Stev. 12. (Postno tek- rafta. - L C. m ti Pasta). Izhaja vvak petek opoldne. Naslov; Trst-Triosta Caaella Cantro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja ; konsorcij Malega, lista V Trstu, petek 20. marca 1925. Leto III. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK, *"*“ “■* - C. C. P«. J-idrijska knjižica (Dr pnr,. »to «»5»* M«. — . 1 J Mali koledar. Petek, 20. marca: Feliks. — Sobota, 21. : Benedikt. Nedelja, 22. : 4. postna att sredpestna. Pondeljek, 23.: Vikto- rijam — Torek, 24. : Gabrijel. — Sreda, *»■ : Oznanenje Marijino. — Četrtek, 26.: Ksaamiel. Petek, 27. : Janez Da- »aščnn. MALE NOVICE. Mraz. Po viharjih in snežnih zametih smo Sa nadejali lepših pomladnih dni. Na-•iftsto tega smo dobili prav oster zimski •fiisiz in hudo burijo. Na vrteh je mraz napravil marsikatero škodo. Resničen je pregovor, da zima in gosposka ne Prizanese. Kje ste? Za dobitke «Ljudske pratike* se je •glasila dosedaj samo «Čitalnica na Ponikvah*, ki jo zadela št. !)67 in dobi »rebrn o moško uro. St. 3546, 1406, 1398 iu 4350 še čakajo prigla.siteljev. Če so ne •glase do konca tega meseca, se bodo irebale druge številke. ZA MOHORJEVO DRUŽBO. Mohorjeva družba v Gorici vabi vse Slovence, da se včlanijo za prihodnje teto. Kjer se to še ni zgodilo, naj se Potrudijo vsi, da bo vsaka slovenska družina vpisana. Članarina znaša 5 lir. 2a leto 1025. izdane knjigo so vsem či-tateljem zelo ugajale. Knjige za prihodnje leto bodo tudi vsem všeč. Poleg koledarja izide roman z naslovom «Mu-•eniška kri», ki obravnava življenje Prvih časov krščanstva (kakor «Quo vadiš« ali «Benhur»). Kot tretja knjiga izide domača slovenska povest, četrta Pa bo »Socialna čitanka*, katero sestavi 9> Janko Kralj. Oglasite se v najkrajšem času I Ako Ni skupnega poverjenika, tedaj pošljite Sami 5 lir na naslov: «Mohorjeva družba, Gorica, Riva Piazzutta 18». Bajte svoj natančen naslov in pripišite **a Mohorjeve knjige 1926». Nabrežinski kamen v Milanu, Iz Milana poročajo, da je nadzorovalna komisija javnih stavb 'sklenila, 'te .so zgradi nov kolodvor v Milanu is nabrožinskega kamna. V to svrho se bo za sedaj nabavilo 3000 kub. rae-teov kamna iz nabrežinskih kamnolomov. V slučaju dobrih cen bo gradbeno vodstvo nakupilo kasneje še 3000 Lab. metrov. V Milanu je zgrajena iz toienovanega kamna ipalača denarnega zavoda «Banca Commerciale« in kapela rodbine Nava. Pozdravi. Najlepše pozdrave pošiljajo svojim dragim staršem, bratom in sestram, I^ebno pa fantom letnika 1005, ki jih težko čakajo, vojaki iz Milana: Bone Viktor, Leban Jožef, Gomazel Maks, ilutar Pran, Podbršček Stanko, Ku-•dftr Angel, Kumar Anton, Hrenovec ^ran, Cek Andrej, Gek Alojzij, Vrabec karel. Camoens. Portugalci proslavljajo letos 400 letnico rojstva svojega največjega pesniku Camoens-a. Rojen je bil v Lizboni ete 1525. V oni dobi so Portugalci i-'kali pomorsko ipot okoli Afrike v In-“■Jo. To pot je res našel slavni pomorska- Vasco de Gama. Vožnje v Indijo je udeležil tudi pesnik Camoens ter J0 Potem popisal v dolgi pesnitvi, ki ime «Luzijade». Knjiga je izšla prvikrat leta 1572. ter pridobila Ga-"hens-u svetoven sloves. Osem let živ pokopan Časopisi poročajo s Poljskega sledečo skoraj neverjetno zgodbo : «V okolici Vilne je med svetovno vojno rusko poveljništvo ustanovilo velikansko skladišče živil, ki je bilo leta 1916., ko so se carske četa začele umikati, porušeno z ognjem in minami, ker so hoteli zabraniti, da bi živila prišla v roke Poljakom. Med tem delom podiranja je padel neki ruski vojak v klet, ne da bi ga kdo opazil. Pozneje so ga najbrže smatrali za mrtvega ali pogrešanega. Pred kratkim je poljsko poveljništvo sklenilo zgraditi na istem prostoru novo stavbo in so bile v to svrho odnešene iz kleti ruševine bivšega ruskega skladišča. Pri tem delu so v naj večje začudenje odkrili v enem teh podzemskih prostorov, v katerega je prihajalo skozi špranje le malo dnevne svetlobe, člo- veka, ki je preživel tam spodaj celili osem lei. Najbujnejša iantazija ne za-dostuje, da bi si megli ustvariti sliko, kako je ta nesrečnež izgledal: lasje so ga popolnoma zakrivali, oči niso mogle več prenašati nobene svetlobe, obleka same cunje. Na splošno je vojak bil bolj podoben zveri kakor človeku; zraven tega mu je tudi popolnoma odpovedal spomin. Skozi osem let s® je preživljal s konservami, ki so ostale v kleti iz katere se ni mogel osvoboditi, ker so ruševine skoro zakopale klet. Prenesen od delavcev na površino zemlje je podzemljski jetnik zbolel, ker ni bil več vajen luči, solnca in svežega zraka. Tri dni potem je umrl v bolnišnici, ne da bi mogel izreči besedo. Poljska vlada ga je dala pokopati na pokopališču v Vilni z vsemi vojaškimi častmi.« Ven s Hrvati. Pašič jo zopet zapodit hrvaške poslance iz belgrajskega parlamenta. Ker niso sami hoteli iti, kakor prejšnja leta, se je ujezil in naredil postavo, da Radičeva stranka ne sme imeti poslancev. Tako je 61 hrvaških poslancev razveljavljenih. Zdaj je zopet Paši« sam gospodar v svoji, hiši in si zadovoljen gladi častitljivo brado. Trocki. Bivši vojni minister ruske sovjetske republike Trocki bo šel baje za poslanika v Tokio na Japonsko. Drugi pa pravijo, da ga ne veseli iti na Japonsko in bo raje ostal na Ruskem in se udeleževal politike. Obtok bankovcev. Vlada v Rimu je sklenila zmanjšati število bankovcev, Razpustila bo tako-zvani «konsorcij industrijskih vrednot«. Poprej so* se namreč na račun tega konsorcija tiskale velike množine bankovcev. To pa je pritiskalo vrednost papirnate lire navzdol. Ta konsorcij bo torej prenehal. Namasto večjega števila bankovcev bo vlada izdala toliko več «zakladnih listov«, to se pravi bo zvišala državni dolg. Bomo videli, če bo kaj zaleglo. Angleži tirjaj«. Pri angleškem zakladnem ministru se je zglasilo odposlanstvo angleških tovarnarjev. Pritoževali so se, da gre angleška trgovina in industrija rakovo pot, ker jt nakladajo previsoke davke, medtem ko so v raznih zavezniških državah davki razmeroma nižji in se opaža napredek. Tako morajo Angleži trpeti, a njihovim dolžnikom se godi dobro. Zato zahtevajo z vso odločno-tjo naj zavezniki povrnejo svoje dolgove. Kaj sc lahko zgodi. Neki Ernest Bernazzoni je bil 23 let v Ameriki. Prihranil je 68 tisoč lir. Sklenil se je vrniti v svoj domači kraj Castione di Ponte d’Aglio. Da ne bi denarja nosil seboj, je naredil ček in ga poslal po pošti na svoje ime. Ko je prišel v domačijo, čakal je in čakal pisma, a pisma ni bilo. Vprašal je na pošti. Povedali so mu, da je res prišlo pismo na Ernesta Bernazzoni ja, pa so ga izročili drugemu človeku tega imena. gel je k njemu in zahteval ček, o-ziroma denar. Oni drugi pa pravi, naj mu dokaže, da je njegov. Kako s« davijo v Bolgariji. V petek 6. marca je nenadona umrl v Sofiji poslanec vladne stranke Ivan Georgijev, ki jo bil nedavno imenovan za poslanika v Bukarešti. Bil je bolan na želodcu in bi bil moral biti operiran. Pred operacijo so mu dali neko zdravilo. Ko je zdravilo povili, je čez dve uri umrl. Preiskava je dognala, da je bil zdravilu primešan strup. — Dan kasneje je bil pa umorjen komunistični poslanec Stojanov.-Policija je morilca prijela. ——o------ PAZITE IN VARUJTE SE! SUaoka, ki je sokriva, ha je naše ljudstvo zgubilo pri Jadranski banki 7 milijonov, stranka, ki je sokriva pri polomu KmeUjsko-vrinarske Zadruge, pošilja po deželi agente, da sestavljajo prošnje za vojno odškodnino. Kako delajo te prošnje, sni ne vemo. Ako delajo to v smislu spisa, ki je bil objavljen v že navedeni ((Edinosti«, bi znali pripraviti vojne oškodovance ob milijone. Držite se navcdil kmetsko-delavske zveze, kakor smo že javili v »Maleja list««. Po toči zvoniti bo prepozno. Knez. Po napoljskem pristanišču se je že dalje časa sukal zelo eleganten gospod, ki se je izdajal za kneza ter gojil visoke zveze in prijateljstva. Imenoval se je knez Smodile. Povsod ga je spremljal osebni tajnik. Dne 5. marca je stala ladja «Wilscm» v napoljski luki. Knez je prišel k ladji, z njim pa dva delavsko opravljena človeka. Orožnika, ki sta čuvala vhod na ladjo, sta hotela godrnjati, pa knez ju je potolažil, da sta to dva uslužbenca z ladje. Orožnika sta ju pustila iti gor. potem j ki sta vseeno obvestila pristaniško policijo. Ona dva «uslužbenca» ata: bila dva tajna izseljenca, ki sta se na ladji s pomočjo enega mornarja skrila v shrambi premoga. Policija ju je tam našla in ju odgnala v zapor. Povedala sta, da ju je isti knez že enkrat preje tajno spravil na ladjo in sta se pripeljala do Madeire; tam so ju odkrili in poslali nazaj. Sedaj se je drugi poskus ponesrečil že v Neaplju. Za prvo uslugo sta bila plačala ((knezu« 8000 lir, za drugo pa 13.000. Sedaj sta brez denarja ostala doma. Izmišljeni «knez» je pravočasno ušel rokam pravice. Bil je navaden slepar. MIHEC JAKEC Naro*)e vreme’ narobe ljudje. V modernih £a vse narobe gre. v ‘»udarnih časih Proč z razporoko. Irski parlament je sprejel zakon po katerem ne bodo več na Irskem razporoke dovoljene. Si bo pač moral, vsakdo prej premisliti, predrto stopi pod zakonski jarem. BELEŽKE. Kultura. Na vogalu hiše, ki stoji med Prosekom in Kontoveljem, je umazana roka napisala: (( Krščanski smrad, kdaj bodeš nehal smrdeti?* -Ali se je dotični pisač izobrazil pod narodno zastavo ali pod rdečim banderom ? Pravica do življenja. Neka poljska gledališka igralka je ustrelila svojega zaročenca, ker je bil neozdravljivo bolan. Veliko je trpel in jo celo sam prosil, naj ga ubije. To je res naredila. Zločin se je zgodil v Parizu in pariški porotniki so igralko oprostili, češ da je to storila iz ljubezni in usmiljenja, torej ne zločin, ampak dobro delo. Tudi svetovno časopisje je hvalilo in poveličevalo tisto igralko. Ta hvala in to poveličevanje je znak, da dandanašnje časopisje in javno brnenje ne zna več soditi. Po nauku krščanske vere je tista igralka ravnala slabo, kakor tudi grese zdravniki, kateri nalašč okrajšajo življenje neozdravljivo bolnim. Noben zasebnik ni opravičen ubijati, razen v skrajni potrebi samoobrambe. Tudi časopisje, ki rado z visokega deli nauke o pravem razumevanju krščanstva, ni v ti reči sodilo, kakor bi moralo. Ljudje potem mislijo, da je tista igralka ravnala dobro. in jo posnemajo. En teden po tisti pariški razsodbi je sestra ubila jetično sestro «iz usmiljenja*. Kmalu potem ■ je prišla slična vest iz Amerike. Noben bolnik ni več varen, pred «usmilje-njem»r Tako se širi med ljudstvo kuga zmot s časopisjem, ki hoče služiti Bogo in vragu obenem. Gregorčičev duh. Edinost in Novice bi hotele naslikati svojim .čitateljem sliko pokojnega drja Antona Gre. gorčiča kot nekakega edinjaša. Pa on je bil v svojem življenju odločen nasprotnik tržaških patent-naroSnjakov. On je dobro čutil, da je tržaško narodnjakarstvo zla mora, ki tlači k tlom žive in sveže narodne moči. Zato ni maral imeti opravka s tržaškimi doktorji. Kot star in izkušen politik je dal svoj glas za to, da naj se go-riška «Edinost» kot politično društvo odcepi od Trsta in osamosvoji. To se je tudi zgodilo na veliko korist goriške dežele. To je torej «pokojnikov duh* in v tem duhu se bo še nadalje slovensko ljudstvo otresalo jarma tržaških doktorjev. Kako je s politiko «Zastužki». Grof Thum-Tajiis je baje razdelil Italija. Oba nasprotna tabora. fašisti in »dmženi opozicionailf i, ae »e vedno yrdo gledata. Nekaj časa se je mnogo pisalo, da bodo združeni opozicionalci nehali z dosedanjim načinom boja, da hoda zopet prišli, v parlament, se zedinili z znano trojico Giolitti, Orlando, Salandra, ter na parlamentarnih tleh pobijali Mussolinijevo vlado. Drugi so zopet upali, da nastane needinost med ' opozicionalci, zlasti si je namigavalo, da bodo Ijudovci (papol&ri) zapustili svoje dosedanje zaveznike ter prešli v zbornico poljubit Mussolinijeve šolne. Vsa taka in slična pričakovanja so se izjalovila. Opozicija jo ostala trdno skupaj na ,.Aventinu”, to je zunaj parlamenta. V ti dobi je za stanje italijanske politike zelo važno to, da je Mussolini iz-abral za glavnega tajnika fašistovske stranke slovitega Farinaccija iz Kre-mone. Farinacci spada med najbolj nasilne strankarje. Če so njemu dali moč v roke, to pomeni, da se ne mislijo alepa poravnati z nasprotniki, ampak jih ugnati s silo. Tako je torej prepad med vlado in opozicijo še večji, kakor je bil doslej. V zadnjem času je prišlo do spora med vlado in Zvezo bojevnikov. Znano je bilo že prej, da. med bojevniki večina drži proti vladi. In ta Zveza bojevnikov ima veliko članov ter velik ugled v Italiji. Da mu ne bi kaj škodila, je Mussolini odstavil dosedanji odbor ter postavil tri snoparske komisarje, ki bodo delali z Zvezo in njenim premoženjem po svoje. Zaradi tega u-krepa vlada velika nevolja med bojevniki. Jugoslavija. Volitve, ki so se 'vršile dne 8. februarja za državni zbor, niso prinesle -konečne rešitve iz političnih stisk. Vlada je z velikim naporom in z uporabo nezakonitih sredstev komaj komaj spravila skupaj par'glasov večine. Odločena pa je vladati ali z večino ali brez večine. Zato so se pa tudi opozieio-nalcj združili še bolj tesno skupaj in ustanoviti „Blok ■■narodnega, sporazuma in ljudske dcmolcratije”. V tem bloku so Davidovičevi Srbi. ki so se pri volitvah dobro odrezali, dalje Radičevi Hrvatje, Koroščevi Slovenci in Spahovi muslimani iz Bosne. Blok je pripravljen, boriti se z vsemi sredstvi za ljudske svoboščine ter za ravnoprav-«ost vseh narodov. Ako se bodo vršila še nadaljna nasilja, utegne ta blok zapustiti parlament. V Jugoslaviji je torej položaj natančno isti kakor v Italiji. Na eni strani vlada, ki hoče vladati brezobzirno, »ia drugi strani blok opozicije, ki se »oče niti pogajati s tako vlado. Ogromna večina ljudstva je na strani opozicije, tako v Italiji kakor v Jugo- slaviji, vlado pa v obeli deželah vzdržujejo kapitalisti pod krinko nacionalizma. državne edinosti in. ljubezni do domovine. Obe vladi sta zamašili usta časopisom, obe pripravljata časnikarski zakon, ki naj užene v kozji rog vladi nasprotne liste in stranke. Radič. Štefan Radič in par njegovih tovarišev so še vedno v ječi. Med tem so bili izvoljeni za državne poslance in po zakonu bi jih morali takoj izpustiti na svobodo, da bi se lahko udeleževali sej državnega zbora. Med najprvot-nejše pravice poslancev spada pravica « n odo tak 1 j i v osti», to se pravi, da izvoljenega, poslanca ne smejo držati v zaporu in ga ne soditi, ako ga sam državni zbor ne «izroči» sodišču. V Jugoslaviji ta postava ne velja za hrvaške poslance in tako sede še vedno v zaporu. Radičeva stranka pa j c imela vendar tudi korist od tega zapora. Možje so se nekoliko iztreznili, spoznali so da vpitje o republiki in podobnih rečeh ne pripelje nikamor. Kaže tedaj, da bodo zanaprej delali bolj trezno in preudarno politiko. Tako bodo vsekakor več dosegli za hrvaški narod, kakor so d ozd a j s praznim kričanjem. Korupcija. Opozicionalno časopisje v Jugoslaviji zelo mnogo piše o "korupciji«, to je o greh navadi, da se ministri in visoki uradniki dado podkupovati. ,0e pa to sinejo višji, .razume se, da (polagoma tudi nižji pritegnejo in tako se začne po celi državi deliti pravica za denar. Ta ostudna razvada tedaj se imenuje « korupcija». V zadnjem času so zagnali listi vpitje proti ministru Lukinie-u, da je podkupljen. Zadeva je sledeča : Nemški prof Thum Taxis. podanik nemške ‘države, ima na Hrvaškem velikanska posestva, večinoma gozde, katerih vrednost se ceni na 5 miljard dinarjev (2 miljardi ali 2 tisoč miljonov lir). Po določilih pariške mirovne pogodbe ima Jugoslavija pravico zaseči vsa posestva nemških podanikov kot garancijo za to, da bo Nemčija res plačala določeno vojno odškodnino. Tako je tudi veleposestvo grofa Tluirn-Ta.vis prišlo pod sekvester. Grof je hodil okrog o hlastav, da bi se -rešil sekvestra. Dobit si je v Nemški Avstriji državljanstvo in začel dokazovati, da zanj torej ne velja sekvester, češ da ni več podanik Nemčije, ampak Avstrije. Pa vse \&iv/. af f«pax 'aptoptz ytn osau soufiAZ grof plačevati. Res se mu je ‘posrečilo namazati kolesa in minister Lukinič je nekega lepega dne proti določilom zakona odpravil tisti sekvester. Oe bi to obveljalo, bi izgubila Jugoslavija 5 miljard. Razume se, da se zato razburjajo vsi pošteni ljudje. med «reveže», ki so mu sdobro storili«, 35 miljonov dinarjev. Od te svote, pravijo zagrebški listi, so baje dobili hrvaški in slovenski demokratje 25 miljonov, ostanek pa mešetarji v Bel-gradu. «Država» in «domovina» ostane z dolgim nosom, možje pa so nabasali žepe. in če kdo reče, da oni niso pravi narodnjaki, ga dajo kratkomalo ubiti, pa je konec besedi To je torej ((korupcija«. Našim dopisnikom. Marsikdo čuti veselje, poslati kak dopis za «Mali list«, potem pa zopet občili i grenkost, ako njegov dopis ne pride noter. Kako je torej treba narediti, da boš imel več »reče? Prvo pravilo. Kdor hoče v liste dopisovati, mora biti z urednikom takorekoč dober znanec. No, vsak ne more biti ravno osebno znan. toda na koncu svojega dopisa, ali pa na posebnem lističu, naj se s celim imenom čitljivo podpiše in da vsaj prvikrat zraven tudi svoj naslov. Tako postane uredniški, znanec in potem šele 1)6 urednik bral njegov dopis. Skrivanje svojega imena ima morda kake upoštevanja vredne domače razloge, toda uredniki imajo vedno to za slabo znamenje in se boje patsti v kako nastavo. Stalni dopisniki so talci, ki stalno obveščajo svoj list o domačih zadevah. Taki so z uredniki že res dobri znanci, uredniki že posuiajo njihovo pisavo, njihove izraze in druge posebnosti. Pri takem dopisniku že zadostuje podpis ali šifra ali stalno dogovorjeno znamenje. Stalni dopisniki so pravi prijatelji lista, takorekoč en steber, ki ga. drži gori. Drugo pravilo. Piši za list le take reči, ki jih bodo tudi drugod po deželi s pridom brali. Poročaj o sklepih občinskega odbora, o novih cestah in potih, o delitvi «komu-nele», o občnem zboru gospodarske zadruge, mlekarne, posojilnice, o ustanovitvi novega društva, o težavah ki so bile pri tem, o društvenih prireditvah, o izvenrednih cerkvenih slovesnostih. Poročaj o osebnih izpremembah, ako ste dobili novega sodnika, župnika, učitelja, komisarja itd. Poročaj o izvenrednih nesrečah, o smrti odličnih, bolj na široko znanih osel) itd. Gospodarstvo. «Malemu listu« bos posebno ustregel, ako mu pošlješ poročilo o gospodarskih rečeh : kako kaže letina, kateri škodljivci so so pojavili na krompirju ali na češpljah ali na trti; lcako se na vaših tleli obnaša kaj nit ali superfosfat ali čilski soliter; kje bi morala biti izpelja-na nova cesta, da bi bolj odgovarjala krajevnim in splošnim potrebam, katere vasi bi si morda lahko omislile sku- _____________PODLISTEK ________ Dekle z JVločevja «Ne 1 » je rekel Gudmund. «Najbolje je, d«, se odpeljemo.« Med potjo se je moral Gudmund še enkrat posloviti, in sicer od Helge z Mo-čevja, ki je stala in čakala na razpotju, kjer se odcepi od ceste gor/dna. steza na Močevje. Ko je oče zagledal Helgo, je takoj ustavil konja. «Čakala sem vaju, ker hočem Gud-•Mundu voščiti srečo,« je rekla. Gudmund se je nagnil z voza in stisnil Helgi roko. Zapazil je, da je shujšala in da so njene oči rdeče obrobljene. Gotovo je ponoči jokala in hrepenela po Nerlun-d,i. Toda skušala je biti vesela in se mu je smejala. Gudmund je bil zopet zelo ganjen, a ni mogel ničesar izpregovoriti. Oče, ki je samo tedaj govoril, kadar je bilo potrebno, je izpregovorll : <(Mislim, da je Gudmund tega voščila bolj vesel kot vsakega drugega.« «I)a, res je,« je pritrdil Gudmund. Še enkrat sta si stisnila roko, nato je oče pognal. Gudmund se je nagnil z voza in gledal za Helgo. Ko se jo skrila za drevesi, so je hitro dvignil, kot da bi hotel skočiti z voza. «Ali> bi rad še kaj rekel Helgi?« je vprašal oče. «Ne, o ne,« je odgovoril Gudmund in zopet, sodel. Oče je voziil prav polagoma, kot da mu je v veselje voziti se tako s -sinom ob strani. Prav nič' so mi trudil, da bi kmalu dospeli na cilj. Hipoma pa jo Gudmund naslonil glavo na očetovo ramo in krčevito zaplakal. «Kaj ti je?» jo vprašal Eriand in tako krepko potegnil za vajeti, da jo konj v trenutku obstal. «Vsi so tako dobri z menoj, in jaz tega ne zaslužim —» «Saj nisi vendar ničesar slabega naredil?« «Da, oče sem.« — «Tega pač nočemo verjeti.« «Človoka sem ubil.« Oče je globoko zasopel. Čutilo se jo kot vzdih olajšanja ; Gudmund jo začuden dvignil glavo in ga pogledal. Oče je zopet pognal konja v tek in tiho rekel: «Vosel sem, da si sam povedal.« «Oče, ali ste to žo vedeli?« «Že v soboto zvečer sem opazil, da ni vse v redu. Nato pa sem našel v močvirju tvoj nož«. «Tak»? Vi ste našli nož!« «Da, jaz sem ga našel in videl, da je ostrina odlomljena.« «Da, oče, vem, da jo ostrina odlomljena. Vendar si no morem misliti, da bi storili to.« ((Zgodilo se je pač v pijanosti.« ((Ničesar ne vem, ničesar so ne morem spomniti. Na svoji obleki sem videl, pen vodovod; na katerem kraju bi bolje kazalo zgraditi novo mlekarno, kje zadružno žganjekuho (to le je važna »®-derna reč !) itd. itd. V cajtenge ga bom dal! Vidiš, to je pa napačno. Skregal si «e z Jožetom Birbončetom zaradi pol Jitra likofa, pa si dejal : Čakaj, v cajtenge te bom del. Urednik je pa v koš vrgel. Neka ženska te je na vasi ozmerjala, pa si jo popisal, kakšna bab ura je. Pa ni bilo natisnjeno. Fantu so je dekle skujalo. Naredil je dopis, pa zaman, Čeprav se j« podpisal. Tašča se je pritožila čez nevesto, da je hudobna, pa tudi niso tiskali. Ne izgubljaj poguma. Nekteri vzame zelo za malo, če njegova reč ni natisnjena. Toda zamisliti se' je treba v službo urednika, ki mora dati list iz rok tak, da bo prinesel 10 tisoč .bralcem iz celo Julijske Benečije kaj novega, kaj podučnega ali zabavnega. Tvoje srčne bolečine jih pa malo zanimajo. Ako hočeg biti dober dopisnik, zamisli se v položaj tistih ki bodo brali, ne hoti «devati v cajtenge« kogarkoli samo iz svojega stališča;. Ako se ti je enkrat, dvakrat ponesrečilo, poskusi v tretje s čim drugim. Tudi urednik je že veliko reči napisal, ki niso nikoli zagledale belega dne, vendar še ni zgubil dobre volje. Poslano. Če pa hočeš na vsak način zagosti eno svojemu osebnemu nasprotniku, piši uredniku tako : «Priloženo prosim objavite z mojim podpisom kot ((poslano« in mi pošljite račun, koliko to stane«. Če ni posebno neumno, bo objavljeno, ker nad «poslanim» si uredniki umivajo roke, toda stroške plača poši-Ijavec, ker se mu da prostor na razpolago za; njegovo osebno porabo, ne za korist javnosti. RAZNOTEROSTI. «Vrni kožuh«. V neki vasi goriške okolice se je vršil leta 1922: ples in neka plesalka je drugi plesalki ukradla kožuh. Tatica je bila za kožuh še prešibkega života in je čakala tri leta, da doraste. Predpreteklo nedeljo je šla deklica s kožuhom k maši. Pa glej nesreča! Komaj je prišla iz cerkve, že priskoči prava lastnica kožuha, ki je bila tudi v cerkvi, ter pred vsem ljudstvom vpije: «Ti grda tatica, precej sleci moj kožuh i« Tatica je prebledela, beseda ji ni šla iz ust. Slekla jo kožuh in ga vrnila lastnici. V vasi pa imajo že deset dni pravi «hoc» na račun znamenitega kožuha. Amerikanci znajo. Amerikanci so praktični ljudje. Tudi na nevarnih poteh, na ovinkih znajo postavljati taka opozorila, da kaj izdajo. Ob ovinku neke ceste stoji napis: nPozor, nevaren ovinek ! Bližnja bolnišnica 29 milj, bližnje grobišče 18 milj l da sem se udeležil pretepa, in vem, da je ostrina odlomljena«. «Razumem, ti si hotel stvar zamolčati,« je rekel oče. «Mislil sem si, da so bili tudi drugi bas tako do nezavesti pijani in so ne bodo mogli ničesar spomniti. In mogoče ni sicer nobenega drugega dokaza proti meni kot nož in zato — sem ga vrgel proč.« «Lahko si mislim, da si hotel na ta način stvar urediti,.« «Saj razumete, oče: ne vem, kdo j* mrtev; mogoče ga nisem še nikdar v življenju videl. Ne morem so spomniti, da bi to storil. In tedaj sem si rekel, da. pač ni treba trpeti za stvar, ki jo nisem storil s prosto voljo. Kmalu pa sem uvidel, da je bilo nespametno, da som vrgel nož v močvirje. Močvirje »e polet« osuši in tedaj bi ga lahko vsakdo našel. Zato som. pa hotel včeraj in danes ponoči poiskati.« GOSPODARSTVO Delo Kmetsko-delavske zveze velika organizacija .je imela na sedežu Pol. društva Edinost v Gorici sejo, na kateri sta poročala o svojem delovanju dr. Besednjak kot poslanec ln Bitežnik kot glaroni tajnik. I/. tega Poročila smo posneli glavne točke. Mladinski tečaj. Kmetsko-delavska zveza je priredila iPrve dni februarja izvrsten socialno-^ospodarski tečaj v Gorici, ki se ga je udeležilo 88 mladeničev s Tržaškega, 'y- Istre in Goriškega. Delo v Istri. Poslanec Besednjak ter glavni tajnik •sta v zvezi z glavnim tajnikom «Druš-’va za Hrvate iti Slovence v Istri« ustanovila šest «Seljačkih savezov», ki se tjodo uvrstili z našimi Kmetsko-de-^vskimi zvezami ter skupno delali. Za žganjekuharje. Pur lanski prefekt ni dovolil nobenemu kmetu, da bi vsaj izjemno letos kakor v Istri in na Tržaškem) smeli :%ati za polovično takso. Poslanec je večkrat posredoval in dosegel ugodnost polovične takse. 'Pako je bil prihranjeni žganjekuharjem vsaj milijon lir. Za vdove, sirote in invalide. I/. «Goriške Straže« in iz «Edinosti» ie razvidno, da se nekaj časa sem hitreje rešujejo prošnje za podporo vdov. sirot in invalidov. Ta uspeh je telo poslanca Besednjaka, ki je trikrat '•'■nc-rgično posredoval v Rimu, da so Pomnožili uradniško osobje. Za enakopravnost mrličov. Goriški magistrat je bil prepovedal slovenske napise na mestnem grobišču. Na ostro interpelacijo poslanca besednjaka na notranjega ministra je 'Magistrat • prepoved preklical, tako da fcodo goriški Slovenci kol \ic>sloj cle-vftli slovenske napise na nagrobne tanine. Proti kobariškemu absolutistu. Občinski komisar \' Kobar du hoče ^esarovati. Spodil je g. kaplana iz ka-Olanije, odpovedal mu je postavno določeno plačo in sploh je ugfvnjal dejanja abosolutizma. Poslanec Besednjak podrezal in nato je kobariški komisar vse poprav ji, Za pravično plačilo. Oblastvo je sekvestiralo nekaterim Binetom pri Sv. Luciji zemljišče in Oni določilo nizko odškodnino. Na 'Posredovanje poslanca Besednjaka je ^blaslvcf primerno zvišalo odškodnino. Optanti in takse. Vlada je odredila, da morajo vsi 'isti. ki jim je bilo priznano laško državljanstvo, brezpogojno plačati ce-'01,11 o visoko takso. Ker pa so med njimi tudi ubožci, je posl. Besednjak dosegel, da smejo optanti vložiti *)pošnjo za oproščen je. Prefektura bo slučaje proučila in bo potrebi l,«odila. Nag denar pri danajski posti. Poslanec Besednjak je interveniral v Rimu v zadevi izmenjave vložkov !.’v' dunajski poštni hranilnici in vpra- * - zakaj se vloge še niso izplačale. Minister je odgovoril, da se vlada ni ■ftvezala na določen rok ter da imajo tnele ko je prišel v kačiške Vrte so je nekoliko razveselil, ko je videl gozdič z lepimi hrasti. V Kačičah je pil pol litra vina in so veri!, da je danski dopisnik debelo lagal. Brez upa na kako lesno kupčijo je šel zopet na vlak in obetal, da bo Dance popisal, kako nosijo eno ramo niže od druge valed težkih bremen hrastovine in bukovine. Pa zdaj smo mu že besedo iz ust pobrali. SALEŽ. V naši vasi je umrl Jakob Grilanc, najstarejši mož v fari. Učakal je častitljivih 02 let. Naj v miru počiva. KLENIK na Pivki Prejeli smo : Ker me smatrajo za dopisnico dopisa o šoli v Kleniku, izjavljam, da dopisa nisem jaz pisala. Lepo je pa od onega, ki se je oglasil ter tako pokazal skrb za šolsko mladino. Trnje, 16. III. 25. Marica Polrič, učiteljica. Iz KNEŽAKA. Kor se nobeden ne oglasi v «Malem listu«, se moram pa jaz. Malo mi boste popravili, ker je trda moja roka, pa bo dobro za branje. (Op. uredništva: Le korajžno piši, če bo kaj napak, bomo že popravili). Mi smo tudi imeli predpustno veselico ; ognjegasci so jo priredili. Dve veseloigri, prav posebno nam je bila všeč druga «Anarhista in srečo-lov. Ognjegasci se hvalijo, da so imeli lep dobiček. Pa brez plesa je bila. To je ros našim ognjegascem v čast. Sosedje (v Zagorju, Slavini) ne morejo prirediti gasilskih veselic brez pleša. Mi pametnejši pa mislimo, da za ples narediti ni treba nobenega društva. Kaj pa Vi ? Druga novica je pa ta, da vozi sedaj do Knežaka korijera. Pa, prav lepo zvezo ima. Zjutraj gre ob VA h do Št. Petra v Ribnico in Trst ali pa Bistrico, zvečer pa priropota okrog oiSmih nazaj iz Št. Petra. Lo pridite nas kaj obiskat ! Iz BAČA pri Knežaku. Ženin zmrznil. Burja in sneg, ki sta se začela v ponedeljek 9. t. m. je zahtevala pri nas mlado življenje. 25 letni Ivan Primožič, doma tam nekje od Cerknice, je že par let delal v naši vasi. Bil je priden čevljar. Izbral si je v vasi nevesto, ki jo je hotel poročiti še med postom. Odšel je v ponedeljek domov po dokumente, prehud snežni metež ga je prisilil, da se je vinil, a «v Roscih» eno uro proč od vasi proti Jugoslaviji', ga je zmagalo in je zmrznil. Bela žena ga je vzela za ženina... Dobili so ga prav slučajno šele v četrtek, celo noč sta ga varovala dva orožnika in dva domačina. Pokopan je biil v soboto v Knežaku. Sožalje nesrečni nevesti im staršem. KORTE. V dopisu v «Malem listu» z dne 6. marca se bere, da Loško in sv. Anton ni v redu. Kaj je hotel dopisnik -s tern Peči, nam ni prav razumljivo. Naj pove bolj natanko, ako ima kaj kritizirati. Nata posta. Tomi uje. Zadeva jo preveč osebna oziroma hišna. Ne spada v časopis. Vreme. Zgodbica, je smešna, toda manjka podpis dopisnika. Uredništvo mora svoje dopisnike poznati. Tiskarna ttpaKsai. ZANIMIVOSTI. Velikanski časopisni stroj. Za neko časopisno tiskarno na Norveškem so napravili na Nemškem veli kan sk stroj, ki tiska lahko 24 pol oziroma 9(i strani naenkrat. Ko so ga zagnali, so videli, da se zavrtijo njeni šesteri cilindri 18.000 krat na uro, tako tla se lahko natisne na uro 126.000 melrov papirja, torej 120 kilometrov. Stroj je dolg 21 m. širok 4.20 m. visok 7 m. Papir je potisnjen na obeh straneh (če treba, tudi v dveh barvah), stroj ga zreže, .dvakrat zgane, uredi, sešteje in pošlje jiopolnoma gotove časopise v prostore, kjer jih razpošiljajo. Gonijo ga pa trije električni motorji, ki imajo skupaj 240 konjskih sil. Zraven je pa še cela vrsta) pomožnih motorjev, ki dovažajo stroju papir, barve itd. Tehta pa 150 ton == 150.000 kilogramov; to je teža, kj jo prepelje deset, dvojnih železniških voz. Dve nadstropji visoko poslopje, seveda brez stropa vmes, je bilo potrebno, da je šel stroj noter. Podlago tvori klel,-, koje tla so ojačili z betonom. Stroj natiska lahko na uro 200.000 izvodov na 8 straneh ali 50.000 na 32 straneh itd. 0« se tiska več kot 32 strani obenem, mora stroj malo bolj počasi teči. Napravili so ga v bavarskem mestu Wurr-burgu. Boj zoper lenuhe. Narod «Inka» je izumrl. Ko so 14!>ž-odkrili Ameriko, so bili še krepak poljedelski narod. Inka niso poznali ne bogastva in na revščine, država j«-skrbela za vse in je vse sama urejevala; celo v zasebno življenje se je vtikala. Vsak moški, ki je dosegel 21. leto se je moral poročiti, in ravno tako vsaka deklica, ki je dosegla 18. leto. Vsakemu otroku je dala država košček, sveta, ki ga je moral pozneje, ko je dorasel, sam obdelovati; dečki so dobili’ večje deleže kakor deklice. Vse delo moral napraviti narod sam, vsakemu-je bila dodeljena določena naloga-Nikdo ni smel delati čez svoje moči-na drugi strani so pa grozili s smrtno-kaznijo vsakomur, ki je bil pri delu len ali prepočasen. Preostanke žita sw» spravili v velika skladišča, za čas vojske in slabih let. ir m Zobotehnični ambuiatoril f Egidij-a Schifflin a f Trst, Via lettefontane it. 6, I. nacSsfr. \ : ie odprt nadalje kakor doslej : £ Čevfflamica FORCESSMN odlikovana v Papfzu in Genovi 3924. z Veliko jrnami/o, diplomo In Zlato^svatinfo Trst Via Caprtn S prt Sv, Jakobu Trst * rt g ‘G » 8 p< So« g m o *5 X S - M M S a g. 'O S* & ^1 a u M C5 3 'ST h M P< > 'O d >o O S ■a £ -s > P a o a ns H « cs M > Cts -H >o xfi Slovencii Kupujte samo prt Forcessinut jiiiiiiiiisiiiiiiii!Uiiiiisnni!!iiiiiniiiii!iiiiiiuiui!MiiHii!isii!!iuiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiuiiiii!iuniiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiinnHiiiib Andrej Purii Kovalkl mojster TRST Izvršuj® Wa «•« Vsakovrstna stavbena dela. - - železne ogrsje h« omrežja - Takojinja izvršitev. = _ ftedSšnikl vseh vrst. Izdeluje tudi =r Poorave spoposmtv« železne relettes. ^niiii!Hiiiiiiiimsii>iii!iiii(iiiiiiiiiiitnutiiiinmiiiiiiiifnitieiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiii!!!iiiiiiiiiiiiiiiiui!fiiiiiiii!iiiiHiiii!ii!iiti