnih predmetov, iz njega so delali vodovodne cevi, ki so imele premer okrog 10 cm ter debelino sten 12 mm in so se ohranile še po 2000 letih. Poleg uporabe svinca za izgradnjo vodovodnega omrežja, so Rimljani svinec pogosto uporabljali tudi za izdelavo posode – vino so pili iz svinčenih kozarcev in ker je kislina v vinu raztopila svinec, je ta povzročil resne zdravstvene težave (nevropsihološke spremembe, povišan krvni tlak, motnje sluha, poškodbe ledvic) in celo smrt. Neredko so Rimljani dodajali svinec kislemu vinu, da bi preprečili povre-tje vsega sladkorja, kar je ponovno povečalo število zastrupitev in smrti; nefermentiran grozdni sok so zavreli in spravili v svinčene posode, tudi to je botrovalo k dvigu smrtnosti. Zgodovinarji trdijo, da je Rimsko cesarstvo propadlo prav zaradi pogubnega vpliva svinca na zdravje Rimljanov (7). Na pogled je svinec sive barve in je naj-mehkejša težka kovina. Lahko ga zvijamo, režemo z nožem ali hladno valjamo v zelo tanke plošče. Na zraku posivi, ker se obda s tankim slojem oksida, ki ga ščiti pred propadanjem. Če vanj za-režemo z nožem, vidimo, da je v notranjosti svetlo srebrne barve. Tudi v vodi se obda z zaščitno plastjo, zato so ga včasih uporabljali za izdelavo vodovodnih cevi. Uporabljali so ga tudi za izdelavo stikov med cevmi, saj so zaradi njegove mehkosti in kovnosti pri nizki temperaturi, lahko enostavno zatesnili stike med cevmi. Za cevi so uporabljali svinec tudi zaradi relativno enostavne tehnologije izdelave, saj so vse delali ročno oziroma z ročnim orodjem. V svetovnem merilu uporabijo skoraj polovico proizvedenega svinca v proizvodnji baterij in akumulatorjev - za primerjavo, v Evropi vsako leto prodajo okoli 800.000 ton avtomobilskih baterij in akumulatorjev, 190.000 ton industrijskih in 160.000 ton porabniških bate- 26 rij, ki vsebujejo svinec (8). Ker so le te zanesljive in poceni, jih zaenkrat še ni uspel izpodriniti noben drug material. V porabi svinca sledi vojaška industrija, kjer se svinec uporablja za izdelovanje streliva (krogel in šiber). Svinec je nezamenljiv tudi kot zaščitna plast v jedrski tehniki, saj zaradi velikih atomov odlično absorbira sevanje in pri tem ne postane radioaktiven. Svinec se uporablja tudi za proizvodnjo zlitin, v računalniški industriji, industriji motornih vozil, v gradbeništvu in v medicini (9, 10, 11). Svinčevi oksidi se ponekod še vedno uporabljajo v industriji barv, stekla, keramike in plastike. Do leta 1978 so se v veliki meri uporabljale barve na osnovi svinčenih pigmentov (svinčev oksid in svinčev karbonat), zato moramo biti pozorni, saj se lahko otroci hitro zastrupijo z grizljanjem sladkih delcev take barve. Pri prenovah in rušitvah starih hiš moramo biti zato pozorni na nastajajoči prah in dim (zaradi ru-šitve ali brušenja sten, premazanih s svinčenimi barvami), ki predstavljata nevarnost za kontaminacijo okolja s svincem (12, 13). V industriji stekla za obdelavo kristala uporabljajo svinčeve okside – kristalno steklo je lahko nevarno, če je izdelano pri prenizki temperaturi tako, da se svinec ne veže v steklovino in se potem izloča v okolje. Zato je potrebno pri uporabi kristalne posode paziti na izločanje svinca, predvsem takrat, ko v taki posodi hranimo kislo hrano in pijačo, saj je takrat izločanje še hitrejše (14). Tudi iz keramičnih posod se lahko izloča svinec; spet predvsem tam, kjer je bil stekleni sloj (emajl) žgan pri prenizki temperaturi, se iz posode lahko pod vplivom šibkih kislin izluži svinec ter nekatere druge kovine (15). Svinec najdemo tudi v plastičnih posodah, kjer je uporabljen kot stabilizator, saj plastiki prepreči razpad. Pri shranjevanju živil je zato potrebno uporabljati le tiste materiale, za katere so opravljeni ustrezni testi (16, 17). Svincu smo izpostavljeni preko zraka, hrane in vode, zemlje in praha (18, 19). Čezmerne koncentracije v okolju so povezane predvsem z emisijami svinca v zrak. V državah, kjer je že prepovedana uporaba osvinčenega bencina (v Sloveniji smo sprejeli prepoved leta 2001), je vnos preko zraka značilen za poklicno izpostavljene. Za splošno populacijo je najpomembnejši oralni vnos. To še posebej velja za otroke, zaradi pristnejšega stika z okoljem (vedenje roke-v-usta, predmet-v-usta), zaradi česar je vnos zemlje in praha bistveno večji kot sicer v splošni populaciji. Hrana in voda se lahko kontaminirata preko okolja ali preko posode (10). Slika 1 kaže razširjenost svinca in njegovo uporabo. 4. VPLIV SVINCA NA ZDRAVJE Izpostavljenost svincu iz okoljaje že nekaj časa pomemben javno-zdravstveni problem v mnogih razvitih državah. Svinec je strupena kovina, ki je v primeru uživanja ali vdihavanja nevarna za zdravje ljudi. Že nizke koncentracije svinca so lahko škodljive (20). Svinec prizadene človekovo živčevje, organe, v katerih se tvorijo krvne celice, ledvice, rodila in sečila ter tudi človekovo vedenje. Pri koncentracijah, katerim so ponavadi izpostavljeni ljudje, sta navadno prizadeta krvotvorni sistem in živčevje (11). Glavna vhodna pot svinca v organizem je inhalacija, kjer svinec vstopa direktno v kri in se tako izogne jetrom, ki so glavni razstrupljevalec strupenih snovi. Absorpcija inhaliranega svinca variira glede na koncentracijo in obliko, v povprečju znaša okoli 30 do 50 %. V primeru, da svinec vstopa v organizem prek prebavil, se pod vplivom želodčne kisline pretvori v kloride, ki so za telo toksični. Kloridi potujejo prek krvi do jeter, kjer se razstrupljajo in nato izločijo prek žolča, črevesja in/oziroma ledvic. Gastrointestinalna absorpcija variira glede na leta: pri odraslih znaša približno 10 %, pri otrocih pa lahko doseže kar 50 % (9, 21). Večji del zaužitega svinca se odlaga v kosteh (90 %), laseh in zobeh in se lahko mobilizira iz okostja in prehaja v kri v kasnejših obdobjih (starostniki, nosečnice). Manjši del ostaja v krvi (2 %), vezan na eritrocite v plazmi. Razpolovna doba svinca v krvi in mehkih tkivih je 28 do 36 dni; v kosteh, kjer njegova koncentracija s časom narašča, pa 20 do 30 let. Manjši del svinca se nahaja v plazmi (5 %) - ta se veže na beljakovine ali pa je nevezan v ionski obliki. Prost svinec deluje na telo toksično, predvsem na možgane, kostni mozeg in ledvice (9, 21). Porazdelitev svinca v telesu je prikazan na sliki 2. Glavni znak zastrupitve s svincem je anemija, saj svinec toksično deluje na hematopoetski sistem. Koncentracija svinca v krvi okoli 800 µg/l povzroči agregacijo nukleinskih kislin v eritrocitih. Anemija je posledica zmanjšane življenjske dobe eritrocitov in inhibicije Delo in varnost 52/2007/6 sinteze hema. Kljub temu, da se klinična anemija pokaže šele pri zmerni izpostavljenosti svincu, lahko biokemične učinke svinca opazujemo že pri nižjih koncentracijah (22). Pri akutni zastrupitvi s svincem (ki je sicer redka in se pojavi ob zaužitju substanc topnih v kislini, ki vsebujejo svinec in ob inhalaciji svinčevih par), nastopijo slabost, bolečine v trebuhu, sledi bruhanje, lahko nastopi diareja. Če pride do hitre absorpcije večje količine svinca, lahko zaradi večje izgube tekočin nastopi šok. Pojavijo se tudi bolečine in mišična slabost, anemija, krvav urin, ledvične poškodbe ali celo smrt (12). Pri kronični zastrupitvi, kije pogostejša in lahko nastane zaradi akutne zastrupitve ali dolgoročnejše izpostavljenosti nižjim koncentracijam svinca, so lahko znaki in simptomi raznovrstni: gastro- 27 Slika 1. Razširjenost in uporaba svinca v okolju (20) Slika 2. Porazdelitev svinca v telesu (9) Delo in varnost 52/2007/6 KOSTNA SUBSTANCA 75% KOSTI 90% KOSTNI MOZEG 25% ERITROCITI 90-95 % Pb vnos KRI 2% PLAZMA 5-10% PLAZ. BELJAKOVINE 90% OSTALA MEHKA TKIVA 8% PROST, MOBILEN 10% (toksičen) Razvoj in znanost intestinalni (anoreksija, zaprtost, krči črevesja, diareja), nevromuskularni (mišična slabost in utujenost), učinki na centralni živčni sistem (okornost, vrtoglavica, glavobol, motnje vida, nespečnost, nemir, razdražljivost, nato vznemirjenost in zmedenost, sledi delirij ter koma), hematološki učinki (agregacija nukleinskih kislin v eritrocitih), renalni učinki (funkcionalne ali morfološke spremembe na ledvicah) in drugi (bled obraz, prezgodnje staranje, visok krvni pritisk, slaba presnova vitamina D, zmanjšano število semenčic, motnje sluha) (12). V razvoju kronične zastrupitve ločimo tri obdobja in sicer obdobje povečane absorpcije, kjer klinični znaki zastrupitve še niso jasno izraženi; obdobje presaturnizma, kjer se kažejo blagi in neznačilni simptomi, biološke mejne vrednosti svinca pa so že pomembno povišane; obdobje saturnizma, kjer je klinična slika že izražena (9). Posledice zastrupitve z organskimi svinčenimi spojinami (tetraetil svinec in tetrametil svinec) se kažejo predvsem na centralnem živčnem sistemu. Lažja oblika zastrupitve se kaže v izgubi apetita, slabosti, glavobolu, razdražlji-vosti, nespečnosti, nočnih morah; pri težkih zastrupitvah pa lahko pride do hudih psihičnih motenj, shizofrenega obnašanja, božjastnih napadov, ence-falopatije z izgubo spomina. Pri najtežjih zastrupitvah lahko pacient pade v komo in umre. Najpogosteje pride do zastrupitev pri delu, kjerje možen vnos prek dihal, ob hranjenju prek prebavil ali prek kože (9, 21). Nekatere študije so nakazale možnost, da svinec povzroča raka, zato Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča anorganski svinec v skupino 2A, kar pomeni, da obstajajo zadostni dokazi o karcinogenem delovanju na ljudi, za organski svinec ni zadostnih dokazov o karcinogenem delovanju. EPA anorganski svinec uvršča v skupino B2 (probable human carcinogen) (23, 24). Nekatere epidemiološke študije kažejo, da bi svinec lahko vplival na razvoj raka na ledvicah in pljučih (21). Nosečnice so v primerjavi z drugimi odraslimi v večji nevarnosti, saj je svinec lahko vzrok za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka ter predporodno izpostavo ploda, v katerega svinec prehaja preko posteljice (11, 25,22,13). Ta lahko upočasni fzični in psihični razvoj ploda. Raziskave so pokazale, da lahko celo izpostavljenost nizkim koncentracijam svinca kasneje povzroči 28 upočasnjen psihični razvoj dojenčka (20). Materino mleko lahko vsebuje tudi do 12 µg svinca. Izpostavljenost svincu lahko pri ženskah povzroči tudi nenaraven reprodukcijski cikel, menstrualne motnje in sterilnost (26, 21). 4.1 Otroci Škodljivi učinki svinca, predvsem na živčni sistem, se lahko pri otrocih pokažejo že ob manjših koncentracijah svinca v krvi (11, 22). Izpostavljenost svincu v zgodnjih fazah otrokovega razvoja je lahko vzrok za trajne nevrološke in psihološke spremembe, na primer: upočasnjen psihični razvoj, nižji inteligenčni količnik (slika 3), spremembe obnašanja, slabša učno sposobnost, oslabljen sluh, agresivnost, slabša motorična koordinacija (27, 13). Izpostavljenost večjim koncentracijam lahko povzroči resne poškodbe možganov (20). Na večjo vsebnost svinca ter posledično na večjo občutljivostza svinec pri otrocih, vpliva večja absorpcija svinca iz prebavnega trakta, ki je pri otrocih okoli 50 %, pri odraslih pa le okoli 10 %. Poleg tega otroci pojedo na enoto telesne teže več hrane kot odrasli, zato je vnos svinca na enoto teže precej večji kot pri odraslih. Otroci pogosteje užijejo premalo železa, vitamina D in kalcija, defcit teh faktorjev pa poveča absorpcijo svinca. Značilno vedenje otrok (roke-v-usta, predmet-v-usta) omogoča večji vnos svinca kot pri odraslih. Učinki svinca na hematopoet-ski in živčni sistem se pri otrocih pojavijo že pri nižji koncentraciji svinca v krvi kot pri odraslih. Pri otrocih hematoencefal-na bariera (krvno-možganska pregrada) še ni v celoti razvita, zato lahko svinec prehaja (29). Pri koncentracijah svinca v krvi, ki so večje ali enake 100 µg/l krvi, so otroci čezmerno izpostavljeni svincu in je potrebno ukrepati; predvsem je nujna kontrola okolja, v katerem otrok živi ter hitre in ustrezne rešitve (12). Vpliv svinca na zdravje otrok in odraslih je prikazan v tabeli 1. 5. SVINEC V PITNI VODI Pitna voda je, po navedbah strokovnjakov, postala s prepovedjo uporabe osvinčenega bencina potencialno največji vir svinca v okolju. Ti ocenjujejo, da v razvitih državah predstavlja vnos svinca preko pitne vode iz javnih vodo-oskrbnih sistemov med 10 % in 20 % celotnega vnosa iz okolja. Pri otrocih so ti deleži do dvakrat višji. Vzrok je v tem, da otroci absorbirajo svinec nekajkrat hitreje kot odrasli ter zaužijejo sorazmerno več vode kot odrasli (30). 5.1 Kako pride svinec v pitno vodo? Svinec ponavadi ni prisoten v pitni vodi, ki pride iz vodnjaka ali po pripravi, največkrat ga najdemo v vodi takrat, ko voda pride v stik z javnim ali hišnim vodovodnim omrežjem, ki vsebuje svinčene cevi ali svinčene stike med cevmi. Na koncentracije svinca v vodi iz vodovodnega omrežja torej odločujoče vpliva količina svinca v materialih za izgradnjo omrežja. Temu izvoru pripisujejo ponekod 40 % izpostavljanja svincu (11). V 70-ih letih so se namreč v objekte za izgradnjo vodovodnega omrežja pogosto vgrajevale svinčene cevi ali so se uporabljala svinčena sredstva za spajkanje sklepov v ceveh vodovodov. V manjši meri lahko svinec najdemo tudi v novejših materialih za izgradnjo omrežja in sicer v medenini, gumi, keramiki in PVC-ju. Na koncentracijo svinca v vodi lahko vpliva tudi starost omrežja – s starostjo se zaradi korozije povečuje površina nagrizenih Slika 3. Vpliv svinca na znižanje inteligenčnega količnika pri otrocih (28) Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost cevi in drugih delov omrežja, s tem pa trokemična korozija, ki poteka v vodi in ka). Če kovini v galvanskem členu pose izloči več svinca; kontaktni čas v ka- naredi največ škode. Pri tem pride do vežemo s kovinskim prevodnikom, torej terem je bila voda v stiku z svinčenimi raztapljanja kovine v vodi in postopne- omogočimo prenos elektronov, zato deli; hitrost, s katero voda kroži po ce- ga uničenja kovinskih delov. Korozija se nastane sklenjen tokokrog, ker so ioni veh – visoki pretoki lahko s svojo me- torej pojavi zaradi elektrokemičnih vpli- tudi nosilci električnega toka. Manj ple-hansko silo odnašajo delce nagrizenih vov na stiku ali spoju dveh različnih ko- menita kovina tedaj oddaja elektrone, cevi; količina sedimentov v vodi; nivo vin. Če v tak spoj pride vlaga, nastane ki po prevodniku potujejo k plemenitejši klora v vodi; predvsem pa korozivnost galvanski člen, ki povzroči razjedanje kovini, kationi (manj plemenite kovine) vode (18, 31). kovin na stiku. Galvanski člen vsebuje pa potujejo v raztopino. Zaradi tega gal-Korozija temelji na kemičnih in elektro- dve različni kovini, potopljeni v raztopi- vanski členi delujejo, dokler se vsa manj kemičnih reakcijah, ki potekajo zaradi no elektrolita. Zaradi različne težnje po plemenita kovina ne raztopi. Najpogo-termodinamske nestabilnosti kovine v oksidaciji teh kovin obstaja med njima steje se zgodi, da se v vodovodni na-nekem okolju. Najpogostejša je elek- električna napetost (potencialna razli- peljavi srečata cink in svinec. Cink po- Tabela 1. Vpliv svinca na zdravje otrok in odraslih (26) Smrt Koma Poškodbe ledvic Anemija Trebušni krči Znižana zmožnost proizvajanja rdečih krvničk Znižana zmožnost presnavljanja vitamina D Učinki na centralni živčni sistem; težave pri zaznavanju Motnje pri proizvajanju rdečih krvničk; prezgodnji porod; nizka porodna teža otroka; morebitna znižana zmožnost presnavljanja vitamina D Motaj e v razvoju možganskih celic Nižji inteligenčni količnik, slabši sluh, upočasnjena rast Svinec prodre skozi posteljico do ploda OTROCI Koma Anemija Skrajšana življenjska doba Znižana zmožnost proizvajanja rdečih krvničk Težave z živci, težave pri zaznavanju in hitrem premikanju; Neplodnost (moški); Poškodbe ledvic Zvišanje krvnega pritiska; Izguba sluha Motnje pri proizvajanju rdečih krvničk (moški) Motnje pri proizvajanju rdečih krvničk (ženske) Hipertenzija (povišan krvni pritisk) KONCENTRACIJA SVINCA (fig/lkrvi) ODRASLI Delo in varnost 52/2007/6 29 Razvoj in znanost stane katoda, svinec anoda, posledica ga točenja vode, ki je stala v ceveh od vode, 1 % vzorcev je preseglo celo 40 procesa je izločanje svinca v vodo. Pri 8 do 18 ur; odvzem vode, ki je stala v jxg/l. Pri odvzetih vzorcih, s predho- gradnji hišnega vodovodnega omrežja ceveh več kot 18 ur, ni priporočljiv, saj dnim točenjem vode, ni bilo vzorcev, se zato priporoča uporaba enotne- s tem ne dobimo realnih koncentracij ki bi presegali vrednost 40 |xg/l, kon- ga materiala (32, 33). Korozijo lahko svinca v vodi (35, 18). Obstajajo tudi centracije svinca v vzorcih pa so bile v omejimo z nevtralizacijo kisle vode pri druge različice vzorčenja, ki vsebujejo razponu od 0,025 do 36,1 jxg/l (41). pripravi ali z uporabo plastičnih cevi. mešanico omenjenih dveh načinov ali V raziskavi v Angliji leta 1993 so sicer V hišno omrežje lahko namestimo tudi uvajajo popolnoma nove pristope (10, dokazali, da seje število gospodinjstev, ‘žrtvene anode’, ki so izdelane iz manj 36, 37). Priporočljivo odvzemno mesto ki ima povišan nivo svinca v pitni vodi, plemenitih kovin, s katerimi zavarujemo je v vseh primerih pipa v kuhinji, kjer se od leta 1981 znižalo za skoraj tretjino, kovino, ki smo jo uporabili za izgradnjo voda uporablja za pripravo hrane in na- vendar ima še vedno 17 % gospodinj-hišnega vodovodnega omrežja. Korozi- pitkov (EPA, 2004). Po odvzemu vzorca stev 10 jxg ali več svinca v litru vode. ja tako poteka nažrtveni anodi in ne na brez predhodnega točenja vode sledi Približno 13 % otrok je preko hrane, svinčeni cevi. odvzem drugega vzorca, s predhodnim pripravljene z neustrezno pitno vodo, Bolj kot je voda mehka, topla in kisla, točenjem mrzle vode vsaj 30 sekund še vedno izpostavljenih nevarnim vpli-večja je korozija in večja je možnost do 5 minut – tudi tu si strokovnjaki niso vom svinca (42). izločanja svinca v vodo (34, 21). Trda enotni. (34, 36, 38). Veliko začudenje in skrb je povzročila voda je manj bogata s svincem, saj V pravilniku o pitni vodi (39), kije v ce- analiza pitne vode v Washingtonu, kjer vsebuje karbonate in sulfate in iz njih loti usklajen z ustrezno direktivo Evrop- so leta 2004 ugotovili, da v dveh tret- tvori težko topljive bazične svinčeve ske unije, je svinec uvrščen v prilogo I, jinah stanovanj, kjer so odvzeli vzorce karbonate in svinčeve sulfat, ki varu- del B, kjer je določena mejna vrednost pitne vode, svinecvvodi presega mejno jejo svinčene cevi pred korozijo (21). 10 |xg/l. Ta vrednost bo veljala od 1. no- vrednost, ki jo je določila EPA (15 ug/l). V topli vodi je topnost svinca hitrejša vembra 2013, do takrat pa velja mejna Od teh je 56 % takih, kjer je svinec pre-– stopnja izločanja svinca iz svinčenih vrednost 25 jxg/l. Gre za maksimalne segel mejo 50 iig/l; 4 % pa takih kjer je delov omrežja se podvoji za vsakih do- dovoljene vrednosti na pipi končnega svinec presegel koncentracijo 300 iig/l datnih 10° C vode. V kisli vodi poteka uporabnika. Ugotovili so tudi, daje v javnem omrež-izluževanje svinca v vodo hitro - pH Tudi SZO je glede tveganja za zdravje ju Washingtona približno 18 % svinče-vode predstavlja merilo kislinsko – ba- določila sprejemljivo mejno vrednost nih cevi. S prejeli so akcijski plan po ka-znega ravnotežja, ki je večinoma od- svinca za pitno vodo 10 jxg/l, ki temelji terem bodo vsako leto v Washingtonu visno od prisotnosti ogljikovega dioksi- naTDI 3,5 |xg/kg telesne teže (TDI – to- zamenjali 7 % svinčenih cevi (43) da v vodi. Višje koncentracije ogljiko- lerable daily intake – dopusten dnevni Raziskovalci pitne vode v šolah in vrt- vega dioksida v vodi pomenijo nižji pH, vnos, je vnos, kije ocena količine snovi cih po svetu navajajo podobne zaključ- torej večjo kislost vode in s tem večjo v hrani ali v pitni vodi, izražena na tele- ke Raziskava 97 šol v Seattlu dokazu- možnost izločanja svinca v vodo (10). snotežo, ki jo lahko zaužijemo dnevno je da je imelo k ar 22 % vzorcev vode Voda, ki ne vsebuje kisika, ne vsebu- prek celega življenja, brez tveganja za (b , rez predhodnega točenja 8 do 18 je svinca, saj kisik korodira svinec, pri zdravje). Toksikološki podatki za TDI ur) vrednost svinca nad vrednostjo 20 tem pa tvori svinčev hidroksid (21). so pridobljeni na dolgoročnih študijah g/l Poleg tega je v 81 % šol vsaj en na živalih. Na človeka so preračunani vzorec presegal omenjeno vrednost. V 5.2 Meritve svinca v pitni vodi s pomočjo varnostnih faktorjev. 10-od- omenjenih šolah so odvzeli tudi drugi moremovideti, stotni prispevek k vnosu svinca prek vzorec, spredhodnim EPA navaja koncentracijo če je preseže % vzorcev iz da se prepov javni ustanovi ca v posame iig/l (23, 40). vzorčenja. Preiskavo določanja svinca r 455 šol in javnost seznanili s slabimi okusiti ali zavohati, zato ga je potrebno EPA navaja maksimalno pustno 30sekund in ugotovili, da je še vedno koncentracijo 15 µg/l in svetuje ukrepe, če je presežena vrednost v več kot 10 % vzorcev iz pip. Poleg tega predlaga, da se prepove uporaba pitne vode v javni ustanovi v primeru, da nivo svin- ca v posameznem vzorcu preseže 20 pri odvzemu držati natančnih navodil tona. Zbrali so skoraj 8000 vzorcev iz če je presežena vrednost v več kot 10 % vzorcev iz pip. Poleg tega predlaga, da se prepove uporaba pitne vode v za odvzem vzorca. V primeru, da se javni ustanovi i da nivo svin-..... vzorčevalca ne zagotovi, se moramo v posamezne p m vzorcu preseže 20 vodi je potekala tudi v šolah Washing- ske analize odvzetegavzorca. Labora- če je presežena vrednost v v kot 10 svinca na liter vode; v43 % šol je vsaj % vzorcev iz pip. Poleg tega predlaga, da se prepove uporaba pitne vode v ...... i za odvzem vzorca. V primeru, da se Raziskava o vs ebnost sv nca v pitni v pitni vodi opravi laboratorij. 6. RAZISKAVE rezultati. V kar 559 (7,2 %) vzorcev svinca s pomočjo laboratorijske ana- en neustrezen vzorec (31). Zaradi veli- V literaturi lahko zaznamo dva osnovna O PRiSOtNOSti SViNCA vode je vrednost svinca presegala 20 načina vzorčenja vode za ugotavljanje |xg/l in kar 144 (31,6%) šol je imelo vsaj lize. Prvi način določa »Lead and Co- Nivo svinca v pitni vodi v gospodinj- ke zaskrbljenosti ob povišanih vredno-pper Rule«, ki zagovarja odvzem litra stvih so merili v Nemčiji (37) in doka- sti svinca v pitni vodi so se za podobno vzorca pitne vode iz pipe v kuhinji, brez zali, da je 3,1 % vzorcev, brez predho- raziskavo odločili tudi v ameriški državi predhodnega točenja vode, ki je stala v dnega točenja vode, preseglo mejno Arizona, kjer so vzorčili pitno vodo 45 ceveh najmanj 6 ur ali več (zgornja meja vrednost 10 jxg/l in 0,6 % vzorcev vre- šol; odvzeli so 191 vzorcev. Ugotovi-ni določena) (1, 2). Ta način odvzema dnost 40 jxg/l. V predhodni raziskavi v li so, da sta imeli povišano vrednost vzorca predstavlja najslabši možni sce- Vzhodni Nemčiji leta 1997, so strokov- svinca v vodi le dve (4 %) šoli (nad 10 narij. Drug način odvzema vzorca se njaki ugotovili podobno, da vzorci vode fxg/l). V poročilu so zaključili, da svinec razlikuje od prvega vtem, da se odvza- brez predhodnega točenja vsebujejo v pitni vodi ne predstavlja resne grome le 250 ml vzorca, brez predhodne- od 0,025 do kar 151 |xg svinca na liter žnje za zdravje njihovih dijakov (44). 0 Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost V Sloveniji je bila prva raziskava svin- Med kratkoročne ukrepe spada vsako- pri upravljavcu, neredko pa jih ti ne že- ca v pitni vodi vrtcev in šol, narejena dnevno izpiranje cevi, ki naj traja toliko lijo posredovati uporabnikom. Podat- leta2001, kjer so odvzeli vzorce, brez časa, dokler se temperatura hladne ke o kakovosti pitne vode v Sloveniji predhodnega točenja vode, v dveh fa- vode ne ustali (približno 2 do 5 minut). na svoji spletni strani letno objavi tudi zah. V prvi fazi so odvzeli 22 vzorcev iz Pomembno je, da se voda toči vsako Inštitut za varovanje zdravja RS, kije 19 starejših objektov v regiji Ljubljana jutro, na vseh pipah, preden se upora- nosilec monitoringa. (vzorci so bili odvzeti na mestu, kjer se bi za pripravo hrane ali pijače, saj se voda čim manj toči, brez predhodnega s tem, ko voda stoji v ceveh nekaj ur, 8. ZAKLJUČEK točenja vode), v drugi fazi pa 50 vzor- možnost kontaminacije s svincem po- šč i ; ev v mestu Lju- veča. Odpadna voda se lahko uporabi zeti na najpo- za zalivanje rož, pomivanje posode, v kuhinji, voda pranje perila, čiščenje. Za kratkoročno a teči najmanj rešitev velja tudi uživanje predpaki- 0 v prvi fazi 4 rane (embalirane) vode, vendar se je vsebovali vre- potrebno pred pitjem le-te prepričati, /l. V drugi fazi če ustreza zahtevam pravilnika o pitni mejne vredno- vodi (20, 34, 40). 4 lig svinca na Dolgoročen ukrep, ki je najučinkovitejši, vendar najdražji, je prenova hi- ila izvedena s šnega vodovodnega omrežja oziroma čnih ZZV, kjer zamenjava svinčenih delov v omrežju. zbirali podatke Pri tem je potrebno paziti, da se pri režju vrtcev in prenovi uporabi cevi in ostale dele, ki ih po Sloveniji. ne vsebujejo svinca, na to je potrebno tne vode, brez opozoriti tudi vodovodarja. Lahko se ode minimalno uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, 24 ur. Ugotovili vendar je potrebno poskrbeti za redno 01 v 7 vzorcih menjava le-tega in uporabo po pripo-presežena do- ročilih proizvajalca. Ogljeni flter je pri inca 10 (ig/l in izločanju svinca iz vode najuspešnej- S PB na gine- ši, res pa je, da izloči svinec le na pipi, ddelku. V letu kjer je nameščen. Pomembna je tudi koncentracija redna kontrola korozivnosti vode in m vzorcu v vrt- nivoja svinca v vodi. Tudi pri ozemljih). Vsi vzorci s tvi vodovodne inštalacije je potrebna o svinca so bili pazljivost; pomembna je pravilna oze-odvzeti v kuhinjah (23). mljitev oziroma skupna bazna točka šo uč no sposobnost, hiperaktivnost, bljana (vzorci so bili odvzeti na najpo- za zalivanje rož, pomivanje posode, prisoten predvsem zaradi industrijske pranje perila, čiščenje. Za kratkoročno rešitev velja tudi uživanje predpaki-rane (embalirane) vode, vendar se je potrebno pred pitjem le-te prepričati, če ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi (20, 34, 40). Dolgoročen ukrep, ki je najučinkovitejši, vendar najdražji, je prenova hišnega vodovodnega omrežja oziroma zamenjava svinčenih delov v omrežju. Pri tem je potrebno paziti, da se pri prenovi uporabi cevi in ostale dele, ki ne vsebujejo svinca, na to je potrebno opozoriti tudi vodovodarja. Lahko se uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, vendar je potrebno poskrbeti za redno menjava le-tega in uporabo po priporočilih proizvajalca. Ogljeni flter je pri izločanju svinca iz vode najuspešnejši, res pa je, da izloči svinec le na pipi, kjer je nameščen. Pomembna je tudi redna kontrola korozivnosti vode in --------------------------------------------..... nivoja svinca v vodi. Tudi pri ozemlji- cu (od skupaj 39 odvzetih). Vsi vzorci s tvi vodovodne inštalacije je potrebna ko izpostavljenost svincu vzrokza nižji pred odvzemom ni smela teči najmanj rešitev velja tudi uživanje predpaki- ....... zato se uporablja v najrazličnejše na- rane (embalirane) vode, vendar se je potrebno pred pitjem le-te prepričati, če ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi (20, 34, 40). Dolgoročen ukrep, ki je najučinkovitejši, vendar najdražji, je prenova hišnega vodovodnega omrežja oziroma zamenjava svinčenih delov v omrežju. Pri tem je potrebno paziti, da se pri prenovi uporabi cevi in ostale dele, ki ne vsebujejo svinca, na to je potrebno opozoriti tudi vodovodarja. Lahko se uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, vendar je potrebno poskrbeti za redno menjava le-tega in uporabo po priporočilih proizvajalca. Ogljeni flter je pri izločanju svinca iz vode najuspešnejši, res pa je, da izloči svinec le na pipi, ----------- ------------------- ------------ kjer je nameščen. Pomembna je tudi 2002 je bila dopustna koncentracija redna kontrola korozivnosti vode in Učinkuje na številne organe in organ- objekti in 4 vzorci vode vsebovali vre- potrebno pred pitjem le-te prepričati, ...... striji, v industriji barv, stekla, keramike če ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi (20, 34, 40). Dolgoročen ukrep, ki je najučinkovitejši, vendar najdražji, je prenova hišnega vodovodnega omrežja oziroma zamenjava svinčenih delov v omrežju. Pri tem je potrebno paziti, da se pri prenovi uporabi cevi in ostale dele, ki ne vsebujejo svinca, na to je potrebno opozoriti tudi vodovodarja. Lahko se uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, vendar je potrebno poskrbeti za redno menjava le-tega in uporabo po priporočilih proizvajalca. Ogljeni flter je pri ------------------------------------------..... izločanju svinca iz vode najuspešnej- sicer v 3 šolah, vrtcu in v SPB na gine- ši, res pa je, da izloči svinec le na pipi, ših življenjskih obdobjih (nosečnost) in je le en vzorec presegal mejne vredno- vodi (20, 34, 40). dustriji motornih vozil, uporab gav -------------------------- ---------- menjava le-tega in uporabo po pripo- (od skupaj 46 odvzet ih) presež enado- ročilih proizvajalca. Ogljeni flter je pri teže, ajbolj občutljiva skupina sti svinca, vseboval je 14 M svinca na Dolgoročen ukrep, ki je najučinkovi- proizvodnji akumulatorjev in baterij. --------------------------------------------------------- vendar je potrebno poskrbeti za redno so, dajebilo v letu 2001 v 7 vzorcih menjava le-tega in uporabo po pripo- večjega vnosa vode na enoto telesne liter vode (10)........ tejši, vendar najdražji, je prenova hi- Viri svinca v okolju so lahko kontami- ar k.......... uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, 8ur, vendne^^4 ur. Ugotovili vendar je potrebno poskrbeti za redno nih sposobnosti, hitrejše absorpcije in Podobna raziskava je bila izvedena s šnega vodovodnega omrežja oziroma nirana zemlja, zrak in prah ter živila in ------------------------------------------------------- opozoriti tu di vodovodarja. Lahko se predhodnega točenja vode minimalno uporabi tudi kvaliteten flter za vodo, so nasploh zaradi razvoja, presnov- strani IVZRS in ^očnih ZZV, kjer zamenjava svinčenih delov v omrežju. pitna voda. Najpomembnejši je oral-.............----------------------- ne vsebujejo svinca, na to je potrebno Odvzemali so vzorce pitne vode, brez opozoriti tudi vodovodarja. Lahko se možnost zastrupitve s svincem. Otroci šol,vstarihmestnih jedrihpoSloveniji. pre vsebujo svinca, na to je potrebno roke-v-usta, "predmet-v-usta, poveča 7 UKREPI ZA ZNIŽAN JE (zvezdast sistem), da se ne povzroči- slabšo motorično koordinacijo, upoča- SVINCA V PITNI VODI jo sklenjeni tokokrogi, ki pospešujejo snjeno rast; pri odraslih pa izpostavlje- elektrokorozijo (34, 36). Pomemben nost svincu lahko povzroči glavobole, Rešitve težav s svincem morajo biti dolgoročni ukrep je tudi zdravstvena bolečine v sklepih, motnje vida, motnje hitre, saj se moramo kar najhitreje od- vzgoja prebivalstva ob koncentracijah delovanja ledvic, motnje v metaboliz- zvati na povišane vrednosti svinca v svinca nad dopustno mejo. mu vitamina D, povišan krvni pritisk, vodi; rešitve morajo biti hkrati trajne, Poleg vseh naštetih ukrepov za zni- nevropsihološke spremembe. saj moramo probleme s svincem po- žanje svinca v pitni vodi je pomembno Poglavitni vzrok za prisotnost svinca v skušati rešiti za vedno ali vsaj za dalj- posvetovanje in pomoč strokovnjakov. pitni vodi je hišno omrežje; tam lahko še obdobje. Strokovnjaki so v svojih V Sloveniji lahko pridobimo informacije svinec vsebujejo cevi v napeljavi, spoji raziskavah ponudili nekaj ukrepov za pri najbližjem upravljavcu sistema za cevi, kotlički grelnikov, svinec se lahko znižanje svinca v pitni vodi. oskrbo s pitno vodo, ki mora svoje upo- nahaja tudi v medenini, keramiki, gumi Za rutinski ukrep velja redno čiščenje rabnike najmanj enkrat letno obveščati in PVC materialih. Izločanje svinca se mrežice na pipi, saj ta lahko vsebuje o skladnosti pitne vode, ugotovljeni v v vodi še dodatno poveča pri nižjem različne sedimente, med drugimi tudi okviru notranjega nadzora. Poleg tega nivoju pH, v mehkejši vodi in pri višji svinec. Priporoča se uporaba mrzle morajo upravljavci, ki oskrbujejo 5000 temperaturi vode. pitne vode za pripravo hrane in pijače, ali več uporabnikov, oziroma ki zago- Svinec v pitni vodi ugotavljamo na pod- saj vroča voda hitreje razkraja svin- tavljajo več kot povprečno 1000 m3 na lagi laboratorijske analize odvzetega čene cevi kot mrzla, zato obstaja tudi dan, pripraviti letno poročilo. Z letnim vzorca vode na pipi končnega uporab- večja verjetnost, da je v njej večja ko- poročilom morajo seznaniti uporabni- nika. Pravilnik o pitni vodi, v skladu z ličina svinca. V primeru, da se potre- ke preko sredstevjavnega obveščanja, direktivo Evropske unije, predvideva buje vroča voda, se v posodo natoči na svoji spletni strani ali poleg meseč- normativ za svinec 10 µg na liter pitne mrzla voda in se šele nato segreje. Za nega računa. Tudi podatki o rezultatih vode. Države članice, med njimi Slove- pripravo napitkov se uporablja mrzla laboratorijskih preskusov pitne vode, nija, morajo te zahteve izpolniti do no- voda, ki je pred tem tekla iz pipe nekaj pridobljenih pri monitoringu, morajo vembra 2013, do takrat pa velja mejna minut (40). biti uporabnikom vedno na razpolago vrednost 25 µg/l. Delo in varnost 52/2007/6  Razvoj in znanost Raziskave po svetu so pokazale, da je problematika velikih koncentracij svinca v pitni vodi zaskrbljujoča. Za dolgoročno rešitev težav se priporoča zamenjava vseh svinčenih delov omrežja; kratkoročno pa vsakodnevno jutranje izpiranje cevi, redno čiščenje mrežic na pipi ter uporabo mrzle pitne vode za pripravo hrane in pijače. Za uspešno reševanje problema seje potrebno primerno informirati; natančne podatke o laboratorijskih preskusih vsebnosti svinca v pitni vodi, na določenem območju, lahko kadarkoli pridobimo od lokalnega upravljavca sistema za oskrbo s pitno vodo. 9. LITERATURA 1. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): Offce of Water. Lead and Copper Rule: Summary of Revisions. EPA 815-R-99-020 200. 2000. 2. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): Offce of Water. Lead and Copper Rule – Clarifcation of Requirements for Collecting Samples and Calculating Comliance – Fact Sheet. EPA 810-F-04-001. 2004. 3. Centres for Desease Control and Prevention (CDC): Childhood Lead Poisoning Prevention. Atlanta: Centres for Desease Control and Prevention, 1990. 4. Licari L, Nemer L, Tamburlini G: Children’s health and environment. Developing action plans. Budimpešta: Svetovna zdravstvena organizacija, 2005. 5. IFCS: Chemical Safety and Children’s Health – Protecting the World’s Children From Harmful Chemical Exposures, A Global Guide to Resources. Geneva: IFCS Secretariat, 2005. 6. American Academy of Pediatrics: The Youngest Victims: Disaster Preparedness to Meet Children’s Needs. Washington: American Academy of Pediatrics, 2002. Lewis J: Lead Poisoning: A Historical Perspective. U.S. Environmental Protection Agency Journal, 1985. EurActiv.com: Batteries Directive. Kent: EurActiv.com, 2004. Pridobljeno 02.05.2007 s spletne strani: www. euractiv.com. Bilban, M: Medicina dela. Ljubljana, ZVD – Zavod za varstvo pri delu, 1999. Mehikić D: Svinec v pitni vodi v nekaterih vrtcih in osnovnih šolah v zdravstveni regiji Ljubljana: Specialistična naloga, 2001. Likar M: Vodnik po onesnaževalcih okolja. Ljubljana: Zbornica sanitarnih tehnikov in inženirjev Slovenije,1998. Brunton L, Lazo J, Parker K: Goodman & Gilman`s, The Pharmacological Basis Of Therapeutics; McGraw- 7. 8. 9. 10. 11. 12. 2 Hill Professional, Ninth Edition, 1996, 66: 1650 – 1654. 13. McCunney RJ (ed): A Practical Approach to Occupational and Environmental Medicine, 3rd Edition. New York: Little, Brown and Company, 2003. 14. Health Canada: Lead Crystalware and Your Health. Ontario: Health Canada, 2003. 15. Centres for Desease Control and Prevention (CDC): Childhood Lead Poisoning from Commercially Manufactured French Ceramic Dinnerware. Atlanta: Centres for Desease Control and Prevention, 2004. 16. GoljaV Materiali v stiku s pitno vodo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2005. 17. Drev D: Problematika embalirane vode. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2005. Pridobljeno 02.05.2007 s spletne strani:: http://www.sdzv-drustvo.si/si/VD-05_Referati/Drev.pdf. 18. Karr C, Sathyanarayana S, Beaudet N: Lead in Seattle School Drinking Water: A Review of the Health Implications. Nothwest Pediatric Environment Health Specialty Unit (NW PEHSU), 2004. 19. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): Lead in Paint, Dust and Soil. U.S. Environmental Protection Agency Journal, 2006. 20. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): Offce of Water. Lead in Drinking water in Schools and Non-Residential Buildings. EPA 812-B-94-002. 1994. 21. Šarić M, Žuškin E: Medicina rada i okoliša. Zagreb: Medicinska naklada, 2002: 154-159. 22. Hodgson E, Levi P: Atextbookof modern toxicology. Connecticut: Apple-ton& Lange, 1997; 262, 263. 23. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ): Svinec v pitni vodi nekaterih vrtcev in šol v Sloveniji v letih 2001/2002. Ljubljana, 2003. 24. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ): Pitna voda. Ljubljana, 2005. Pridobljeno 2.5.2007 s spletne strani: http://www.gov.si/pitna-voda/. 25. Committee on Environmental Health: Lead Exposure in Children: Prevention, Detection, and Management. Pediatrics, 116: 1036-1046, 2005. 26. San Francisco Department of Public Health: Lead in the Body. San Francisco Department of Public Health: San Francisco, 2005. Pridobljeno 2.5.2007 s spletne strani: http://www. dph.sf.ca.us/cehp/lead/framecon-tents.htm. 27 Tong S, von Schirnding YE, Prapa-montol T: Environmental lead exposure: A public health problem of global dimensions. Bulletin of the World Health Organization, 78: 1068-1074, 2000. 28. Children’s Environmental Health Initiative: Childhood Lead Poisoning. Durham: Children’s Environmental Health Initiative, 2005. Pridobljeno 2.5.2007 s spletne strani: http://www. env.duke.edu/cehi/health/lead.htm. 29. Eržen I: Svinec v krvi triletnikov z območja Mežiške doline. Ljubljana: Glasnik KIMDPŠ, Leto I, Številka 2, 2006. 30. Bellinger DC: Lead. Pediatrics, 113: 1016-1022,2004. 31. Washington State Departement of Health: School Lead Testing Results From 2005 Grant Program. Washington: DOH PUB. #331-326, 2005. 32. Fakulteta za strojništvo: Korozija. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2003. 33. GaberščekD: Korozija kovin. Ljubljana: Seminarska naloga, 2004. 34. Skipton S: Drinking Water: Lead. Water Resource Management, Water Quality, 1997 35. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): Sampling for Lead in Drinking Water in Nursery Schools and Day Care Facilities. EPA 812-B-94-003, 1994b. 36. Arizona Department of Environment Quality (ADEq): A Manual for Assessing Lead in Drinking Water in Arizona Schools and Day Care Facilities. Arizona: Arizona Department of Environment Quality, 2004. 37 Zietz B, Dassel de Vergara J, Keve-kordes S, Dunkelberg H: Lead Contamination in Tap Water of Households with Children in Lower Saxonx, Germany. The Science of the Total Environment, 275: 19-26, 2001. 38. Schardt D: Get the Lead Out – What You Don’t Know Can Hurt You. Nutrition Action Healthletter, 32/2:2-7, 2005. 39. Pravilnik o pitni vodi: Uradni list RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006. 40. U.S. Environmental Protection Agency (EPA): 3Ts For Reducing Lead in Drinking Water in Child Care Facilities: Revised Guidance. EPA/816-R-05-001.2005. 41. Meyer I, Heinrich J, Trepka M J, Krause C, Schulz C, Meyer E, Lippold U: The Effect of Lead in Tap Water on Blood Lead in Children in a Smelter Town. The Science of the Total Environment, 209:255-271,1998. 42. Watt GCM, Britton A, Gilmour WH, Moore MR, Murray GD, Robertson SJ, Womersley J: Is Lead in Tap Water Still a Public Health Problem? An Observational Study in Glasgow. British Medical Journal 313: 979-981, 1996. 43. Nakamura D: Water in D.C. Exceeds EPA Lead Limit. Washington: Washington Post, p. A01, 2004. 44. Arizona Department of Health Services (ADHS): Lead in Drinking Water – an Investigation of Arizona Schools. Arizona: Arizona Department of Health Services, 2005. Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost MOTNJE hORMONSKEGA RAVNOVESJA IN KEMIčNE SNOVI V PREDMETIh SPLOšNE RABE mag. Lucija Perharič, dr. med.* UVOD Na Oddelku za toksikologijo IVZ v okviru toksikovigilančnih aktivnosti spremljamo razvoj področja o vplivih kemičnih snovi na hormonsko ravnovesje (1, 2). Za potrebe uradnega nadzora izvajamo ocene kemijskega tveganja predmetov splošne rabe in sodelujemo v sistemih hitrega obveščanja za predmete splošne rabe (RAPEX) ter živila in krmo (RASFF). S sistemoma RAPEX in RASFF skuša Evropska komisija zagotoviti hiter pretok informacij o nevarnih živilskih in neživil-skih proizvodih, kijih odkrijejo na tržišču oziroma pri uvozu v države članice (3, 4) in tako zmanjšati izpostavljenost in morebitno tveganje za zdravje ljudi. KEMIČNE SNOVI, KI LAHKO MOTIJO HORMONSKO RAVNOVESJE Kemijski povzročitelj hormonskih (en-dokrinih) motenj (KPHM) je od zunaj vnesena kemična snov oziroma mešanica snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije. Potencialni KPHM je od zunaj vnesena kemična snov oziroma mešanica snovi, za katero obstaja sum, da preko sprememb v delovanju hormonov povzroča neželene učinke na zdravje (5). Ugotavljanje pojavov v epidemioloških študijah, kot so upadanje količine in kvalitete semenčic, spremenjeno razmerje med moškim in ženskim potomstvom, naraščanje primerov razvojnih nepravilnosti moških spolnih organov in prezgodnje pubertete ter naraščajoča pogostost raka v hormonsko odzivnih tkivih kot so dojka, maternica, moda, prostata in ščitnica, je vzbudilo sum, da soti učinki povezani s kemičnimi snovmi iz širšega in ožjega okolja ter živil (5). Embriološki razvoj, anatomija, fziologija in patologija žlez z notranjim izlo- Inštitit za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Delo in varnost 52/2007/6 čanjem (endokrinih ali hormonskih organov) so podrobno opisani v številnih medicinskih učbenikih. Glavna žleza z notranjim izločanjem je hipofza. Na njeno delovanje vplivajo snovi, ki se izločajo iz hipotalamusa (eno izmed možganskih jeder), in hormoni, kijih izločajo druge endokrine žleze. V zdravem organizmu se neprestano vzdržuje hormonsko ravnotežje, večinoma po principu negativne povratne zveze. Poleg vertikalnih povezav na osi hipotalamus-hipofza-posamezna endokrina žleza obstajajo tako med endokrinimi kot tudi drugimi organi številne navzkrižne povezave. Endokrini sistem regulira meta-bolne, prehrambene, reproduktivne in vedenjske procese, kot tudi delovanje imunskega, ledvičnega, prebavnega in srčno-žilnega sistema. Motenje hormonskega ravnovesja ima lahko resne posledice za zdravje, posebno pri otrocih. Zaradi zapletenih povezav in medsebojnih vplivov tako znotraj endokri-nega sistema kot z drugimi organskimi sistemi je proučevanje ter vrednotenje vpliva od zunaj vnesenih kemičnih snovi na hormonski sistem in razlikovanje med njihovimi primarnimi in sekundarnimi učinki zelo zahtevno (5-7). Kemične snovi lahko vplivajo na delovanje hormonskega sistema na različne načine: posnemajo ali nasprotujejo delovanju endogenih hormonov, vplivajo na njihovo sintezo, transport oziroma metabolizem. Kompleksnost endokrinega sistema je na molekularnem nivoju nemogoče simulirati, zato je pri ekstrapolaciji podatkov in vitro študij na in vivo potrebna velika mera previdnosti. Pri vrednotenju morebitnih učinkov velja poudariti, da so koncentracije in učinkovitost KPHM po pravilu nižje od endogenih hormonov. Posebej pomembna je starost organizma. Izpostavljenost v času programiranja ho-meostatskih mehanizmov, ki se začne v poznem fetalnem in neonatalnem obdobju, lahko vodi do stalne spremembe funkcije oz. občutljivosti za stimulatorne oziroma inhibitorne signale. Obdobje programiranja zato predstavlja izjemno pomembno okno občutljivosti za neželene učinke KPHM (5, 7). Posamezni primeri učinkov KPHM v različnih razvojnih obdobjih so v tabeli 1. Leta 2000 je pri Evropski komisiji izšel seznam več kot 500 kemičnih snovi (8), razdeljenih v tri skupine: i) pri približno 70 snoveh je bilo epidemiološko oziroma eksperimentalno in vivo dokazano, da lahko motijo hormonsko ravnovesje pri človeku ali drugih bitjih v okolju; ii) pri približno 200 snoveh je bilo eksperimentalno in vitro ugotovljeno delovanje na hormonski sitem; iii) pri preostalih je bil nakazan sum zaradi strukturnih podobnosti s snovmi iz prve oziroma druge skupine. Poleg nekaterih zdravil, ki nedvomno lahko motijo delovanje endokrinega sistema (6), najdemo KPHM v predmetih splošne rabe (bisfenol A, ftalati, tribu-til stanati), med obstojnimi organskimi onesnaževali, (dikloro difenil trikloroe-tan - DDT, dioksini, poliklorirani bifeni-li-PCB) in v sredstvih za zaščito rastlin (atrazin, linuron, vinklozolin) (5, 7, 8). PREDMETI SPLOŠNE RABE Med predmete splošne rabe spadajo številni proizvodi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju: oblačila, obutev, pohištvo, talne obloge, gospodinjski pripomočki, materiali, ki prihajajo v stik z živili, papir, otroške igrače, športni rekviziti, kozmetični proizvodi, avdio in video naprave, gradbeni materiali, čistila, barve, laki, tobačni izdelki, če naštejemo samo nekatere. Kemičnim snovem iz predmetov splošne rabe smo lahko izpostavljeni po več poteh vnosa: preko kože, dihal in prebavil. S predmeti splošne rabe smo pogosto v neposrednem stiku: nanašamo jih na kožo, držimo jih v rokah, vdihavamo njihove hlape oziroma prašne delce. Kemične snovi iz materialov, ki prihajajo v stik z živili, lahko prehajajo v živila in jih skupaj z živili  Razvoj in znanost zaužijemo. Predmeti splošne rabe se ponavadi nahajajo v ožjem bivalnem okolju in pripomorejo h kvaliteti zraka v bivalnih prostorih. Otroci pa so zaradi posebnosti vedenja »iz rok v usta« še dodatno izpostavljeni. V skladu z zakonom o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/03) in zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) kemične snovi iz predmetov splošne rabe ne smejo ogrožati zdravja ljudi. Specifčna merila za varnost posameznih skupin predmetov splošne rabe so urejena s posebnimi pravnimi akti (npr. pravilnikom o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, Uradni list RS, št. 36/05; pravilnikom o varnosti igrač, Uradni list RS, št. 62/03). Kadar specifčna merila neke kemikalije, ugotovljene pri uradnem nadzoru, ne urejajo, je treba v skladu s krovno zakonodajo napraviti oceno tveganja za zdravje ljudi. Ocena tveganja sta funkcija nevarnosti kemične snovi, kije opredeljena z njenimi toksikološkimi lastnostmi, in funkcija izpostavljenosti. Posamezen predmet splošne rabe lahko vsebuje več nevarnih kemikalij. V takšnih primerih skušamo, kolikor podatki dopuščajo, napraviti kombinirano oceno tveganja (oceno mešanice). Upoštevamo tudi dejstvo, da različni predmeti splošne rabe lahko vsebujejo enake kemikalije, tako da je pomembna morebitna kumulativna izpostavljenost iz več virov in ne samo iz posameznega. Tveganje vedno ocenimo za otroke. Pri tem smo posebej pozorni na kemične snovi, ki lahko motijo hormonsko ravnovesje, na snovi škodljive za razmnoževanje, na genotoksične in rakotvorne snovi. V nadaljevanju bomo podrobneje opredelili dve skupini kemičnih snovi, ki spadata med KPHM: mehčala plastičnih mas, ftalate, in zaviralce gorenja, polibromirane difeniletre. Te kemikalije se uporabljajo v velikih količinah in jih najdemo v številnih predmetih splošne rabe. FTALATI (ESTRI FTALNE KISLINE) Letos je v sistemu RAPEX naraslo število poročil o oporečnih predmetih splošne rabe z vidika toksikološke nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi s 14 % v letu 2006 na 24 % v času ja-nuar-julij 2007. Vključena so tveganja za akutne zastrupitve in dolgotrajne neželene učinke na zdravje pri kronični izpostavljenosti kemičnim snovem (9).  Tabela 1. Primeri učinkov kemičnih snovi na reproduktivne in endokrine organe po razvojnih obdobjih (7). Razvojno obdobje Embrio (spočetje-8. tedna) Fetus (8 tedna-rojstva) Reproduktivni organi Dojenček (do 1. leta starosti) Otrok (1-12 let) Mladostnik Dioksini: ˇ, plodnost pri podganjih samicah Ftalati: ˇ, anogenitalne razdalje in razvojne nepravilnosti pri podganjih samcih Polibromirani bifenili: zakasnjena puberteta Dietilstilbestrol: vaginalni adenokarcinom endokrini organi Etanol: zakasnjena puberteta Atrazin: zakasnjena puberteta pri podganah Materino kajenje tobaka: ˇ telesna teža; ^ tveganje za kasnejšo sladkorno bolezen in osteoporozo Poliklorirani bifenili: ˇ koncentracija ščitničnih hormonov pri podganjih mladičkih Zastrupitev s svincem: nenormalna struktura kosti in slabša rast Skoraj vsak teden se pojavljajo obvestila o preseženih vsebnostih ftalatov, kot so dibutil ftalat (DBP), di-2-etilhe-ksil ftalat (DEHP) in diizononil ftalat (DINP), v otroških igračah in kozmetičnih proizvodih. Visoko molekularni ftalati (npr. DEHP) se v proizvodnji polivinil klorida (PVC) uporabljajo za izboljšanje elastičnih lastnosti plastičnih mas, iz katerih se proizvajajo različni predmeti splošne rabe: talne in stenske obloge, materiali, namenjeni za stik z živili, tesnilne mase in medicinski pripomočki. Nizko molekularni ftalati (dietil ftalat-DEP in DBP) se uporabljajo v proizvodnji gume, črnil, pigmentov lepil, tesnil, barv, lakov, kozmetike in zdravil. Ftalati niso kemično vezani na PVC in se iz izdelkov lahko sproščajo skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Poleg vnosa iz okolja in živil so potrošniki ftalatom lahko izpostavljeni preko gradbenih materialov, pohištva, notranjosti transportnih sredstev, oblačil, obutve, materialov, ki prihajajo v stik z živili, in igrač. Možne so različne poti vnosa: z vdihavanjem, skozi kožo in zaužitjem. Po slednji poti so ftalatom bolj izpostavljeni dojenčki in mali otroci, ki poleg hrane vnašajo v usta tudi igrače in druge predmete splošne rabe. Pri otrocih do tretjega leta starosti se upošteva 100-odstotna bio-razpoložljivost po vseh poteh vnosa (10-13). Dibutil ftalat (DBP), CAS št. 84-74-2, se v črevesju in jetrih hidrolizira v ftal-no kislino, n-butaol in monobutil ftalat. Slednji velja za toksičen metabolit. Mo-noester se konjugira z glukuronsko kislino in izločiz urinom. Pri podganah je glukuronidacija do štirikrat nižja kot pri hrčkih, vendar višja v testisih kot v drugih tkivih, kar predstavlja morebiten razlog za veliko občutljivost podganjih testisov za toksične učinke DBP. DBP pri enkratni izpostavljenosti ni zdravju škodljiv in ne draži kože, oči oziroma dihal. DBP in njegovi metaboliti niso genotoksični. DBP je strupen za razmnoževanje. Lahko povzroča degene-racijo semenskih cevčic verjetno zaradi povečanega izločanja cinka z urinom. In vitro je bila ugotovljena zmanjšana vezava 17 ß estradiola na estrogenski receptor in stimulacija transkripcijske aktivnosti. V večgeneracijski študiji so ugotovili zmanjšano plodnost (znižano število semenčic, znižano število nosečnosti), znižano telesno težo samic v F1 generaciji. Učinki so bili bolj izraženi v naslednji, F2, generaciji. NOA-EL (odmerek, pri katerem ne opazimo škodljivega učinka.) v F1 je znašal 256 mg/kg/dan pri samcih, 385 mg/kg/dan pri samicah. LOAEL (najnižji odmerek, pri katerem opazimo škodljivi učinek) v F2 generaciji je znašal 52 mg/kg/dan za samce in 80 mg/kg/dan samice. Pri miših je bila ugotovljena toksičnost za zarodek pri 2100 mg/kg/dan. Do nedavna je za kritično študijo veljala opisana dve-generacijska študija, na podlagi katere so ob upoštevanju dejavnikov negotovosti določili sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 0,1 mg/kg/dan. Evropska agencija za varno hrano je na podlagi novejše razvojne študije pri podgani znižala TDI na 0,01 mg/kg/dan. TDI temelji na LOAEL 20 mg/kg/dan ob upoštevanju dejavnika negotovosti 200. Pri 20 mg/kg/dan so bili v tej študiji ugotovljeni učinki na razvoj zarodnih celic in spremembe v mlečnih žlezah. Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost Ker je DBP prisoten tako v okolju kot v živilih in predmetih splošne rabe, so možni številni viri izpostavljenosti. Podatki o izpostavljenosti otrok in mladostnikov so povzeti v tabeli 2 (10,13). Razvidno je, da je izpostavljenost po posameznih državah variabilna in je zaradi neopredeljene izpostavljenosti iz posameznih virov ocena celotne izpostavljenosti nezanesljiva. Izpostavljenost v Sloveniji ni opredeljena. Na podlagi dostopnih podatkov sklepamo, da je pri otrocih, mlajših od štirih let, možno, da se celotna izpostavljenost DBP približa TDI (10 µg/kg/dan) oziroma jo v skrajnih primerih preseže, kar bi predstavljalo tveganje za razvoj škodljivih učinkov za razmnoževanje. Zato menimo, da je izpostavljenost iz dodatnih virov neželena. Di-2-etilheksil ftalat (DEHP), CAS št. 117-81-7; pri enkratni izpostavljenosti ni zdravju nevaren in ni dražilen za kožo, oči oziroma dihala. DEHP in njegovi metaboliti niso genotoksični. Pri kronični izpostavljenosti so pri podganah ugotovili tele učinke: hepatomegalijo, proliferacijo pero-ksisomov, hepatocelulame tumorje, atrofjo testisov, povečano težo ledvic in spremenjeno telesno težo. NOAEL je znašal 63 mg/kg/dan za povečano težo ledvic. NOAEL za proliferacijo peroksisomov, tumorogeni mehanizem pri glodalcih, znaša 5 mg/kg/dan. Vendar ta mehanizem ni relevanten za človeka. V reproduktivnih študijah so ugotovili atrofjo testisov, zmanjšanje epididimisa, znižano koncentracijo in gibljivost semenčic, povišano število nenormalnih spermijev pri mišjih samcih. Za atrofjo testisov so bolj občutljivi mladi glodalci. Prehrana revna s prote-ini in cinkom to občutljivost še poveča. Atrofja testisov je delno reverzibilna, če izpostavljenost ni predolgotrajna in odmerki ne previsoki. Pri odmerkih 200 mg/kg/dan in več so ugotovili znižano plodnost in zmanjšano število živoroje-nih mladičev. V večgeneracijski študiji pri miših so ugotovili skrajšano preživetje in manjšo rast potomcev v F2 generaciji ter povečano smrtnost ob rojstvu v F1 generaciji. NOAEL za F1 znaša 4,8 mg/kg/dan, za F2 96 mg/kg/dan. DEHP je teratogen in embriotoksičen pri miših (NOAEL 44 mg/kg/dan v eni študiji in 20 mg/kg/dan v drugi študiji); pri podganah pa le v odmerkih, ki so povzročili tudi toksične učinke pri materah (NOAEL 357 mg/kg/dan). Toksična sta tudi metabolita DEHP: mono 2 etilheksil ftalat (MEHP) in 2-etilheksa- Delo in varnost 52/2007/6 nol. Najnižji ugotovljeni NOAEL znaša 4,8 mg/kg/dan Ob upoštevanju dejavnika negotovosti 100 znaša TDI 0,05 mg/kg/dan (12, 13). DEHP vpliva tudi na delovanje nadled-vične žleze, in sicer preko encima 17 ß-hidroksisteroid dehidrogenaze, encima, potrebnega za presnovo andro-stenediona v testosteron (14). V nedavni študij so ugotovili, da metaboliti DEHP lahko vplivajo na funkcijo ščitnice pri odraslih moških. Raziskovalci so opazili inverzno povezavo med koncentracijo metabolita MEHP v urinu in serumskimi koncentracijami tiroksina intrijodotironina. Kot možen mehanizen avtorji navajajo vpliv ftalatov na tran-skripcijsko aktivnost natrij-jodovega simporterja in posledično na privzem joda v folikularne celice ščitnice (15). Ker je omenjena raziskava zaenkrat edina tovrstna raziskava pri ljudeh, so zaključki morda nezanesljivi, vendar avtorji opozarjajo na smiselnost zmanjševanja izpostavljenosti ftalatom predvsem dojenčkov in malih otrok. Normalno delovanje žleze ščitnice je namreč nujno potrebno za normalno rast in razvoj. Moteno delovanje ščitnice med drugim lahko kritično vpliva na razvoj centralnega živčnega sistema. Ocena celotne izpostavljenosti DEHP je zaradi neopredeljene izpostavljenosti iz posameznih virov nezanesljiva, čeprav jih je največ v živilih (12, 13). (glej tabelo 3). Podatkov za Slovenijo nimamo. Na podlagi podatkov iz tabele 3 sklepamo, da izpostavljenost otrok in mladostnikov DEHP ne presega TDI (50 µg/kg/dan) in ni tvegano za repro-duktivno strupenost. Zaradi morebitnih škodljivih učinkov na ščitnico pa menimo, da je zmanjševanje izpostavljenosti upravičeno. DBP in DEHP sta toksična za moške spolne organe in razmnoževanje pri glodalcih, na podlagi česar sta obe snovi v skladu direktivo 67/548/EEC razvrščeni kot strupeni za razmnoževanje. Kritično okno predstavlja čas moške spolne diferenciacije, ki pri podganah traja od 12-21 dne brejo-sti. Učinke ftalatov na moške spolne organe pripisujejo vplivu na gene in proteine, ki so odgovorni za transport holesterola in steroidogenezo, karvodi v zmanjšano količino testosterona v testisih zarodka (7). POLIBROMIRANI DIFENILETRI PBDE so skupina strukturno sorodnih kemikalij, ki so kemijsko podobne PCB. So dobro topni v maščobah in imajo tendenco za bioakumulacijo. Proizvodnja in uporaba PBDE zadnjih 30 let narašča. Uporabljajo se kot zaviralci gorenja v električnih in elektronskih napravah, gumiranih električnih žicah, v električnih in elektronskih napravah, poliuretanski gumi, oblazinjenem pohištvu, talnih oblogah, računalnikih, gradbenem materialu. V predmetih splošne rabe je vsebnost PBDE od 3-35%. Iz predmetov splošne rabe migri-rajo v okolje, tako da so v okolju (zraku, vodi, tleh), živilih (ribah, mesu, mlečnih izdelkih) in živih bitjih obče prisotni. PBDE smo izpostavljeni preko dihal, kože in z zaužitjem. Hišni prah je pomemben vir izpostavljenosti (16, 17). To ks i ko kin etika je odvisna od števila bromovih ionov. Absorpcija preko prebavil je obratno sorazmerna s številom bromovih ionov. Presnova poteka v fenolne metabolite. Vjetrih se bioakumu-lirajo. Tudi ta proces je obratno sorazmeren s številom bromovih ionov. Pri podganah se do 90 % izločijo z blatom. Akutna toksičnost dekabromodifenile-tra (DBDE), oktabromodifeniletra in pentabromodifeniletraje nizka; LD50 > 2000 mg/kg telesne teže. PBDE dražijo kožo in oči. Tarčni organi v poskusih Tabela 2. Izpostavljenost otrok in mladostnikov dibutilftalatu-DBP (10, 13). Populacija vir izpostavljenosti 0-6 mesecev (µg/kg/dan) 6 mesecev- let (µg/kg/dan) 7- let (µg/kg/dan) Zunanji zrak* Sobni zrak* Pitna voda* 0,0002 -0,0004 0,7 0,1 0,0003-0,0004 0,9 0,06 Ni podatka Ni podatka Ni podatka Živila ** Kanada: 1,6 Danska: 16,4 Kanada: 4,1 Danska: 8 Danska: 3,5 Zemlja* Igrače*** Drugi predmeti splošne rabe <0,0005-0,007 Ni podatka Ni podatka <0,0004-0,005 1,9 Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka * Podatki za Kanado ** Vnos z živili je lahko precej spremenljiv odvisno od količine uporabljenih pred-pakiranih živil in tipa embalaže za živila. *** V skladu s pravilnikom o varnosti igrač (Uradni list RS, št. 62/03) je vsebnost DBP v igračah za otroke mlajše od 3 let DBP omejena na 0,1 %. 5 5 Razvoj in znanost Populacija vir izpostavljenosti 0- mesecev (µg/kg /dan) -2 mesecev (µg/kg/dan) -6let (µg/kg/dan) 7- let (µg/kg/dan) Materino mleko Humanizirano mleko Otroška hrana Živila Igrače Drugi predmeti splošne rabe Sobni zrak 21 13 Ni podatka Ni relevantno Nizko* Ni podatka Ni podatka 23,5 Ni podatka Nizko* Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni podatka Danska: 26 Ni podatka Ni podatka Ni podatka Ni relevantno Ni relevantno Ni relevantno Danska: 11 Ni podatka Ni podatka Ni podatka Tabela 3. Izpostavljenost otrok in mladostnikov di-2-etilheksil ftalatu-DEHP (12,13) razvoja ter študij parovza opredeli- tev izpostavljenosti ob zanositvi; iii) izboljšanje opredelitve oken občutljivosti različnih organov tako za strukturne kot funkcionalne izide; iv) razvoj in validacija eksperimentalnih modelov in testnih smernic modelov za ugotavljanje izidov pri različnih stopnjah razvoja. Priporočila so ustrezna tudi za področje motenja hormonskega ravnovesja, kjer je posebej pomembna starost organizma, saj izpostavljenost v času programiranja delovanja hormonskega sistema lahko vodi do stalne spremembe funkcije oziroma občutljivosti za sti-na živalih so jetra, pljuča in ščitnica. bioakumulirane PBDE pri zdaj doječih mulatorne oziroma inhibitorne signale. Zato je zmanjševanje izpostavljenosti še posebej pomembno v obdobju razvoja in programiranja hormonskega sistema, to je med nosečnostjo, pri otrocih in mladostnikih. Z vidika javnega zdravja dolgoročno predlagamo določitev prioritetnih KPHM, postopno opredelitev izpostavljenosti vključno z viri in trendi izpostavljenosti; kratkoročno pa previdnost in zmanjševanje izpostavljenosti do najnižje praktično dosegljive meje in nadaljnje budno sledenje razvoja tega področja. LITERATURA 1. Perharič L. Povzročitelji endokri-nih motenj. V: Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posveto- * Direktiva 1999/815/EC dopolnjena 2003/819/EC prepoveduje vsebnost DEHP v plastičnih igračah, ki so namenjene za vnašanje v usta pri otrocih od 0-3 let v količini >0,1 %. Direktiva je povzeta v pravilniku o varnosti igrač (Uradni list RS, št. 62/03). Obstaja sum, da so PBDE rakotvorni, materah ne moremo vplivati. da zavirajo razvoj živčnega sistema in motijo hormonsko ravnovesje. Podrob- ZAKLJUČEK nosti o endokrinih učinkih so v tabeli 4 (16). V švedski epidemiološki študiji so raziskovali nivoje različnih hormonov v povezavi z izpostavljenostjo obstojnim organskim onesnaževalom, med njimi tudi 2,2’,4,4’-tetrabromodifenil etru (kongener 47) pri 110 moških. Ugotovili so šibko negativno korelacijo med 2,2’,4,4’-tetrabromodifenil etrom in pla-zemsko koncentracijo TSH (hormon, ki stimulira ščitnico), vendar so s PBDE 47 razložili le 10 % variance (r2=0,01, p<0,001) (16). V številnih državah ugotavljajo porast izpostavljenosti PBDE. Izpostavljenost v Združenih državah Amerike je približno desetkrat večja kot drugod in je od leta 1973 v krvi odraslih narasla z 0,7 ng/g maščob na 62 ng/g leta 2003. Izpostavljenost v posameznih državah je predstavljena v tabeli 5. Po sedanjih ocenah je zaskrbljujoča predvsem izpostavljenost otrok poklicno izpostavljenih staršev in prebivalcev v okolici proizvodnih obratov PBDE ter naraščajoča vsebnost PBDE v materinem mleku (16-20). Zaradi preslabo opredeljenih povezav med učinki PBDE in vsebnostjo PBDE v telesnih tekočinah in tkivih, v danem trenutku podatkov bi-omonitoringa ne moremo uporabiti pri oceni tveganja za zdravje ljudi. Iz tabele 4 je razvidno, da PDBE lahko škodljivo delujejo na ščitnico. Normalno delovanje žleze ščitnice je nujno potrebno za normalno rast in razvoj. Moteno delovanje ščitnice med drugim lahko kritično vpliva na razvoj centralnega živčnega sistema (7). Zato menimo, da je smiselno zmanjševanje izpostavljenosti predvsem dojenčkov, otrok in mladostnic, saj na že 6 Svetovna zdravstvena organizacija je pred kratkim dala priporočila za nadaljnje raziskave v zvezi z vrednotenjem zdravstvenih tveganj za otroke zaradi izpostavljenosti kemikalijam (7): i) ugotavljanje izpostavljenosti in zmanjšanje izpostavljenosti tistim agensom, ki bodo imeli največji vpliv na zdravje; ii) načrtovanje in izvedba prospektiv-nih kohortnih študij, ki bodo zajele nosečnice in otroke različnih starosti in longitudinalno opredelile kritična okna izpostavljenosti in občutljive učinke na zdravje vzdolž Tabela 4. Endokrini učinki polibromiranih difenil etrov (PBDE) (16) študija Vrsta živali PBDe kongener LoAeL* mg/kg/dan Učinek In vitro: Vezava Ni relevantno 17di-heptakonge- Ni relevantno Brez dodatka tiroksina na humani nerji in 3 hidroksi jetrnih encimov ni transtiretin brez in metaboliti učinka z dodatkom jetrnih Z dodatkom jetrnih encimov encimov PBDE izpodrinejo tiroksin z mesta vezave. Invitro:odestro- Različne celične 2,2’, 4,4’,6- Ni relevantno 1/50000 učinka 17 genskega receptor- kulture pentabromobifenil ? estradiol ja odvisna izraznost eter (PBDE 100) gena za luciferazni reporter Enkratni odmerek miš Tehnični pentabro- 0,8 ˇ tiroksin v per os modifenil oksid serumu Peros – glodalci Komercialna 10-30 ˇ tiroksin in trijodo- kratkoročne do sre- mešanica penta tironin, povečanje dnjeročne študije BDE ščitnice, hiperplazija Komercialna mešanica okta BDE 8-10 folikularnih celic Razvojna študija miš Tehnični pentabro- 1 ˇ tiroksin v per os modifenil oksid serumu pri materah in zarodkih * LOAEL – Najnižji odmerek, pri katerem opazimo škodljivi učinek Delo in varnost 52/2007/6 Razvoj in znanost Tabela 5. Izpostavljenost polibromiranim difenil etrom (PBDE) na podlagi biomo-nitoringa pri nepoklicno izpostavljenih osebah (17) Država Leto vzorčenja vzorec Število vzorcev ?PBDE* (ng/g maščob) Belgija 2000 Maščobno tkivo 20 4,70 Češka 2000 Maščobno tkivo 14 1,09 2000 Maščobno tkivo 10 2,69 Nemčija 1985 Kri 1 2,66 1999 Kri 20 4,53 Norveška 198 Kri 24 1,06 1995 Kri 19 3,07 Švedska 1972 Mleko sestavljeni vzorec 0,07 1999 Mleko 39 4,43 1999 Mleko 124 2,98 2001 Kri 143 6,03 San Francisco 1997 Tkivo dojke 22 38,6 (ZDA**) ZDA 2001 Fetalna kri 12 41,3 2002 Materino mleko 47 29,2 ? PBDE predstavlja vsoto kongenerjev 47, 99,100,153 in 154 * ZDA - Združene države Amerike vanja o varstvu rastlin. Ljubljana. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2003: 18-23. 2. Perharič L in Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem v šoli 2007; 19(2): 29-35. 3. European Commission. Health & consumer protection directorate general. Rapex - latest notifcations. Redno spremljanje spletne strani: http://ec.europa.eu//consu-mers/dyna/rapex/rapex_archives_ en.cfm 4. European Commission. Health 6 consumer protection directorate general. Rapid alert svstem for food and feed (RASFF)-introduc-tion. Redno spremljanje spletne strani: http://ec.europa.eu/food/ra-pidalert/index_en.htm 5. Damstra T, Barlow S, Bergman A, Kavlock R in Van Der Kraak G. Global assessment of the state-of-the-science of endocrine disruptors. Geneva, World Health Organisation, 2002. 6. Kumar P in Clark M. Clinical Medicine. Edinburgh, Elsevier Saunders, 2005. 7 Buck Louis G, Damstra T, Diaz-Barriga F, Faustman E et al. Principles for evaluating health risks in children associated with exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 237. Geneva. World Health Organisation, 2006. 8. Groshart Ch. in Okkerman PC. 2000. Towards the establishment of a prioritv list of substances for further evaluation of their role in endocrine disruption. Final Report. Delft. European Commission. Directorate General Environment, 2000. 9. European Commission. Health & consumer protection directorate general. Rapex Statitstics (July 2007). Pridobljeno 28. 8. 2007 s spletne strani: http://ec.europa.eu/ consumers/cons_safe/prod_safe/ gpsd/stats01-07-2007.pdf 10. European food safety authority (EFSA). Opinion of the Scientifc panel on food additives, favourings, processing aids and material in contact with food (AFC) on a request from the Commission related to Di-butylphtalate (DBP) for use in food contact materials. Question No EFSA-Q-2003-192. The EFSA J 2005; 242: 1-17 11. Institute for health and consumer protection. European chemicals bureau. 1,2-Benzenedicarboxylic acid, di-C8-10-branched alkyl esters, C9-rich and di-isononyl phtalate (DINP). Summary risk assessment report, Ispra, 2003. 12. Scientifc committee on toxicity, ecotoxidty and the environment (CSTEE). Opinion on the results of a second risk assesssment of bis(2-ethylhexyl) phtalate (DEHP) Human health part. Adopted by the CSTEE during the 41st CSTEE plenary meeting, Brussels, 8 January 2004. 13. Scientifc committee on toxicity, ecotoxicity and the environment (CSTEE). Phtalate migration from soft PVC toys and child-care articles. Opinion expressed at the 3rd CSTEE plenary meeting, Brussels, 24 April 1998. 14. Harvey PW, Everett DJ, Springall J. Adrenal toxicology: a strategy for assessment of functional toxicity to the adrenal cortex and steroidogenesis. J Appl Toxicol 2007; 27:103-15. 15. Meeker JD, CalafatAM, HauserR. Di(2-ethylhexyl) phtalate metabolites may alter thyroid hormone levels in men. Environ Hlth Perspect 2007; 115: 1029-34. 16. Gill U, Chu I, Ryan JJ in Feely M. Polybrominated diphenyl ethers: human tissue levels and toxicology. Rev Environ Contam Toxicol 2004; 183:55-97. 17. Hites RA. Polybrominated diphenyl ethers in the environment and in people: a meta-analysis of concentrations. Environ Sci Technol 2004; 38: 945-55. 18. Schecter A, Papke O, Tung KC et al. Polybrominated diphenyl ether fame retardants in the U.S. population: current levels, temporal trends, and comparison with dio-xins, dibenzofurans, and polychlo-rinated biphenyls. J Occup Environ Med 2005; 47:199-211. 19. She J, Holden A, Sharp M et al.. Polybrominated diphenyl ethers (PBDEs) and polychlorinated biphenyls (PCBs) in breast milk from the Pacifc Northwest. Che-mosphere 2007; 67:S307-17. 20. WeissmullerGA, Eckard R, Dobler L et al. The Environmental specimen bank for human tissues as part of the German environmental specimen bank. Int J Hyg Environ Hlth 2007; 210:299-305. Delo in varnost 52/2007/6 7 Aktualno MLADi vo ZNiki Janja Lekše, tehnologinja prometa* IZVLEČEK Mladi so ena izmed najbolj ogroženih skupin v prometu, še posebej mladi vozniki in potniki med 18. in 24. letom starosti. Statistično je ugotovljeno, da je število mladih, umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev v Sloveniji, bistveno večje, kot v drugih evropskih državah. Največ žrtev med mladostniki je med potniki v vozilih. Na drugem mestu je število žrtev med vozniki mopedov, motornih koles, avtomobilov in traktorjev. Kot pešci so mladostniki le redko žrtve prometnih nesreč, kar precej žrtev pa je med kolesarji. ABSTRACT Young drivers are one of the most vulnerable groups in traffic, especially those young drivers between 18 and 24 years of age. Statistically has been found out that the ratio of young people that died in road accidents per million of inhabitants in Slovenia is significantly higher than in other European countries. The highest number of casualties among young people presents passengers in the vehicles. In the second place is the number of casualties among drivers of mopeds, motorcycles, cars and tractors. As pedestrians, young people are rarely among casualties in road accidents, but there are many of them among bicyclists. jutranjih ur, okolje v njih pa utruja oči in ušesaterposlabšavid in sluh. Avtomobil omogoča zelo lahkotno in hitro nadomestitev mladostniških neuspehov. Da nekaj pomeniš, zadostuje težka noga in že si zvezda večera. Mladi v srednješolskih letih so po večini zelo nejeverni. Prebrane knjige, slišane informacije in videni prometno-vzgojni flmi niso dovolj, potrebne so lastne izkušnje, te zares štejejo. Prav mladim pa izkušenj najbolj primanjkuje. Že po defniciji so neizkušeni vozniki. Nov zakon prinaša tukaj največ sprememb, na nek način bo to tudi prenova v usposabljanju mladih voznikov. Vzgoja mladih voznikov se poglablja z novimi oblikami vplivanja na oblikovanje vedenja mladih v prometu. Več zaupanja in ne samo prepovedi naj bi mladi vozniki sprejeli kot razumevanje okolja za njihove potrebe. * Slovenska cesta 3b, Domžale VOZNIKI, KI UŽIVAJO ALKOHOL, ZDRAVILA, NIKOTIN IN MAMILA • Alkohol Nesposobnost, ki jo povzroča alkohol, je največji posamezni dejavnik, ki prispeva k usodnim prometnim nesrečam. Alkohol je vpleten v 40 % nesreč s smrtnim izidom in je glavni vzrok smrti mladostnikov in mladih odraslih v prometu. Alkohol lahko sam neodvisno izzove zaspanost. V kombinaciji z neprespanostjo se potencirajo seda-tivni učinki alkohola in povzročijo nadaljnje upadanje sposobnosti za vožnjo. Običajno pride alkohol v organizem z alkoholnimi pijačami, lahko tudi z vdihavanjem alkoholnih hlapov ali skozi kožo. Resorpcija(vpoj) alkohola vželodcu traja okoli 90 minut. Vtem času doseže alkohol največjo koncentracijo v krivi. Izloča se počasi, odvisno od zaužite količine. Manjše količine alkohola se izločijo v šestih do dvanajstih urah, za večje količine pa je potrebno tudi do 24 ur. Posamezni človeški organi so proti alkoholu odporni. Največje koncentracije so v jetrih, nato v možganih, srcu, ledvicah, itd. Ko alkohol doseže največjo koncentracijo, se začne proces izgorevanja. Pri izgorevanju 1g alkohola porabi organizem 7 kalorij. To je izgubljena energija, ki ne služi ničemur. Občutek, da nas alkohol greje, ne izvira iz sproščenih kalorij, temveč iz tega, ker alkohol širi periferne žile v koži, ta pa zaradi boljše prekrvitve postane toplejša. Po drugi strani se na tak način organizem ohlaja, vendar zaradi iluzije, daje koža topla, človektega niti ne občuti. Alkohol v manjših količinah sicer ni škodljiv, v večjih pa deluje razdiralno na posamezne organe in ves organizem. Napada sposobnost zaznavanja, spominjanja, mišljenja, ipd. Že pri sorazmerno manjših količinah popite pijače se zmanj- 8 šuje tudi voznikova samokritičnost. Čedalje manj lahko presodi, koliko je pijan in ali je sploh sposoben za vožnjo. Alkohol ne preprečuje utrujenosti, temveč jo pospešuje. Je strup, ki napada najbolj občutljive možganske centre. Ker so nekateri centri prizadeti, človek ne more trezno presoditi, kako je utrujen. To je tudi razlog, da se vinjen človek počuti spočit, dobro razpoložen in sposoben za delo. Alkohol prizadene predvsem sposobnost za kritičnost in samokontrolo. Človek pod vplivom alkohola precenjuje svoje sposobnosti in podcenjuje zunanje zahteve. Čim močnejša je alkoholna zavzetost, tem bolj se človek oddaljuje od stvarnosti. Pod vplivom alkohola večina voznikov podcenjuje hitrost. Alkohol vpliva tudi na sposobnosti, pozornost, spomin in razumevanje. Upada sposobnost za časovno orientacijo ter hitrost in natančnost gibov. Človek reagira čedalje bolj brezobzirno in na nižji ravni, ker so višja možganska območja prizadeta in nimajo nadzora nad vedenjem. Takšni vozniki čedalje manj spoštujejo družbene in prometne norme, s tem pa ogrožajo varnost v prometu. Prizadete so seveda tudi druge življenjske funkcije. Pri enem promilu alkohola v krvi je krvni tlakpovišan, utrip srca je hitrejši, dihanje neenakomerno in plitvo, nastajajo tudi težave v govoru. Vidne funkcije napade alkohol že pri koncentraciji 0,4 promila. Pri 0,7 promila zaužitega alkohola so prizadete občutljive mišice, ki obračajo očesna jabolka, veno polje pa se koncentrično zmanjšuje pri koncentraciji okoli en promil. To je izredno nevarno, saj krčenje vidnega polja zmanjšuje sposobnost za opažanje gibanja. Prizadeti sta ostrina vida in globinsko gledanje. Pri 1,2 promila zaužitega alkohola se zmanjšata zmožnost razlikovanja barv in sposobnost adaptacije Delo in varnost 52/2007/6 Aktualno na temo ter pri zaslepitvi. Prizadet je tudi dijo sopotniki v vozilu. Kajenje ima po- izven naselja zaradi visokih hitrosti veli- sluh. Zvočne dražljaje zaznava voznik pod sredne in neposredne negativne posle- ko hujše. vplivom alkohola do štirikrat slabše kot v dice na varno upravljanje vozila. treznem stanju. Alkohol pomembno priza- Neposredna nevarnost je, da je pozor- VZGOJA dene hitrost reagiranja, ki s povečanjem nost voznika takrat, kosi prižiga cigareto, koncentracije postaja čedalje bolj poča- usmerjena drugam, ne pa na cesto. Po- sno in neenakomerno. Upada tudi vizual- sredna posledica paje zastrupljenje živč- no-motorična koordinacija. nega sistema z nikotinom, z ogljikovim ni šoli. V srednji šoli se vzgojni moment monoksidom, ki se z dimom prenaša v o kulturi obnašanja v prometu izgubi, kar • Zdravila in pomirjevala organizem. Nikotin je zelo strupena snov naj bi popravilo izvajanje nacionalnega v tobaku. Ker ta strup otopi celice v skor- Vzgoja za udeležbo v prometu je v Sloveniji dobro organizirana v vrtcih in v osnov- vid, prebavne organe in krvne žile. za- pritisk, ker se žile zožijo. Povzroči lahko Nekatera zdravila, predpisana na recept, in nekatera v prosti prodaji, vsebujejo substance, ki lahko spremenijo funkcionalne sposobnosti, ki jih zahteva varno upravljanje motornega vozila. Pri tem imajo močan vpliv na naslednje funkcionalne sposobnosti: ¦ vid, ¦ zaznavanje, ¦ presojanje, ¦ trajanje pozornosti, ¦ nadzorovanje motorike. Pri zdravilih so pomembni čas, ko jih zaužijemo, pogostost jemanja, naše zdra- Po opredelitvi Svetovne zdravstvene vstveno stanje, razpoloženje, starost, organizacije je mamilo katerakoli snov, programa prometne varnosti. Zelo veliko ji velikih možganov, imamo ob kajenju pa na tem področju lahko storijo avtošo-občutek pomiritve in ugodja. Prizadene le, ki pripravljajo voznike za samostojno udeležbo v cestnem prometu. Osnovna radi zastrupitve z nikotinom se zviša krvi naloga avtošol je vedno bila in bo tudi v bodoče usposabljanje voznika za varno spol, teža, ipd. Nekdo zato ne reagira ki lahko spremeni eno ali več funkcij vedno enako na isto zdravilo. Komisija živčnega organizma, kadar pride vanj. vrtoglavice in omedlevice, pa tudi druga- vožnjo in ne samo za vozniški izpit. Za če moti normalno prilagajanje zahtevam prometne nesreče na cestah niso krive prometa. Znaki zastrupljenja z nikotinom avtošole, ampak predvsem obnašanje so glavobol, bledica, povečan utrip srca, voznikov. Za začetek moramo storiti vse, znojenje, slabost, bruhanje, itd. da dosežemo cilj: spremeniti subjektivna in nesprejemljiva stališča udeležencev • Mamila cestnega prometa in njihovega nevarne- ga obnašanja, ki zajema tri pomembna varnostna področja, hitrost, alkohol in uporaba varnostnih pasov. Človek je naj- za zdravila pri zveznem komiteju za zdra- Opredelitev tako zajema tudi alkohol in vstvo in socialno varnost je že leta 1974 zdravila, saj te snovi bolj ali manj spre- objavila seznam zdravil, kijih morajo proi- menijo delovanje organizma. Kot vemo, zvajalci opremiti z opozorilom: »Osebe, ki je marsikatero mamilo kdaj tudi zdravilo upravljajo motorna vozila, ne smejo upo- in se marsikatero zdravilo lahko upora- rabljati tega zdravila najmanj štiri ure pred blja kot mamilo. Predvsem je za zasvo- začetkom kot tudi ne med izvajanjem teh jenost značilna osebnostna spremenje- opravil«. To pomeni, da voznik ne sme na nost. Zlasti so prizadeta etična čustva. vožnjo, če niso pretekle vsaj štiri ure od Znano dejstvo je, daje med krivci za pro- zadnjega zaužitja zdravila, zdravilo pa metne nezgode veliko ljudi, ki tudi druga- lahko spet vzame po končni vožnji. Po če ne upoštevajo družbenih norm. Poleg predpisih morajo imeti zdravila, ki jih vo- posrednega vpliva preko spremenjene zniki ne smejo uživati, na ovitku posebno osebnosti pa lahko mamila vplivajo tudi opozorilo. Posebno je potrebno poudariti neposredno, saj povzročajo utrujenost, nevarnost, ki grozi, če bolnikpolegzdravil čustveno labilnost, halucinacije, slabša- popije še majhno količino alkohola. Vpliv nje voznikovih spretnosti, ipd. na možgane se nesorazmerno poveča in se zato vozniku sposobnosti za vožnjo VZROKI PROMETNIH NESREČ izrazito poslabšajo. Tako postanejo zdravila še nevarnejša in tak voznik sploh ne sme sesti za volan. Hudo nevarno postane zdravilo tudi takrat, če ga jemlje neurejen človek, zato da bi prekril trenutno duševno stanje, nervoznost, zlasti če bi rad premagal utrujenost ali pa jemlje zdravilo v prevelikih dozah. Z vidika varnosti v prometu so zelo problematična pomirjevala, ki vključujejo tudi zdravila za spanje. Njihov učinek se prav tako kaže na omejevanju funkcionalnih sposobnosti, saj neposredno vplivajo na možgane, mišični ter živčni sistem. V kombinaciji z alkoholom se potencirajo sedativni učinkih teh snovi. šibkejši člen v prometnem sistemu, saj njegove napake ali zavestne kršitve pravil večinoma pripomorejo k nastanku nesreč. Prav zato pa je treba s posameznimi ukrepi ali sistemom napake preprečiti ali zmanjšati njihovo težo. Za pomembne ukrepe štejem prometno vzgojo, preventivne akcije in na koncu komaj represivne ukrepe. Med ukrepe, ki bi v kratkem času dale dobre rezultate spadajo dosledna uporaba varnostnih pasov, znižanje hitrosti, učinkovita kontrola alkohola in drog oz. psihoaktivnih snovi. Pozornost moramo nameniti tudi pešcem, saj pešci smo vsi, in to najštevilnejši, najmanj zaščiteni in najbolj ogroženi udeleženci v prometu. Posebno pozornost pa moramo nameniti starejšim, invalidom ter otrokom, ki so naše največje bogastvo. Vsaka država poskuša problem varno-• neprilagojena hitrost, sti v prometu rešiti na svoj način s svojo • nepravilno prehitevanje, zakonodajo, nacionalnim programom. • vožnja pod vplivom alkohola, Nekatere države imajo poudarek na ka- • neustrezna varnostna razdalja, znovalni politiki, druge na vzgoji in pre- • premiki z vozilom, ventivi. V mnogih državah imajo poleg • napačna stran ali smer vožnje. policije svojo vlogo pri zmanjševanju ško-Največ prometnih nesreč z udeležbo de prometnih nesreč tudi zavarovalnice. mladih je ob petkih, ko mladi hodijo na Lažje in bolj pravično kot policija voznika, zabave, v kino in podobno. Največjih je ki na cesti nenehno povzroča škodo sebi umrlo na petek in nedeljo (vračanje do- in drugim, kaznuje zavarovalnica. Nacio-mov v zgodnjih jutranjih urah). nalni program ponuja temeljne strateške Največ prometnih nesreč se zgodi v po- usmeritve za zagotavljanje večje varnosti poldanskih in zgodnjih večernih urah, ker cestnega prometa v državi. Primarni cilj je v tem času tudi največji pretok prome- programa je prizadevanje za zmanjšanje ta. V primerjavi med številom udeleženih najhujših posledic prometnih nesreč v ce-v nesrečah in številom mrtvih se pokaže, stnem prometu (smrtne žrtve, telesno poda je dejansko najbolj nevaren čas med škodovani), jasno z izvajanjem ukrepov. polnočjo in četrto uro zjutraj. Če gledamo po številu prometnih nesreč, Prometne nesreče, v katerih so udele- ima varnost v prometu zaenkrat najbolje • Nikotin Voznik je pod vplivom nikotina, če kadi ženi mladi, so pogostejše v naselju, kot urejeno Švedska. Slovenija je med naj-sam ali če vdihava dim cigaret, ki jih ka- izven njega, vendar so posledice nesreč bolj rizičnimi državami. Delo in varnost 52/2007/6 39 Aktualno PRIZNANJI ZA DOBRO PRAKSO 2007 EVROPSKA KAMPANJA V ZVEZI S KOSTNO-MIŠIČNIMI OBOLENJI t EVROPSKI TEDEN varnosti in zdravja pri delu 22-26 OKTOBER 2007 Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaa je letos objavila natečaj za osmo evropsko tekmovanje za nagrade in priznanja za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu. Vse države članice EU so v letu 2007 organizirale nacionalna tekmovanja. Vsaka država je izbrala največ dva primera dobre prakse, ki se bosta udeležila evropskega tekmovanja. Namen podelitve priznanj je, da se vsem delodajalcem in delavcem, pa tudi posrednikom, vključno s socialnimi partnerji, strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu ter drugim osebam, ki zagotavljajo pomoč in informacije na ravni delovnega mesta, s konkretnimi primeri prikaže koristi upoštevanja dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu. Priznanja bodo podeljena podjetjem ali organizacijam, ki so dala izjemen in inovativen prispevek k celostnemu reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj, vključno z njihovim preprečevanjem ter rehabilitacijo in ponovnim vključevanjem delavcev, ki trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj, v delovni proces. Nacionalno tekmovanje za priznanje “Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2007” sta v Sloveniji organizirala Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Nacionalna mreža za sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu. Priznanji za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu za leto 2007 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo na zaključni prireditvi Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu 2007 Priznanji za dobro prakso sta prejela družba Savatech d.o.o. škofjeloška cesta 6, Kranj, za celovit in sistemski pristop k zmanjševanju tveganj za nastanek kostno-mišičnih obolenj, in Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota, za pristop k praktičnemu izvajanju projekta “Čili za delo”. V družbi Savatech d. o. o. so se zmanjševanja tveganj za nastanek kostno-mišičnih obolenj lotili na celovit in sistemski način. V okviru aktivnosti za zmanjšanje števila resnosti kostno-mišičnih obolenj so se osredotočili na reševanje ergonomske problematike na delovnih mestih tako, da so ustano- Slika 1. Zaključna prireditev ET 2007 (Vir: http://si.osha.europa.eu/et2007/slike.htm) 0 vili interdisciplinarni tim za ergonom-sko analizo delovnih mest. Na podlagi predlogov tega tima so bile izvedene številne uspešne tehnične izboljšave z namenom odprave oziroma zmanjšanja kostno-mišičnih obolenj. Poleg tega izvajajo stalne akcije usposabljanja in ozaveščanja delavcev, in sicer z izdajanjem priročnikov in internih časopisov, namenjenih krepitvi zdravja, zdrave prehrane ter izvajanja telesnih vaj za zmanjšanje tveganja kostno-mišičnih obolenj. Družba Savatech d.o.o. si v skladu s svojim motom “Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec” prizadeva za stalno izboljševanje delovnih razmer. V Splošni bolnišnici Murska Sobota so v letu 2006 pristopili k praktičnemu izvajanju projekta “Čili za delo”, ki ga na nacionalni ravni vodi KC - Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. V bolnišnici so izvedli podrobno analizo zdravja svojih delavcev, kije pokazala, da so bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva najpogostejši razlog odsotnosti z dela. Nadalje so ugotovili, da narašča število pacientov, ki potrebujejo posebno skrb, kar vodi k še večjim obremenitvam, povezanim z ročnim premeščanjem bremen. Na podlagi rezultatov analize so izvedli številne aktivnosti, katerih cilj je bila promocija zdravja: usposabljanje delavcev o pravilnem ročnem premeščanju bremen, seminarji v zvezi s krepitvijo zdravja (nordijska hoja, zdrava prehrana), športni dogodki (tek, smučanje, kolesarjenje, planinarjenje) in delavnice o preprečevanju poškodb pri delu. Rezultati projekta, pri izvajanju katerega delodajalec aktivno sodeluje z delavci, se kažejo v zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi kostno-mišičnih obolenj, ki predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov za odsotnost z dela v dejavnosti zdravstvene nege. Slavnostna podelitev se je zaključila s tiskovno konferenco, ki so seje udeležili Aleksandra Klinar Blaznik, Služba za stike z javnostjo MDDSZ, Romana Tomc, generalna direktorica Direkto- Delo in varnost 52/2007/6 Aktualno Slika 2. V imenu družbe Savatech d.o.o. iz Kranja je priznanje iz rok ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman prevzel direktor Dušan Kveder (Vir: http://si.osha.europa.eu/et2007/slike.htm) Slika 3. V imenu Splošne bolnišnice Murska Sobota je priznanje iz rok ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman prevzel strokovni direktor Daniel Grabar, dr. med. (Vir: http://si.osha.europa.eu/et2007/slike.htm) rata za delovna razmerja in pravice IRSD, Dušan Kveder, direktor druž- iz dela, Marjeta Cotman, ministrica be Savatech d.o.o. in Daniel Grabar, za delo, družino in socialne zadeve, strokovni direktor Splošne bolnišnice mag. Borut Brezovar, glavni inšpektor Murska Sobota Pripravil: Saša Žebovec Vir: http://si.osha.europa.eu/et2007/ NAGRADE IN PRIZNANJA FUNDACIJE AVGUSTA KUhARJA ZA LETO 2007 Na Bledu so 30. novembra letos podelili nagrade in priznanja Avgusta Kuharja za izjemne dosežke v stroki varnosti in zdravja pri delu. Nagrajenci Avgusta Kuharja za leto 2007 za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu Prim. prof. dr. MARjAN BiLBAN dr. medicinskih znanosti Predlagatelj: Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. medicinskih znanosti, je zaposlen kot predstojnik Centra za medicino dela na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Chengdujska 25. Pri Delo in varnost 52/2007/6 svojem rednem delu se ukvarja predvsem z ocenjevanjem delazmožnosti delavcev, udeležencev v prometu in športnikov. Poleg tega opravlja tudi vse druge naloge pooblaščenega zdravnika, vključno z ekspertnimi mnenji za potrebe zdravniških komisij in sodišč. Znanstveno delo: Svoje raziskovalno delo je predstavil v številnih strokovnih prispevkih doma in v tujini. Najprej se je poglobljeno ukvarjal s področjem varnosti v cestnem prometu, predvsem z varnostjo in udeležbo mladih in starih voznikov, bolnikov in oseb, ki so odvisne od alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc. Raziskoval je vpliv ionizirnega in neionizirnega sevanja ter kemijskih genotoksikov na spremembe genoma. V zadnjem času se ukvarja tudi s proučevanjem zdrave telesne aktivnosti, ustreznim prehranjevanjem delavcev, pojavnostjo izgorelosti in stresa v delovnem okolju ter nekaterimi kazalniki negativnega zdravja delavcev, promo- cijo zdravja v delovnem okolju in ergo-nomskimi rešitvami. Pomembno je opozoriti, da njegovo raziskovalno delo presega naloge, ki jih ima na svojem delovnem mestu. Z izjemnim občutkom za produktivno organizacijo dela in žrtvovanjem prostega časa ob razumevanju družinskih članov mu je namreč uspelo poleg rednega dela v ambulanti ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. izvesti občudovanja velik obseg raziskovalnega dela. Raziskoval je prave razloge za slabšanje zdravja na delovnem mestu neodvisno od pričakovanj naročnikov ter skušal ocenjevati pobleme trezno in realno. Gradil je most med delavci in delodajalci za dvig ravni varnosti in zdravja pri delu. Med drugim je raziskoval zakonitosti bolniške odsotnosti z dela in pri tem anketiral tudi delavce same. Ustvarjal je pogoje za ocenjevanje uspešnosti vodstev podjetij na podlagi zdravja zaposlenih. Bogata publicistična in pedagoška dejavnost pa dokazujeta njegovo pripravljenost, Aktualno da pridobljeno znanje deli in posreduje drugim. Pedagoško delo: Primarij, izredni profesor, doktor znanosti Marjan Bilban, doktor medicine in specialist medicine dela, prometa in športa, je že vrsto let edini učitelj medicine dela v Sloveniji. Svoje znanstveno in raziskovalno delo nadgrajuje s pedagoškim delom ter prenaša bogato znanje in izkušnje generacijam bodočih zdravnikov, varnostnih inženirjev, psihologov in specialistov medicine dela, prometa in športa. Je dolgoletni učitelj medicine dela, fziologije in higiene delovnega okolja in aktivnega zdravstvenega varstva zaposlenih na različnih fakultetah. Prispeval je k temu, daje poznavanje področja patologije dela, pa tudi fziologije dela in aktivnega zdravstvenega varstva bodočega varnostnega inženirja, vedno boljše in sodobnejše. Študentje ga poznajo kot dobrega pedagoga, ki rad priskoči na pomoč. Bilje mentor pri 40 diplomskih nalogah, 32 specialističnih nalogah in štirih doktoratih. Publicistično delo: V strokovnih prispevkih je obdelal številna področja dela zdravnika in varnostnega inženirja. Najprej je objavljal le v reviji Delo in varnost, edini strokovni reviji s področja varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji, nato v tujih strokovnih revijah z indeksom citiranja. V njih je objavil številna raziskovalna dela, ki so svetu prikazala razvoj področja varnosti in zdravja pri delu v naši državi. Ima preko 200 objavljenih strokovnih del, od tega preko dvajset v uglednih mednarodnih revijah s področja varnosti in zdravja pri delu (dvajset objav v revijah z IF - impact factor, kot sta Health Physics in American Journal of Industrial Medicine). Njegovi prispevki sov vrhunski svetovni znanstveni literaturi citirani do 14-krat, skupinske objave z drugimi avtorji do 107-krat (vir: Google - Učenjak). To je dosežek malokatere-ga znanstvenika v Sloveniji. Prispevek k razvoju stroke: Skrbi za permanentno izobraževanje in velja za nepogrešljivega predavatelja na večini strokovnih srečanj varnostnih inženirjev. V slovenski prostor je prenesel kodeks etike strokovnjakov varnosti in zdravja pri delu. Ocena dosežka dr. Marjana Bilbana: Kljub strokovni raznolikosti njegovega dela je njegov največji prispevek stroki varnosti in zdravja pri delu njegovo pedagoško delo in strokovna prenova študija medicine in higiene dela. Njegov prispevekje v slovenskem prostoru izjemen. Generacijam varnostnih inženirjev je omogočil kakovostnejše znanje in s tem nove razsežnosti za sodelovanje s specialisti medicine dela v skupni skrbi za dvig varnosti, zdravja, zadovoljstva in visoke produktivnosti vseh zaposlenih. Sam ocenjuje, da se je izjemno dvignilo znanje prav tehniških poklicev o medicini dela. Marjan Šmalc je bil pri vseh oddajah nepogrešljiv pri praktični izvedbi projekta in logistični podpori, sodeloval je pri pripravi podrobnejših scenarijev in izvedbi nekaterih oddaj. Delo sta opravila prostovoljno, brez plačila in poleg svojega rednega dela. Prispevek k razvoju stroke: Marjan Šmalc in Jože Žagar sta bila leta 1989 ustanovna člana Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto. Sodita med najbolj aktivne člane društva. Društvo seje aktivno vključilo v delo Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in omogočalo prenos znanja. Društvo ima ambiciozen program dela in vsak mesec nameni svoja srečanja aktualnim temam ter k sodelovanju vabi predstavnike državnih institucij. Društvo želi s posebnimi akcijami dodatno osmisliti svoj obstoj s poglobljenim izvajanjem svojega poslanstva. Serija oddaj, ki so jo pripravili člani društva s pomočjo Marjana Šmalca in Jožeta Žagarja, pa ni edini tovrstni projekt društva. Za vodstvene delavce v regiji društvo pripravlja posebna usposabljanja, da bi bolje razumeli svojo vlogo in odgovornost v sistemu varnosti in zdravja pri delu. Ocena dosežka: Marjan Šmalc in Jože Žagar sta oddaje pripravila na lastno pobudo in zato, Delo in varnost 52/2007/6 MARJAN šMALC, varnostni inženir JOŽE ŽAGAR, dipl. inženir varstva pri delu in požarnega varstva Predlagatelj priznanja: Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto Člana Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto Marjan Šmalc in Jože Žagar sta predstavila in izvedla idejo o seriji strokovno-infor-mativnih oddaj na TV Vaš kanal Novo mesto na temo varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požari. Leta 2005 sta pripravila scenarije, organizirala priprave na izvedbo ter poskrbela za logistično izvedbo šestih odmevnih in širokemu krogu prilagojenih in razumljivih strokovnih informativnih oddaj o zagotavljanju varnega ter zdravega in kakovostnega delovnega mesta. Leta 2006 sta pripravila še tri oddaje o zagotavljanju požarne varnosti. Oddaje društva varnostnih inženirjev so bile v najbolj gledanem času, 2 od 20. do 21. ure, in so požele pravo navdušenje med gledalci, sajje lokalni TV-kanal dobil vrsto klicev z vprašanji in pozitivnimi komentarji strokovne in laične javnosti po vsakem predvajanju. Meritve gledanosti so ugotovile vsaj 40.000 gledalcev na jugovzhodnem delu Slovenije. Zato je prišlo do dogovora za novo serijo oddaj na temo zagotavljanja požarne varnosti oziroma obvladovanja požarnih tveganj. Marjan Šmalc in Jože Žagar sta odločilno prispevala k ideji in izvedbi kakovostnih strokovnoinformativnih oddaj na TV Vaš kanal Novo mesto. Jože Žagar je pripravil zasnovo in podrobne scenarije za izvedbo obeh skupin oddaj. ker sta želela prispevati konkretne in odmevne rezultate pri delu društva. S tem sta dokazala, kolikšno dodano vrednost prinaša organizacija strokovnih delavcev v društva. Serija oddaj namreč brez dvoma presega pričakovanja delodajalca po zgolj vzornem strokovnem delu službe varnosti in zdravja pri delu. Društvo je uspešno in inovativno sprejelo izziv poslanstva stroke v širši družbi, predvsem še za napredek varnostne kulture in za varovanje zdravja ljudi, življenjskega okolja in premoženja. Posebejjetreba poudariti, da gre za neplačano in prostovoljno družbeno koristno delo. Značilno je, daje bila zasnova oddaj razširjanje dobre prakse kot spodbuda za učinkovito izboljšanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorja sta zaznala, da pozitivni pristop ljudi mnogo bolj vzpodbuja in mobilizira kot svarjenje pred poškodbami pri delu ali grožnje. Dobitnik nagrade Avgusta Kuharja za življenjsko delo v stroki varnosti in zdravja pri delu za leto 2007 ITALO MOROSINI, univ. dipl. inženir rudarstva Predlagatelj: Medobčinsko društvo varnostnih inženirjev Novo mesto Univerzitetni diplomirani inženir rudarstva Italo Morosini seje leta 1967 zaposlil v tovarni zdravil Krka Novo mesto kot nadzornik za instalacijsko področje v izgradnji. Na lokaciji Ločna je nadzoroval izgradnjo obrata fermen-tacije (1967) in energetskih objektov, tabletnega obrata (1968), razvojnih laboratorijev Inštituta, fzikalno-kemičnih laboratorijev Kontrolne službe (1969), obratov nove farmacevtike (1970 -1972), novih energetskih objektov ter visokih regalnih skladišč. Delo in varnost 52/2007/6 V letu 1973 je opravil republiški strokovni izpit iz varstva pri delu (program A) in nato republiški strokovni izpit iz požarnega varstva. Prevzel je vodenje službe varstva pri delu in požarnega varstva, ki pred njegovim prihodom ni imela strokovnega kadra. Ob njegovem odhodu je služba štela 50 zaposlenih, ki opravljajo poleg strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu še gasilstvo in varovanje premoženja. Vodstvo Krke je že tedaj uvidelo, daje zagotavljanje varnih in urejenih delovnih mest pogoj za prodor na zahtevne tuje trge. Italo Morosini je bil vodja službe do upokojitve avgusta 2001. Vzgojil je kakovostno strokovno usposobljeno skupino, ki uspešno opravlja naloge varnosti in zdravja pri delu po njegovem odhodu v pokoj. Prispevek k razvoju stroke: Italo Morosini je bil sprva član Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Ljubljana. Kasneje je bil ustanovni član Medobčinskega društva varnostnih inženirjev Novo mesto in je sodeloval pri snovanju statuta društva. V njem je ostal aktiven vse do danes. Zaslužen je, da je društvo lahko uporabljalo za svoje številne dejavnosti prostore Krke na Otočcu. Opravljal je naloge v društvu in bil član izvršilnega odbora Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije. Svoje bogate izkušnje je vedno nesebično delil s stanovskimi kolegi. Bilje član republiške zveze za požarno varstvo in zveze za Dolenjsko. Ocena življenjskega dela Itala Mo-rosinija: Krkajetudizaradi stimulativnih delovnih razmer za strokovnjake in proizvodne delavce v ergonomsko urejenih in mi-kroklimatsko prijetnih prostorih postala eden najpomembnejših proizvajalcev generičnih zdravil v Evropi in najuspešnejše podjetje v Sloveniji. To je v fazi projektiranja ergonomskih novih delovnih mest omogočilo tvorno sodelovanje tehnologov in stroke varnosti in zdravja pri delu z Italom Morosinijem na čelu. Družba, ki zaposluje več kot polovico visokoizobraženega kadra in raste do dvajset odstotkov letno, danes skoraj ne pozna fuktuacije, bolniška odsotnost pa je pod slovenskim povprečjem. Italo Morosini je s svojim profesionalnim delom v Krki odločilno prispeval k postavitvi enega najbolj dodelanih sistemov varnosti in zdravja pri delu v našem delu Evrope. Njegova zasluga ^^m Aktualno 1 je, da sta varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost v Krki trdno vpeti v vse delovne procese in da ju vodstvo družbe uvršča med najpomembnejše prioritete organizacije in delovanja šesttisoččlan-skega kolektiva. Vodja službe varnosti in zdravja pri delu je postal enakopravni član vodstva Krke. Da Krka res ceni stroko varnosti in zdravja pri delu, izkazuje tudi s podeljevanjem svoje nagrade tudi študentom Oddelka za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Vse to je v veliki meri zasluga pionirskega in zaupanja vrednega dela Itala Morosinija v Krki. Priznanja Avgusta Kuharja so dobili: o Rudi Janežič, dipl. inženir strojništva o Tomaž Juriševič, varnostni inženir in dipl. inženir prometno energetske tehnike o Janez Vidovič, varnostni inženir o Metka vakselj dipl. inženirka varstva pri delu in požarnega varstva o Želj ko humar, varnostni inženir o emil Šantl, dipl. varnostni inženir o Damjan Blaznik, univ. dipl. organizator o igorGrmek, varnostni inženir o Alojz Meterc, varnostni inženir Nagrade Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo za leto 2007 Fundacija Avgusta Kuharja v letu 2007 je na predlog kolegija Oddelka za tehniško varnost Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani podelila nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo z naslovom Ukrepi za zagotavljanje varnega in zdravega dela v galvani diplomirani varnostni inženirki Mojci Malovrh. Izdelana je bila pod mentorskim vodstvom višje predavateljice mag. Barbare Novosel. Pripravil: Saša Žebovec Vir: http://www.fundacija-avgustakuharja.si Pravni nasveti IZ URADNEGA LISTA REPUBLIKE SLOVENIJE (od 8. 10. do vključno 30. 11. 2007) Pripravila: Ana Lozar, univ. dipl. pravnica Uradni list RS, št. 91/07 z dne 08.0.2007 Državni zbor RS je sprejel ZAkoN o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-J). Uradni list RS, št. 93/07 z dne 2.0. 2007 Državni zbor RS je sprejel: ZAkoN o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-F), ZAkoN o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (ZSReg-C), ZAkoN o uresničevanju načela enakega obravnavanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZUNEO-UPB1), ZAkoN o gostinstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZGos-UPB2), ZAkoN o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZOUTI-UPB3). Ministrstvo za gospodarstvo je sprejelo PRAviLNik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Ministrstvo za zdravje je sprejelo ODLOčBO o podelitvi javnega pooblastila in oddaji storitev iz javnega pooblastila. Uradni list RS, št. 94/07 z dne 6.0. 2007 Državni zbor RS je sprejel: ZAkoN o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo) (ZS-UPB4), ZAkoN o državnem tožilstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZDT-UPB5), ZAkoN o državnem pravobranilstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZDPra-UPB2), ZAkoN o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVO-1-UPB1), ZAkoN o reviziji postopkov javnega naročanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZRPJN-UPB5) Vlada RS je sprejela: UReDBo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in učinkovin in UReDBo o spremembah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za proizvodnjo vodikovega peroksida in natrijevih perboratov Uradni list RS, št. 95/07 z dne 19. 10. 2007 Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo PRAviLNik o dopolnitvi Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje. Ministrstvo za gospodarstvo je izdalo SEZNAM STANDARDOV, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi. Uradni list RS, št. 98/07 z dne 26.0. 2007 Vlada RS je izdala: UReDBo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in UReDBo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Uradni list RS, št. 103/07 z dne ..2007 Državni zbor RS je sprejel: ZAkoN o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), ZAkoN o spremembah in dopolnitvah Zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD-A). Uradni list RS, št. 105/07 z dne 19. 11. 2007 Vlada RS je sprejela UReDBo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Uradni list RS, št. 107/07 z dne 2..2007 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je sprejelo PRAviLNik o meroslovnih zahtevah za merilne posode za tekočine. Uradni list RS, št. 109/07 z dne 0.. 2007 Ministrstvo za fnance je sprejelo PRAviLNik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. * * * Delo in varnost 52/2007/6 Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64 € z vključenim DDV 2. Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - IOT & RIOT Program je namenjen za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Cena: 450,68 € z vključenim DDV 1 + 2 PROGRAM - 600,90 € z vključenim DDV 3. Program Šifrant za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD je namenjen za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja. Pred izvedbo obdelave za posamezno delovno mesto v programu Ocena tveganja, izdelamo najprej v tem programu (Šifranti VZD) kriterije ocenjevanja, ukrepe kako se izogniti ali zmanjšati možnost pojava. Na podlagi teh kriterijev se ocenjujejo oz. izdelajo ocene. Ocenjevanje mora biti vedno po enakih oziroma podobnih zahtevah. Cena: 550,83 € z vključenim DDV 1+2 + 3 PROGRAM = 1001,50 € z vključenim DDV . Publikacije ZVD Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH Praktične smernice za varno premeščanje bremen Priročnik za varno vzdrževanje ADR 2007 Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Priročnik za varno delo z viličarji m n-iiiijt ---VlH- ppj^^llSl rt-ltf-iirr +ala-MW U Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si