Gospodarske stvari. Oospodarska dela mesca februarja. V biši in dvoru. Semenska žita se rnorajo očistiti; delo, ki je mesca januarja zaostalo, se mora dovršiti polsko orodje se mora popraviti. V hlevib. Obrejena živina se mora dobro krmiti in opazovati, ovcam se mora pripustiti oveu, če hočenio, da bodo že mesca julija vrgle mlade. Na pol.ju in senokošah. Struge se morajo strebiti. Pepel, prst, blato in druge take stvari še se morajo zmirom po snegu trositi; setve, ktere je mraz vzdignol, se na suhib njivah spet morajo povaljati. Če pripušča vreme in lega njive, se že ta mesec lehko začne orati, krogli grašek in oves sejati. Detelje se morajo povlačiti, kamenje po polju pobrati. Ce zeriilja ni zmrznjena, se lebko napusti vode na senokoše, suhe senokoše se morajo s kurnjakom ali golobnjakom pognojiti, po mokrih pa se mora potrositi apno, gips pepel ali saje. V vrtih in sadovnjakih. V sobi se lebko že cepi, mlada drevesa se morajo presaditi, živi ploti zasaditi in popraviti. Sadovna semena se morajo posejati, iz dreves strebiti mah, stara skorja odstraniti; salata, krastavci ^murke), špinača, melone itd. se morajo v tople grede posejati. V vinogradih in hmelniki_h. Trsje, ktero je za to se mora dolj položiti in zakopati. Če hočes nove grede za hmel napraviti, moraš že zdaj zemljo za dva črevlja izkopati, in če je prst slaba, moraš drugo navoziti. Pri ribnikih. Še moraš zmirom hiknje ca ledu presekovati in skrbeti, da voda dobro priteka in odteka. Pri ulnjaku. Panji, ktere si prodal, ali ktere hočeš preseliti, se niorajo ta mesec prenesti. Log ia lov. Gozd se mora iztrebiti, posekaaa drva se morajo odpeljati; jelševo ia iaeceseaovo (relibovo) serne se mora aabrati. Smreke, boje, borovje, breze se raorajo posejati ali zasaditi. Smola se aaj začae aabirati. Zajci ae ae smejo več streljati; jazbeci, lisice ia ptice roparice pa se aiorajo aiarljivo pobijati. O gospodarstveni kurjavi. Obeao je maeaje, da zakurjavo, posebao vpečeh, izdajo več debelo cepljeaa drva ia se trdi, da glavaje dalje gorijo, ia vzdržujejo dalj časa ogeaj. Res, prav iaiate, ako bi se karilo v peči le za kratek čas; ali aaai ni aiar, ali gori v peči eao ali dve ari, aaš aaaieaje le sobo ogreti, ia kolikor hitreje ia z rnaaj drvaaii dosežerao ta cilj, toliko zadovoljnejši smo. Ako aapolaiaio peč z debeliaii poleai, aam bo res dolgo, a. p. 2 ari gorelo (prav za prav tlelo)) v teai časa pa zbeži rnaogo več toplote v dimaik, kakor če bi zgorela ravao ta drva aa drobno cepljeaa le v eai ali celo v pol ari. Z debelimi drvaaii zmlačimo le peč; vloživši pa drobaa drva, ker iaiaio v razmeri veče površje, pride tedaj veči del drF z zrakoai v dotik, bitrejše gorijo, pa tudi bolj ugrejejo peč ia zrak v sobi. Zadajič aaj oaieaiai o tem še aekaj iz lastae skušaje. Odbrali amo si edaako aaba ia zdrava drva za dvojo karjavo. Zakarili saio prvi daa z drobao cepljeaimi poleaci, goreloje le okolo pol ure; pa temperatura (toplota) v aobi je poskočlla od -^- 1° aa -)- 8° R. Dragi daa smo pa z debelirai kosi zakurili, gorelo je rea več kot jedao aro , ali živo srebro v gorkomeru ae je koaiej do šeste stopaje povzdigaolo. Pri eaakih okolščiaah smo ugreli ravao tisto sobo z drobaiaii drvami za + 7° R., z ravao toliko debelo cepljeaimi pa le + 5° V. Drva za kurjavo iaorajo biti tudi prav aabe. Podčaveaski.  =»«isas—=¦—— Grospodarsko drobtinice. I. Pogovarjal sera se s mojira prijateljeai gosp. Ceričeai o rnaogo gospodarskib stvari, med teai tadi to , kdaj aaj žita žafljejo? Rekel je, da je aiBOgo o žetvi skusil, ter mi sledeče aavedel: 1. Kadar sta dva tretja dela žita zeleao barvo izgubila je dobro, da se žita požaBJejo, kajti, ob pravi, da osern dai pred aavadao žetvo žanje. Naj ae žaajej stebla celo blizo tal. 2. Požeta ia bitro aa solncn posašeaa žita so dosti lepša od ovih, ktera se v seaci suše, zato kmetje aapačao ravaajo, ako bitro omlačeaa žita v svoje žitnice shraajujejo ia še le kesaeje čez edea ali dva aieseca na solaca snše. Obljabil nii je aioj domoljabai Čeriček, da me boče še v marsikterib dragih gospodarskib stvareb podučiti, ako ga le vbogam in jegove akaŠBJe ia priporočila čast. čitateljeai nSlov. Gospodarja" BazaaBJana, kar mu iz srca rad storim. Zato hočeai vprihodajič pod aaslovom ^Gospodarske drobtiaice"v,,Slov. Gospod." marsikaj razlagati, da željo vrlegaČeriča ia drugih gospodarskega Bapredka želečih kmetov spolnirn. Prosita tedaj slavao nvredaištvo" nSlov. Gosp." da rado sprejema ia razglaša drobtiaice, ktere bom pri iskušeuib gospodarjih aabral. Pri av. Jakobu v slov. gor. na Boštjaaovo 1868. Fraajo Čeb, Strmski.