St. 135 FtitfiMtimHvlkMtc® cerrcflte m la posta) V Trsku, v cetrtefc 8. junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV» jzhaja, LzvrCmSi porKldjek.V^ d'^^^gf/^ -^v«: trika sv. Franttika AsiAega St. 20, L nadstTopjcS^?opisl^9^S5^lJ«io uretlulštvu. Nefrtnkfraoa Pisma se ne sprejemajo, rokopisi' ac-ne^njo. Izdajatelj In odgovora! urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna F jBiaSa za mesec L 7. —, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32. —. L "-v?" Za isozemstvo mesečno 4 lire vsč. — Telefon uredniStvj in SI 11-67. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in oboHci po 20 stotlnfe. — Oglasi »e računajo \ iirokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent ! osm:tnlce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglas! po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — OglasJ saročnina !n reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-' FrančiSka Asiškega 5tev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.' Socialisti in sodelovanie Velika socialistična stranka 9 komunističnimi smotri in načeli se je razcepila na li-vornskem zborovanju v začetku 1. 1920. To se je zgodilo ravno tedaj, ko bi bil pro-letariat organiziran v različnih ustanovah, ki so bile pod vplivom socialistične politične stranke, potreboval enotnega nastopa in sloge. Zakaj ravno tedai je začela fa-šistovska ofenziva v velikem slogu. Če bi bila med voditelji proletariata vladiala v tistih usodnih dnevih sloga in soglasje, bi fašizem morda ne bil zmagonosen. Do cepitve v Livornu je moralo priti, zakaj spori med zmerno in skrajno^ strujo so bili načelni in torej nepremostljivi. Vsaka politična organizacija ima svojo podlago v svojih načelih in smotrih, ki so izraz načel. Kadar se prično rušiti načela, tedaj se mora zamajati organizacija. Breznačel-nost je brezdelie, je životarenje. S tem nikakor nočemo reči, da bi v obeh strujah ne bilo mož s trdnimi načeli in jasnih smotrov, vendar so mnogi proletarski voditelji silno grešili, ko so> zrevolucionarili množice z demagcštvom. Saj se še sporni njamo, da je bil socialistični tisk skozi in skozi boljševiški in revolucionaren, da so bili socialistični agitatorji po besedah hujši od Lenina. Vsi ti gospodje so spravili množico v orgazem, dasi se je večina njih prav dobro zavedala, da revolucije ne bo. In ta večina si ni revolucije niti želela, dobro vedoč, da bi bila revolucija v onih časih in z obzirom na zunanjepolitični položaj zelo riskirana stvar. V praktični politikr bi torej delili torej socialistične dogmatike v tri struje. V zmerno strujo, takozvano reformi-stično, ki ni nikdar skrivala svoiih zmernih smotrov, ki je nasprotovala s samega začetka boljševizmu, posebno pa blaznemu demagoštvu ogromne veČine v stranki. Predstavnik te struje je bil Turati, a drugi takozvani reformisti so bili in so še: D* Aragona in Treves. Na skrajnem krilu smo imeli stroge komunistične dogmatike, ki so bili za takojšnjo revolucijo in za izvedbo komunističnega programa. Ta struja je bila za slepo pokorščino napram moskovski in-t.rnacionali. V sredi med obema strujama pa je cin-oala Serratijeva skupina, ki je bila za revolucijo in ni bila, ki je bila za komunizem in ni bila, skratka to je ona skupina, ki ji ie bila stranka sama sebi namen ne oziraje se na načelne spore med obema skrajnima strujama. Toda vsa Serratijeva spretnost ni mogla preprečiti cepitve stranke na li-vornskem kongresu, pač pa se je posrečilo Serratiju obdržati v stranki znamenite predstavnike desničarske struje vkljub načelnim razlikam, ki jih kaže ta struga napram Serratijeveuiu maksimalizimi. Zakaj tudi Serratijev program, torej tudi strankin, je ostal še naprej maksimalističen, to se pravi: revolucionaren, komunističen, a pred vsem nasproten sodelovanfu z meščanstvom. Na zadniem milanskem kongresu je bil ta program potrjen, načela so ostala ista, toda s tem razločkom, da so le napisana. Če se je Serratiju posrečilo ohraniti socialistično stranko, se mu pa ni posrečilo odpravili načelne spore med predstavniki skupne stranke. In tako se je ves čas od Livorna pa do danes nadaljeval boj med Turaijem in Serratijem v stranki sami. Turati, ta izraziti ^kolaboracionist*, si prizadeva na vse načine, da bi pripravil tudi vodstvo stranke do tega, da bi se izrekla za sodelovanje. Sicer pa se njegov vpliv silno pozna, ker je dosegel znatne uspehe, posebno v zadnjih mesecih. Največ razumevanja za svoje stališče je našel v parlamentarni skupini stranke. In tako smo pred par dnevi brali, da je ta skupina, sprejela znano resolucijo, ki je v principu za sodelovanje z vlado, ki.... i. t. d., kar je seveda postranskega pomena. Dejstvo je, da je led prebit. Parlamentarna skupina je takšen činitelj v stranki, da ne more ostati nien najnovejši sklep brez posledic za vso stranko. Vodstvo stranke je sicer še po večini zvesto sklepom milanskega kongresa, vendar pokajo maksimalistična načela tudi tam. Serrati se na vse kriplje trudi, da bi ohranil videz in noče, da bi stranka krenila v smeri, ki nasprotujejo milanskim sklepom. Na prihodnjem socialističnem zborovanju, naj se reši tudi tc načelno vprašanje, seveda tako, da ostane stranka cela. Torej stranka nad vse. Tak je sedaj položaj stranke napram njenim pristašem. Jasno je, da se število ma-ksimalistov vsak dan manjša in da zadobiva Turatijeva struja odločilno mesto v stranki. Seveda mora Serrati uporabiti vso spretnost, da drži v šahu ie one resnične maksimaliste, katerim niso načela le kupna cena za strankine akcije. Ti so silno hudi na dvoumno zadržanje mnogih tovarišev, ki stoje pod vplivom desničarjev. Omenjeni sklep parlamentarne skupine je vzbudil v vodstvu stranke veliko vznemirjenje. Prvič je parlamentarna skupina na svojo roko sprejela tako važen sklep, ne da bi se tozadevno pomenila z vodstvom, dasi se je že opetovano povdarila potreba strankarske discipline. In drugič je parlamentarna skupina na svojo roko prekršila program stranke, to se pravi oni program, s katerim je šla stranka v v olivno borbo. Na podlagi tistega programa je prišlo 121 socialistov v državni zbor. Tako je' postala parlamentarna skupina avtonomna, je to stranka v stranki. Umevno je razburjenje in nevolja vodstva zaradi tega sklepa. Vodstvo je sklicalo izredni socialistični svet, ki naj zavzame stališče napram sklepu, a še več napram temu slučaju kršitve strankine discipline. Parlamentarna skupina se ne meni mnogo za težave vodstva tem bolj* ker ima na svoii strani predstavnike strokovnih organizacij, ki tvorijo hrbtenico proletarskega gibanja. Karkoli naj sklene omenjeni socialistični svet, sklepa parlamentarne skupine ne more odpraviti. Morda se bosta obe struji tudi prav dobro skregali, toda da bi prišlo do kake nove cepitve, o tem ni niti oid daleč misliti. Serratijeva skupina je vendar po večini «strankarska«, t. i. znala se bo izogniti najhujšemu, ker bi nova cepitev utegnila stranko uničiti, sicer pa je dvomljivo1, kdo bo imel na prihodnjem kongresu večino. In kakor ne smejo posamezne sfru-je kršiti programa milanskega kongresa^ tako se tudi ne sme stranka cepiti.To še stališče «strankarjev». Pa je tudi danes položaj proletariata takšen, da bo že ta okolščina preprečila nov razkol. Značilno je, da čimbolj pritiska fa&istov-ski teror, ki se je postavil zdaj očitno na stran plutokracije, tem bolj raste število Turatijevcev in tem hujši je pritisk le teh, ki hočejo, da se ta odločilni korak izvrši kar najhitreje, da se obvarujeio še obstoječe proletarske socialistične ustanove pred fašizmom. Zakaj stranka sama in proleta-riat sta preslaba, da bi se branila fašizma, ki ima za zaveznika recimo četudi samo pasivnost vlade in njenih organov. Zato so pripravljeni desničarji parlamentarne skupine takoi podpreti ono vlado, ki bi jan zagotovila zaščito pred fašizmom. Ta pritisk kolaboracionist o v za čimprejšnjo akcijo parlamentarne skupine pa izdaja slabost stranke. Če pomislimo, da so bili časi, ko bi bila marsikatera meščanska vlada in nekatere meščanske stranke z velikim veseljem pozdravile približanje socialistov, moramo danes ugotoviti, da so danes socialisti oni, ki si žele, da bi se to zbližanje kmalu zgodilo. V onih časih, ko so bili socialisti še na vrhu svoje moči, bi bili utegnili prodati prav drago svoje sodelovanje meSčanstvu, kš je bilo pripravljeno na težke žrtve. Danes fe položaj čisto obraten. Meščanstvo ne potrebuje pomoči stranke, ki je s svojo triletno odsotnostjo dokazala, da je moigoče v Italiji vladati tudi brez nje. In ker je ne potrebuje, zato si je tudi ne želi. Pa je tudi umevno. Skupas s popolari bi tvoriB socialisti tako kompakten blok, da bi stavil v senco vse ostale parlamentarne skupine. Bili so časi, ko so si popolari srčno želeli socialiste ob svoji strani. Dasi jih ločijo načelne razlike od socialistov, vendar imata obe stranki to skupno, da predstavljata ogromno večino italijanskega proletariata. Praktični smotri, kakor gmotni položaj kmetov in delarvcev so vendar obema skupni. Toda socialistična stranka prihaja, kakor namigujemo, preoej pozno. Zamudila je mnogo ugodnih hipov, v&led česar bo morala kupiti sedaj morebitno sodelovanje z znatnimi popustitvami načelne vsebine. Italija Sestanek centralne svetovalne korozije za nove pokrajine RIM, 7. Davi se je sestala v Vkninalski palači centralna svetovalna komisija za nove pokrajine pod predsedništvom sen. Salate. Prisotni so bili senatorji in poslanci novih pokrajin, tržaški župan Pitacco, predsedniki tridentinskega, goriškega, istrskega in zadrskega izrednega deželnega odbora, zadrški civilni komisar kom. Mo-roni in drugi čiani komisije. Generalni civilni komisar v Trstu sen. Mosconi je naznanil svoj prihod za popoldne, generalni civilni komisar v Tridentu Credaro pa je opravičil svojo odsotnost. Senator Salata je otvoril to drugo sejo centralne komisije za nove pokrajine z dolgim govorom, v katerem je podal program sestanka in poudaril potrebo bolj pogostih sestankov. Govornik je nato na kratko orisal delovanje centralnega urada do odloka z dne 17. minulega marca, ki je poobla- stil njegovega načelnika, da se lahko udeležuje sej ministrskega sveta. Govornik je pojasnil praktičen pomen tega ukrepa in govoril o težkočah, na katere zadevlje predlaganje vprašanj novih pokrajin posameznim ministrstvom. Izrazil je željo da bi se še povečalo sodelovanje onih ministrstev s centralnim uradom za nove pokrajine, ki so že prevzela reševanje vprašanj novih pokrajin. Sen. Salata je nato govoril o važni vlogi centralnega urada pri izvrševanju mirovnih pogodb in sklepanju dopolnilnih dogovorov. Samo potom centralnega urada za nove pokrajine in potom njegovih delegatov na raznih mednarodnih konferencah so se zaščitile velike koristi, katerih pomen sega tudi čez meje novih pokrajin. Vsled tega smatra — čeravno bi osebno to želel — da se centralni urad za nove pokrajine ne sme odpraviti in v tem mnenju ima na svoji strani tudi ministrskega predsednika, kateremu je nasrvetoval razna sredstva za izbol&anje te organizacije. Sen. Salata fe nato poročal o odnašaj® i med svetovalno kenarifo za nove pokrajine in pravniško komin jo pri mmistrstvu za pravosodje, kateri predseduje prof. Scia-| loja. PohvaiHI je delovanje prof. Scialoje in omenil delo za reforme, ki bodo mnogo doprinesle k izenačenju zakonodaje za nove pokrajine. Govornik se je postavil rf stališče, da se morajo stare pokrajine izenačevati enotno z novimi pokrajinami in da se ne sme več pripetiti, da na pr. kazenski zakonik stopi v veljavo v Tridentu 3 mesece pozneje nego v Trstu. Nato je omenil najnu^iejše ukrepe na polju civilne, gospodarske in davčne zakonodaj e in pa ukrepe^ ki so potrebni, da se odpravi mučna —ojna zakonodaja, ki je v novih pokrajinah tem bolj zapletena, ker so se avstrijskim predpisom pridružili pozneje predpisi italijanskega vojaškega ob las t va. Dalje je senator Salata naglasil, da bi ne bilo dobro, če bi se osrednja svetovalna komisija branila stikov z možmi iz ostale Italije, kajti & taksni stiki bi se znalo doseči, da se ublaži odpor celo proti zahtevi po ohranitvi avtonomije. Po njegovi spodbudi se bo v zbornici ustanovila posebna stalna komisija (12.) za nove pokrajine in isto se bo morda ugodilo tudi v senatu. Glede decentralizacije m avtonomije je rekel, da noče vnaprej vplivati na potek razprave o tem vprašanju, toda da mora braniti vlado, kateri se je očitalo, da je s posameznimi ukrepi stvar avtonomije pokvarila. Rekel je, da so neosnovane trditve, češ da je zlorabljal zasipanje raznih ministrskih predsednikov. Vlada je na tem polja samo izvajala zakone o aneksiji novih pokrajin. Do novih zakonitih odredb potom parlamenta se ne bo* na avtonomni decščini v novih pokrajinah prav nič iz-premenilo. Nato je sen. pozval vse prisotne, naj bo-do- pri razpravah čim objektivnejši. Tisti, ki zahtevajo avtonomijo, se ne smejo smatrati radi tega za manjšega patriota. Ni treba odklanjati teh zahtev samo zato, ker so zanje tudi Slovani in Nemci. Ako bi hoteli drugorodci zlorabljati avtonomije, bodo pač odrešeni Italijani sami najboljši varuhi državnih interesov. Nato je še omenil sen. Salata delo nekaterih pododborov ter zaključil svoj govor z izrazi poklona napram kralju in z željo, da bi se program vlade v novih pokrajinah srečno uresničil in pripomogel k složnemu scdelovanju med plemeni novih pokrajin. Zbornica. — Sclianzerjev govor o zunanji politiki RIM, 7. Zadnje dni se je vršila v zbornici razprava o zunanji politiki. Razni govorniki so svarili vlado, naj ne sledi slepo angleški politiki, ker Angliji gre predvsem za njeno korist. Na današnji seji je povzel besedo minister za zunanje zadeve Schan-zer, ki je v dolgem govoru orisal politiko Italije z ozirom na nedavno konferenco v Genovi, Predvsem bo odgovoril posameznim poslancem — je rekel senator Schanzer — bo podal kratko poročilo o konferenci v Genovi. Nekateri kričijo, da se je ponesrečila, drugi pravijo, d!a pomeni mejnik v zgodovini sveta. Zdi se mu pa, da je še prezgodaj, dat bi se vrednost konference mogla pravilno* oceniti. Treba pa je razločevati neposredne m stvarne uspehe z ozirom na vpra&anja, ki so bila na dnevnem redu. Vesel je, da se ni vdajat prevelikim upom, ko je govoril o tej konferenci pred svojim odhodom v Genovo. Dasi pa ne pomeni konferenca zadnji korak na poti k obnovitvi Evrope, je vendar bilo doseženo na njej nekoHko zelo važnih uspehov. Kakšno nalogo je imela Italija v Genovi? Njena naloga je bila dvojna. Italija je morala organizira*! ta veliki zbor narodov in obenem si priaadevati z vsemi močmi, da se dosežejo zaželeni uspehi. Prvo svojo nalogo je Italija sijajno izvršila, kar so priznali- zastopniki vseh 34 držav, ki so bile v Genovi zastopane. Glede druge naloge mora omeniti, da je bU dnevni red sestavljen iz dveh delov, katerih eden je bil bolj tehnične, drugi bolj politične narave. Tehnični uspehi konference so bili precejšnji Finančne in gospodarstvene komisije so izdelale veliko važnih ukrepov, ki so bili sprejeti Italija je pri tem delu sdatno sodelovala. Ti sklep« pa bodo zadobili popolno vrednost — je nadaljeval minister Schanzer — še le tedaj, ko bodo izpopolnjeni s primernimi sklepi politične narave. Glede političnega dela konference je treba omeniti, da so bile nekatere stvari izključene iz dnevnega reda, kot na pr. mirovne pogodbe, razorožitev in vprašanje vojne odškodnine Italija je sprejela to omejitev programa, ker je hotela na vsak način omogočiti ta veliki sestanek. Ohranitev miru je v posebnem interesu Italije in pri genovski konferenci se je uveljavila ena glavnih idej, ki je navdajala italijansko delegacijo: ideja, da je konferenca splošno evropejska m. je Italija že v tem, da se je konferenca sestala, videla nov pojav v evropski politiki, ki bo imel velik vpliv na bodoči političen razvoj Evrope. Italija se je držala te ideje že, ko je zahtevala pripustitev Nemčije in Rusije, in večkrat tekom konference, ko je z vsemi silami delala na to, da se konferenca ne razbije. Glede Rusije je šel resen napor Italije za tem, da omogoči Rusiji zopetni vstop v evropsko življenje in da tako Rusija pripomore k obnovitvi vse Evrope s tem, dSa zamenjuje svoje izdelke s tujka blagom. Italijanska delegacija je smatrala — je nadaljeval Schanzer — da je za Evropa neobhodno potrebno, da se sporazume z Rusijo. Vsled tega se je postavila na sprav-I Ljivo stališče med raznimi nasprotnimi stališči. Pri tem pa je pogostoma prevzela vodstvo in iniciativo v svoje roke. Če bi bila delovala drugače, bi bilo prišlo brez dvoma do poloma konference in dosledno do definitivne ločitve med Rusijo in zapadno Evropo, ki. bi bila ogrozila evropski mir in tudi sam obstoj entente. Italijanska delegacija se torej ni smela postaviti odločno ne na eno in ne na drugo stran. Govornik je nato govorih o dogovoru za opustitev medsebojnih napadanj, poudarjajoč, d'a ta dogovor lahko postane podlaga za bolj splošen in trajen dogovor. Glede konference v Haagu je izjavil minister vnanjih stvari, da bo šla Italija tja z idejami, po katerih je doslej uravnavala svoje postopanje. Omenil je, da je dobil v tem oziru od francoskega ministrskega predsednika spomenico in izjavil, da smatra za potrebna predidoča posvetovanja med izvedenci gle<$e stališča, ki naj se zavzame nasproti Rusiji, nikakor pa bi se ne strinjal s predlogom, naj se da ruski delegaciij ultimatum, ker to bi pomenilo konec nadaljnjih pogajanj. (Nadaljevanje jutri.) Italijanski glas o sporazumu z Jugoslavijo RIM, 7. Z ozirom na vesti o spora^unu z Jugoslavijo javlja agencija «Volta»: Vesti iz Belgrada o ratifikaciji italijansko - jugo-slovenskega sporazuma s strani jugosloven-ske vlade niso doslej vtemeljene. Lahko pa zagotovimo, da se je jugoslovenski ministrski svet izrazil v prid ratifikaciji dogovora. Gre sedaj za natančnejšo proučitev nekaterih potankosti, glede katerih so si nekateri vladni člani pridržali končno mnenje. V italijanskih diplomatskih krogih vlada trdno preprčanje, da se bodo rešila tudi ta podrobna vprašanja in da bo dogovor v Santa Margherita Ligure ratificiran.* «Messaggero» s svoje strani javlja, da so bili ti pridržki predloženi italijanskemu ministru vnanjih stvari od jugoslovenskega poslanika v Rimu. «Messaggero:» pravi, da ni mogoče določiti dalekosežnosti teh pridržkov, ki se drže tajno, na vsak način pa poudarja, da je Italija v Sv. Margheriti Ligurski prišla že do skrajnih meja koncesij. Poetično pismo socialističnega poslanca D'Aragona D'Annunziju MILAN, 7. Vodstvo delavske konfederacije je poslalo D'AnniinzBfU pismo, podpisano od posL D'Aragone, sestavljeno v pesniški obliki, v katerem nazivlje D'An-nunzija pravega naslednika velikega Danteja in poklicanega, da ublaži spore v Italiji, kakor jih je v 13. stoletju blažil Dante. Teški spopadi med faišsti in socialisti LIVORNO, 7. Vsled spopadov zadniih dni med' fašisti in socialisti je postal polo-žaj v Livornu nevzdržen. Fašistovske Čete so postale gospodar mesta. Napadi na osebe in privatna stanovanja se ponavljajo z veliko naglico. V mestu in po deželi vlada velikansko razburjenje. Jugoslavija POROKA KRALJA ALEKSANDRA Odhod romunskih gostov iz Mddave BELGRAD, 6. Mestne ulice sc* postale zelo živahne že v prvih jutranjih urah. Vse hiše so okrašene in v zastavah. Že na vse zgodaj so odplule ladje z ljudmi iz Belgrada in drugih mest nasproti kraljevskemu sprevodu. Ob 5. zjutraj je zapustila kraljeva jahta z romunsko kraljevo dvojico in princezinjo Marijo Moldavo. Okoli 11 je priplula jahta v pristanišče Dubravico, odkoder je odplula v spremstvu ladje vla-čilke in izvidnice. Monitorja «Drava» in «Vardar» sta se bila usidrala ob bregovih Donave. Čim je jahta izšla iz pristanišča, sta jo pozdravila z 21 streli iz topov in sta dvignila zastave. Istočasno sta se dvignila dva hidroplana nad jahto, na katera sta metala cvetlice. Posadka na monitorjih je pozdravila romunske kraljeve goste s ponovnimi klici «Hura», a godba na krovu «Vardarja» je zasvirala romunsko himno. Monitorja sta nato zaplula za jahto in vzela v sredo ladjo «Aleksander», na katere krovu so se nahajali častniki, stavljeni na razpolago kraljevim gostom. Oba donavska brega sta bila polna ljudi iz raznih krajev v narodnih nošah, ki so sprevod burno pozdravljali. Opoldne je odplula iz Belgrada bogato okrašena ladja, polna cvetlic z dekleti, katera bodo pozdravila zaročenko dve uri pred njenim prihodom v Belgrad. Prihod v Belgrad Ob 15 se je začela razvrščati vojska na bregu Save, po ulici Karadjordjevič, po Wilsonovem trgu in drugih ulicah, koder bo šel kraljevski sprevod. Ob 16.30 je odšel v pristanišče kralj Aleksander v spremstvu prinčev Pavla in Arsenija. Spremljal ga je eskadron kraljeve garde. Vse ulice so v zastavah. Kralj se je vkrcal na bogato okrašeno ladjo z vsemi kraljevskimi misijama, z vladnimi člani, predsednikom zbornice, patriarhom in raznimi dvorskimi dostojanstveniki Na terasi nad pristaniščem so se postavile častne straže, župan in Člani >elgrajskega mestnega sveta in člani državne komisije za poročne svečanosti. Ka-cor hitro se je ugledala kraljeva jahta, so zagrmeli topovi na trdnjavi. Streljanje je rajalo, dokler je priplula jahta v luko, Istočasno je odveslalo nasproti kraljevi jahti 24 čolnov raznih veslarskih klubov. Čolni so pluli mimo bokov kraljeve jahte, m veslarji so pozdravili, dvignivši vesla v zrak. Bila so zastopana veslarska društva iz Sušaka, Zagreba, Ljubljane, Splita, Karlovca, Osjeka, Bukovara in Novega Sada. Nad mesto se je dVignilo več aero-planov. Ko je kraljeva jahta priplula v pristanišče, so začeli streljati topovi na monitorjih «Sava» in «Mo-rava», ki sta bila vsidrana v luki. Odgovorili so jim s salvami topovi z monitorjev «Drava» in «Vardar», ki sta spremljala iahto. Medtem je godba zasvirala jugoslavensko in romunsko himno. Množica je oduševljeno odobravala. Ob 17. so se romunski kralj, kraljica in princezinja Marija izkrcali z jahte in se pozdravili s kraljem Aleksandrom in njegovima bratoma. Kralj Aleksander je predstavil romunsko kraljevo dvojico in zaročenko članom vlade, predsedniku zbornice in patriarhu, ki je blagoslovil princezinjo Marijo. Nato je stopil nasproti kraljevim gostom belgrajski župan in jim ponudil kruha in soli ter jim voščil dobrodošlico«. Župan Dobra Mitrovič i je pozdravil goste s temi-le besedami: «Vaše Veličanstvo! V trenutku, ko srečni roditelji prihajate prisostvovat poroki svoje plemenite hčere z našim ljubljenim kraljem, sem srečen, da morem Vaša Veličanstva pozdraviti v imenu belgrajske prestolnice in kraljevine ter jim zaželeti dobrodošlico in srečno bivanje v našem mestu. Vaše kraljevsko Veličanstvo, scipotnico svojega vzvišenega kralja pričakujejo Bel-grajci z isto toploto in ljubeznijo, kakor jo čutijo za svojega kralja. Belgrad gleda v Vas razen zaslužene sreče svojega kralja tudi znak boljših in bolj vedrih dni za ves Vaš narod. V hT^nu mesta Belgrada kličem: Živel kralj Ferdinand! Živela kraljica Marija! Živela kraljeva zaročenka Marija!» Romunski kralj je vzel kruh in sol in se zahvalil. Podžupan je poklonil kraljici in princezinji Mariji dva krasna šopa cvetlic v imenu belgrajskega mesta Kraljevi gostje so nato šli skoizi kraljevo stražo, ki jih je pozdravila s trikratnimi «Hura!». Sedli so nato v svečaiiostne kočije in se odpeljali proti kraljevemu dvoru. Ogromna množica ljudi, ki je napolnila ulice, je burno pozdravljala. Prnicezinja Marija je vsa ginjena odzdravljala. Romunski kraljevski par in princezinja Marija so od-sedli v starem kraljevem dvorcu, kralj Aleksander in princa Pavel in Arsenije pa so se odpeljali v novi kraljevi dvorec. Prihod Videmskega kneza Podobno včerajšnjemu sprejemu vojvode Yorka, infanta Alfonza in infanike Beatri-ce je bil danes sprejet tudi Videmski knez, ki je prišel ob 2, kot zastopnik italijanskega kralja pri poroki jugoslovenskega kralja. Na postaji so ga čakali ministrski predsednik Pašič, minister vojne in mornarice general Vasic, italijanski poslanik grof Manzoni z legacijskim osobjem, dvorni minister Janković in prvi kraljevi adjutant general Hadžič. BiH so prisotni tudi razni dvorski dostojanstveniki, višji častniki, Člani italijanske kolonije, mestni prefekt in velika množica meščanov. Častno službo je vršila stotnija vojakov. Kralj Aleksander je prišel na postajo v spremstvu prinčev Pavla in Arsenija malo pred prihodom vlaka. Čim je pri-vozil vlak z Videmskim princem na postajo, je godba med odobravanjem prisotnih zasvirala italijansko kraljev, himno. Kralj Aleksander in Videmski princ sta se prisrčno pozdravila, si ogledala častno stotni-jo in se nato odpeljala v spremstvu prinčev Pavla m Arsenija med burnim pozdravljanjem množice v kraljevski dvorec. Obbod po mestu Nocoj po prihodu gostov se je vršila v kraljevem dvoru intimna večerja. Belgraj-ska Filharmonija je priredila v Narodnem gledališču koncert, na katerem so se izvajale kompozicije jugoslavenskih komponistov Stanišiča, Širola, Adamiča, Lajovica, Milojeviča in Arističa. Po ulicah kralja Petra, kneza Mihajla, kralja Milana in drugod se je zbrala silna množica ljudi, da vidi prizor, kakršnega Belgrad še ni videL Po mestnih ulicah se je podal dolg sprevod pevskih društev iz Belgrada, Zemuna, Pančevca in drugog V sprevodu sta bili tudi dve vojaški glasbi. Med ostalimi so sodelovala tudi nemška, židovska in druga inozemska pevska društva. Na obeh straneh sprevoda je korakala vrsta Sokolov z lampijoni. Leva vrsta Sokolov je nosila lampijone v treh barvah romunske trobojnice, desna pa v barvah jugoslovenske trobojnice. Sprevod se je ustavil pred dvorom. Najstarejši kapelnik, ravnatelj opere Binicki, je vodil zbor, ki je zapel eno njegovih skladb. Kralj, njegova zaročenka in kraljevi gostje so prišli na balkon in so prisostvovali veličastvenemu pozdravu med navdušenim klicanjem ljudstva, kateremu so se očividno presenečeni zahvaljevali za poeodrave. Ko je kralj z gosti odšel z balkona, se je ljudstvo začelo počasi razhajati, toda mestne ulice so ostale celo noč polne ljudi. Kaj takega Belgrad res še ni videl. Torpedovka B Št 69 prispela v Belgrad BELGRAD, 7. Danes predpoldne je prispela semkaj italijanska torpedov ka B št. 69. /Stran fL »EDINOST« V Trstu, dne 8. junija 192^ » Sporazum i£?d Italijo in Jugoslavijo še ni sklenjen LJUBLJANA, 7. «Slov. Narod« javlja: V diplomatičnih krogih je že snoči vzbudilo znatno presenečenje poročilo o poteku včerajšnje seje ministrskega sveta. Posebno na snočni soareji pri francoskem poslaništvu so živahno diskutirali stališče vlade, oziroma stališče, katero je zavzel minister prosvete Svetozar Pribičević napram posamnim jugoslovenskim konvencijam, predloženim v odobrenje. Minister Pribičević je glede šolstva zavzel stališče, ki se ne strinja z zahtevami italijanske vlade. Pri debati o posamnih konvencijah se je minister Pribičević načelno izjavil proti 21. konvenciji, ki urejuje šolstvo v korist Italijanom na našem ozemlju. Italijani zahtevajo zase pravico, da lahko v gotovih krajih osnujejo ne le osnovne šole, marveč tudi srednje in strokovne šole. Italijanska vlada pa ni pripravljena dati sličnih koncesij našemu jugoslovenskemu narodu. Ministrski svet je soglašal s stališčem ministra prosvete Prifcičeviča.. Zanimivo je dejstvo, da so vsi politični in diplomatični krogi že popolnoma računali na odobrenje sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska vlada je že odredila vse potrebno za izpraznitev tretje dalmatinske cone in Sušaka in bi se bila izpraznitev izvršila tekom petih dni. Za soboto je bil že italijanski zunanji minister Schanzer napovedal daljši govor, v katerem bi bil naglašal važnost sporazuma med obema sosedoma. Tudi o tem dejstvu se je med diplom a tičnimi krogi mnogo razpravljalo in govorilo. Splošno je poročilo o seji napravilo mučen vtisek. Opažati je bilo, da je italijanski poslanik grof Manzoiii v zelo težavni situaciji. Jugoslovensko državno posoflo podpisano bELGRAD, 6. Finančni minister dr. Ku-manudi je končno s zastopniki Blerove skupine zaključil državno posojilo. V soboto zvečer so bila zadevna pogajanja zaključena. V nedeljo je bila. posojilna pogodba že ob 7.30 definitivno podpisana. Med ostalimi pogoji zahteva vlada, da se ji takoj po parlamentarnem odobrenju nakaže potom čekov 25 miljonov dolarjev, ostanek 5 miljonov pozneje. Večji znesek 70 miljonov dolarjev pa se določi za gradnjo Jadranske železnice in jadransko pristanišče. Gradnjo železnice prevzame družba «Limit». S to družbo je sklenjena posebna pogodba in so določeni točni pogoji za nabavo železniškega omrežja v Sloveniji, Hrvatski, v Bosni in Dalmaciji. Emtsijski kurz znaša 85.75. Obrestna mera 8%, £ehoslovaška Francoski dar Čehe slovaški PRAGA, 7. Francoska vlada je darovala čehoslovaški republiki 110 aeroplanov. Nesoglasja na kongresu v Pragi PRAGA« 7. Udruženje za Zvezo narodov je imelo svojo drugo plenarno sejo, na kateri so odposlanci Poljske in Male en-tente podpirani od francoskih in švicarskih odposlancev zahtevali, da se odgodi sklep o vprašanju postopanja z manjšinami v srvrho, da se uvedejo neke spremembe. Odposlanci Belgije in Nemčije pa so zahtevali takojšnje sklepanje v smislu predloženega poročila. Poslednji predlog je prodrl s 55 proti 40 glasovom. Vsled tega glasovanja so izjavili odposlanci Poljske in Male entente, da se odtegnejo od nadaljnjega sodelovanja na konferenci. Francija Udeležba Francije na konferenci v Haagu PARIZ, 7. Francoska vlada ni še ničesar odločila glede svoje udeležbe na konferenci v Haagu, sicer pa bo kmalu kaj sklenila. Bržkone bo Francija zastopana po finančnih in gospodarstvenih izvedencih vsaj na sestankih, ki se bedo vršili od 15. do 25. junija med zavezniki in neutral-nimi brez udeležbe zastopnikov Rusije Vsekakor si francoska vlada pridržuje, da se nadalje ne bo udeleževala razprav, na katerih bodo nastopali tudi Rusi, ako bo imela vtis, da se ne bodo spoštovali pogoji; navedeni v njeni spomenici od 1. junija t. L Iz repararijske koafimje PARIZ, 7. Danes predpoldne se bo sestala reparacijska komisija, da službeno odloči glede odgovora, ki se ima dati na predlog mednarodnega odbora bankirjev. «Temps- pravi, da je imela reparacijska komisija včeraj od 11 do 13 službeno sejo, na kateri so se razpravljala mnenja raznih delegatov. Dalje poroča «Temps», da je imel Louis Dubois, francoski delega't in predsednik reparacijske komisije, včeraj predpoldne pred službeno sejo komisije razgovor s Poincarejem. Pretresevanje jurističedh vprašanj na posianiški konferenci PARIZ, 7. Sestali so se v zunanjem ministrstvu francoski, italijanski, angleški in japonski juristi, da rešjo razna vprašanja juridičnega značaja, ki so sedaj pereča na poslaniški konferenci. Anglija Tiha poroka bivšega min. nreds. Greya PARIZ, 7. «Echo de Paris» poroča iz Londona, da je vest, da se je predvčerajšnjem vršila poroka bivšega ministrskega predsednika Greya v prisostvu le par njegovih sorodnikov, povzročila v vseh londonskih političnih krogih veliko začudenje. Zaroka je bila sicer naznanjena lanskega leta v mesecu novembru, toda o poroki so izvedeli tudi njegovi najintimnejši prijatelji še le iz listov. Nova napetost med Anglijo in Irsko Pogajanja se nadaljujejo LONDON, 7. Tukajšnje javno mnenje se nahaja pod vtisom nove napetosti med Anglijo in Irsko. Vzrok te nove krize je znana pogodba med začasno vlado, irske svobodne države in voditeljem irskih republikancev De Valero. Drugi vzrok nesoglasja med obema vladama pa je načrt za ustavo Svobodne irske države. Znano je, da se je že pri pogajanjih o sklenitvi mirovne pogodbe kakor tudi v pogodbi sami navajala kot zgled za ustavo Irske uredba Kanade. Sedanji načrt za irsko 'ostavo, ki ga je izdelala irska začasna vlada, pa je baje v polnem nasprotju z angleško - irsko mirovno pogodbo. Vsled tega je povabila angleška vlada pred kratkim člane irske začasne vlade v London, da dobi od njih potrebna pojasnila. Sledila so pogajanja, ki trajajo še vedno in ki so prišla koncem preteklega tedna na mrtvo točko. London je Ircem odločno zagrozil, da bo smatral vsak poskus izigravanja angleško - irske pogodbe za kršitev pogodbe same, kar bi povzročilo razve-ijavljenje te poslednje. Drugače pa je položaj zavit v neprodir-no tajnost, ker besedilo načrta nove ustave še ni bilo objavljeno. Po nekaterih zna^ menjih pa se da celo sklepati, da pravi vzrok sedanje napetosti med Anglijo in Irsko ni pravzaprav v načrtu nove ustave, temveč v pogodbi o koalicijski vladi, ki jo je sklenila začasna vlada z irskimi republikanci. Upajo« pa, da se bo odpravila tudi ta težkoča in da ne pride do nepopravljivega razdora, kateremu bi neizogibna sledil nov vojaški nastop Anglije proti' Irski m nova zasedba Svobodne irske države po angleških četah. Do sedaj je naloga angleške posadke v severni Irski omejena na obrambo ulster-skega ozemlja proti vpadom nerednih irskih čet. Preteklo nedeljo je prišlo do prvih spopadov med temi nerednimi četami in angieškim vojaštvom. Irske republikanske čete so bile potisnjene nazaj in precejšnja količina njihovega materiala je padla v roke sovražniku. Pogajanja med angleško vlacto in zastopniki irske vlade se nadaljujejo* Nov aeroplan LONDON, 7. Poackusi z movim aeroplanom s perutnicami na vijak, ki so pregibne, ki ga je napravilo podjetje Prašnih orough, tako dobro obnesli, da je vlada urnekmla nagrado, ki jo je bila razpisala za iznajdbo takega aeroplana. Poskusi so se vršili tajno. Odstop japonske vlade NEW YORK, 7. Iz Tokija je prišla bnejavna vest, da je japonska vlada odstopila. Amerika Odnošap med Ameriko Id Rotijo WASHINGTON, 6. Državni urad za zunanje zadeve je uradno naznanil g. Bahme-tjevu, da ga Zedinjene države od 30. junija dalj« ne bodo več priznavale za ruskega poslanika. Nota ameriške vlade pripominja, da ni ta sklep v nikaki zvezi z vprašanjem priznanja sovjetske vlade s strani Zedinjemh držav. G, Bahmetjev je bil ruski poslanik v Wa-sh ing t on u še pod carsko vladavino. Ko je izbruhnila revolucija, ga je vlada kneza Lvova potrdila na njegovem mestu in isto je storila tudi vlada Kerenskega. Nemčija ; Schedemannovo zdravje se boljša KASSEL, 7. Scheidemannu gre na bolje, tako da se je mogel malo izprehoditi. Schei-demann ni bil ranjen in zdi se, da je bila tekočina, s katero ga je napadalec oblil, le navaden vitrijol. Prizadevanje policije, da bi izsledila napadalci, je ostalo brez uspeha. Zveza narodov Delovane Zveze narodov ŽENEVA, 7. Finančni odsek Zveze narodov, ki ima nalogo, da prouči nekatera vprašanja, katera je genovska konferenca odstopila Zvezi narodov, je včeraj pričel s svojo sedmo sejo. Nekatere države so sporočile tajniku Zveze ukrepe, ki so jih napravile da izvršijo določila financijske konference v Bruselju. Finančni odsek bo objavljal poročila, ki mu dospejo, in posebno poročila italijanske vlade, ki so zelo važna. Izdala se je važna knjiga o stanju osrednjih bank v različnih državah; nadaljevalo se bo z objavami o stanju dru- C"™ T T^^rt^V" , gih bank, kar bo bolje omogočilo pregled bo moral ^nehati! Do seda, se to čez sedanje gibanje kapitala. Končno se je bavil odsek z nekimi vprašanji, ki mu jih je naložila genovska konferenca, pred vsem z vprašanjem doklad in izseljevanja kapitala. _ Leninovo zdravje MOSKVA, 7. Uradni list «Visotni» javlja, da gre Lenin po težki bolezni nasproti okrevanju. s« GLOBOKA KRIZA Sedanja Factova vlada se v ničemer ne razlikuje cd prejšnjih vlad. Grehi in slabosti, ki so se očitale Factovim prednikom, predvsem «slabiču* Bonomiju, so ostali ne-izpremenjeni in se vlečeio dalje od ene vlade do druge kot nekak izviren greh vse notranje politike, za katerega- mora delati vesoljna Italija hudo pokoro. Politične razmere so se pod sedanjo vlad'o znatno poslabšale, oblast zakona je Se bolj propadla, državna oblastva in tudi sam parlament so prišli ob ves ugled. Načelo nasilja se sistematično uveliavlja in fe postalo ravno pod Factovo vlado najizdatnejše politično orodje. Nedavni nastop fašistovskih zvez v Bokmji nam je jasno pokazal, da se je notranja politika preselila iz parlamenta na ulico. Na tisoče oboroženih fašistovskih četašev je bivakiralo po bolofetjskih ulicah cele tedne, strahovali so oblastva in prebivalstvo, ne da bi se bila vlada upala nastopiti proti njim in uporabiti svoja mogočna sredstva za vspostavitev normalnih razmer. Prišlo je tako daleč, da se je ministrski predsednik Facta moral pogajati z « vrhovnim vojvodom* fažizma poslancem Mussolinijem kot enak z enakim in mu ponuditi glavo bolfmjskega prefekta Morija, da bi svojim zvestim fašistom ukazal, naj se blagovolilo umekniti iz mesta in dovoliti vladi, da sme vzpo»tavRi javni red. V tem bolonjskem sporu je dokazal ministrski predsednik Facta, da je največji slabič med vsemi slabiči, ki so držali v zadnjih letih v svojih rokah vajeti italijanskih vlad. Obenem pa se je na drugi" strani jasno razo-delo, da je Mussolim že sedaj eden najmogočnejših činitelje v v vse? italijanski politiki Obleganje Bofanje po fašistih je bilo tako značilen pojav, da nam je položaj v boloniski pokrajini nudil miniaturno sliko splošnega političnega položaja v Italiji. Kakor se je bolonjfckl prefekt tresel par tednov pred zbranimi tisoči fi*tistovskih četašev, tako se nahaja tudi osrednja vlada v stalnem strahu pred revolverji in bombami vrhovnega poveljnika vseitalijanskoga fašizma. Ni je zadeve, ki bi jo vlada smela rešiti brez dovoljenja fašistov, ni gja polja v notranji m zunanji politiki države, ki bi ga fašisti ne nadvladovaE s svoiim nasilnim vplivom. In tako je prišlo, da je dobila v italijanski državi strančica, ki tvori neznatno manjšino (niti 30 poslancev), odločilen vpliv na vsa politična opravila. ' Takšno stanje stvari je abnormalno in protislovno. Dejstvo, da mora biti vsa Italija v strahu pred najmanjšo politično stranko, je znak globoke in nevarne krize, kf se ne da odpraviti z navadhim menjavanjem oseb na ministrskih stoicih. V tej kritični dobi strabu pred revolverji in bombami fašistov se je postavil na glavo ves politični red, na katerem sloni politični razvoj parlamentarnih držav. Parlamentarne večžno so izgubile vsako veljavo in z njimi tudi parlament sam kot ustanova. Fašizem se ne omejuje več samo na oboroženo borbo proti takoimenovanim prati-narodnim in prevratnim elementom, temveč skuša uveljavljati svojo moč tudi že proti vladi hi proti vsem drugim političnim strankam brez razlike, in v danem slučaju jo bo uporabil tudi proti ustavi in, ako nanese potreba, tudi proti vladavini sami. Fašizem postaia čezdalje bolj prepričan, da je on edini poklican, da reši Italijo iz sedanje globoke krize. Na zadnjem shodu fašistovske stranke je poslanec Mussolini sicer izjavil, da je njegova stranka končno opustila misel, da bi se nasilno polastila državne oblasti, toda vse zadržanje fašizma nam jasno priča, da je ta struja nenavadno oblastna in oblastiželjna, da se čuti vsemogočo in da nima niti najmanjše volje trpeti, da bi se v Italiji vladalo brez nje ali celo proti njej. Na- ta način se fašistovsko vprašanje v italijanskem političnem življenju počasi razodeva in zadobiva polagoma določene oblike. Medtem ko so se smatrali do; pred kratkim vsi pokreti fašizma za kolikorto-liko brezpomembne in hipne epizode, ki so bile po mnenju posameznih ministrc tvorjeno samozavestjo krepko besedico. Treba je dokazati, ovreči... Sicer pa smo se oddalfili od predmeta našega spora. — Dovolite, — je pripomnil hladnokrvno Rudin: stvar je zelo preprosta. Vi ne verujete v pvtrebnoet splošnih zaključkov, vi ne verujete v prepričanje. • * — Ne verujem, se varujem, ničesar ne verujem. — Izvrstno. Potem ste skeptik. — Ne uvidevam potrebe rabiti tako učene besede. Sicer pa f.. — Ne prekinjajte ga! — se je vmešala Darja Mihajlovna. — «Le daj mu, le daj mu, le daj mu!» je rekel sam pri sebi Pandalevski in se n&-muzal. ( — S to besedo sem izrazil svojo misel, — je nadaljeval RadJb. — Vi jo razumete: čemu bi je torej ne rabil? Vi ničesar ne verujete... čemu pa verujete v fakta? — Čemu vendar? To ie res nekaj imenitnega I Fakti so znana dejstva, vsakdo ve, kaj so fakti... Jaz sodim o njih po izkustvu po lastnem občutku. — Ali vas občutek ne more prevariti? Občutek vam na pr. pravi, da gre solnce okoH zemlje * *, morda »e soglašate a Ko- pernikom. Bržkone tudi njemu ne verjamete? Vse obraze je zopet izpreletel smeh in vse oči so se vprle v Rudina. «To ni glup človek», je pomislil vsakdo. — Vi se radi šalite, — ie rekel Pigasov, — to je seveda zelo originalno, toda ne spada k stvari. — V tem, kar sem do sedaj povedal, je žalibog prav malo originalnega. To je že davno znamo in je bilo že tisočkrat povedano. Saj se ne gre za to... — Za kaj pa se gre potem? — je vprašal s precejšnjo nesramnostjo Pigasov. V sličnih sporih je Pigasov spočetka norce bril s svojim nasprotnikom, nato je postal grob, surov in končno je kljubovalno umolknil. — Evo, za kaj se gre, — ie nadaljeval Rudin: — moram reči, da obžalujem, če razumni ljudje v moji navzočnosti napadajo... — Sisteme? — ga je prekinil Pigasov. — Pa recimo sisteme. Čemu vas tako plaši ta beseda? Vsak sistem te zasnovan na poznanju osnovnih zakonov, življenskih spočetij... • — Vendar pa jih ni mogoče ne spoznati, ne odkriti., • mislim, da mi ne boste oporekali! — Prosim. Seveda niso vsakemu dostopni in človek more tudi pogrešiti Vendar pa mislim, da soglašate z menoj v tem, da je Newton n. pr. odkril vsaj nekatere teh osnovnih zakonov. Recimo, da ie bil genij, toda razkritja genijev so ravno zato lako velika, ker kostanejo splošna last. Stremljenje iskati splošna spočcija v delnih pojavih ie eno izmed temeljnih svojstev člo-veškga uma in vsa naša izobrazba. ,. — Evo, kam ste zašli! — ga je prekinil z zateglim glasom Pigasov. — Jaz sem praktičen človek in se ne spuščam v take metafizične podrobnosti in se tudi ne maram spuščati. — To je prav! Imate prosto voljo, toda vedeti bi morali, da je že samo ta va&a želja biti izključno praktičen človek že gotov sistem, teorija. .. — Izobrazba, pravite! — ga »e prekinil Pigasov: — s tem me hočete zadiviti! Silno je potrebna ta vaša izobrazba! Počenega groša ne dam za vašo izobrazbo. — Kako grdo debatirate, Afrikan Se-mjonič! — je pripomnila Darja Mihajlovna, na tihem pa je bila zadovoljna z mirno in elegantno vljudnostio svojega novega znanca. — «C'est un homme comme il fant», — je pomislila in pogledala z dobrohotnim zanimanjem Rudina. — »Moram biti prijazna ž njim?*. Zadnje besede je v mislih po ruski izrekla. — Ne bom branil izobrazbe, — jc nadaljeval po kratkem molku Rudin: — zakaj ne potrebuje moje obrambe. Vi ne marate zanjo... vsakdo ima pač svoj okus. Sicer bi nas to razpravljanje daleč privedlo. Dovolite mi samo, da vas spomnim na starodavni pregovor: «Jupiter, ti se jeziš: najbrže si kriv«. Reči sem hotel, da so vsi ti V Trefa, dbff 8. junija 19ZZ, faffij. Vendar treba ob sedanjih okolnostlh računati z dejstvom, da bodo tudi v obnovljeni Evropi 5© nadalje obstajale narodne manjšine ta torej tudi jezikovno mešane države. Te manjšine pa naj bi bile čim manjše in v državah naj bi živel, kolikor le možno, le en narod. Ce se dva (Belgija), ali trije narodi (Švicaj odloČijo za ohranitev mešane države, potem b* bo gotovo spoštovala volja teh narodnih .odlomkov. Narodni spori so navadno vprašanja narodnih manjšin. Take manjšine bodo tudi v pre-©snovanih državah. Pri tej preosnovi mora veljati pravilo, da so manjšine čhn manjše in da so jim zagotovljene državljanske pravice! Zato naj bi se na mirovnem kongresu (knjiga je bila, kakor že rečeno, spisana poprej) sprejel mednaroden zakon v zaščito manjšin ter naj bi se v Zvezi narodov ustanovilo posebno razsodišče za narodnostna vprašanja. Narodopisna opravičba meja se bo morala ravnati po demokratičnem in parlamentarič-nem večinskem načelu. Na Češkem n. pr. bo znatna nemška manjšina. Nemci naj ostanejo svobodna manjšina, enakopravna in enakovredna s Čehi. Povdariti treba, da ni zanesljive narodnostne statistike. Gospodujoči so z vsemi možnimi odredbami skušali v svojih uradnih statistikah krčiti število zatiranih narodov. Zamislili so si ▼ ta namen narodopisno samovlastne, netočne Jezikovne in narodnostne kategorije (n. pr. ob-čevalni jezik). Izvedba natančne narodopisne statistike je neizogibna zahteva ne le zgodovine in znanstva sploh, ampak posebno tudi politike in uprave. Ugotovitev narodopisnih meja bo morda po vojni omami v nekaterih slučajih le začasna odredba. Čim se narodi pomirijo, in bo pri-poznano načelo samoodločbe, se ne bo mogla preprečiti poprava narodopisnih mej in manjšin. To tem manje, če manjšine ne bodo več zatirane. Svobodne manjšine bodo igrale svojo vlogo v uredbi Evrope. Njihova naloga bo, da bodo povspeševale razvoj prave internacionalno s ti ! Senstsr Meč o Mmm razuoju siva?! u lm Z zadovoljstvom f?mlje govornik na znanje izjavo ministrskega predsednika, dat je razmerje Čehoslovaške do Fraticiie prijateljsko, kakor je bilo poprej. Kajti Franciji je bila, ki je stala na strani Čehov v najtežji uri. To seveda ne pomeni še, da bo čehoslovaška tirala francosko politiko. «Kar se tiče Rusije — je naglašal govornik — se bližamo bolj angleški '.struji. Pa tudi v Franciji so že močne struje, ki zapuščajo dosedanjo politiko zanikavanja Rusije in se izrekajo za politiko, ki smo jo mi branili skozi pet let Kot realisti v politiki moramo računati z mne ž nosijo, da se francosko-angieško razmerje zrahlja.» Govornik je ugotovil nato s hvaležnostjo, da dr. Beneš polaga važnost v sodelovanje z Jugoslavijo in Romunsko in da je poljska politika postala zmernejša. V Evropo je prišel nov duh in gre za to, da nacionalizem tolmačimo drugače in ne kot sovraštvo in maščevanje. Če bi Nemci v tem pogledu izvojevali_ zmago nad samimi seboj, bi to duševno prerojenje pome, nUo večji uspeh, nego je ves versaillski mir. Ob sedanjih razmerah je treba imeti popolno zaupanje v predsednika republike in v ministra za vnanje stvari. Ne smemo pozabiti, da gre za jako kočljive stvari, ki često ne smejo priti v javno razpravo. Mala ententa jc veiik aktiven uspeh, kar pomeni konec varuštva velesil sad malimi narodi! Senator Klofač je zaključil: «Nadejamo se, da po grenkih izkustvih zavezniki — pa naj bi bilo tudi preko sovjetskih glav — najdejo pot do srca ruskega naroda in da se bo pri na daljni h poizkusih za rešitev povojnih razmer na-glašalo ustvarjajoče, (konsolidiraječe, postopno delo.» V tej nadi je zagotovil govornik še enkrat, da bo njegova stranka trdno in zvesto stala na strani ministrskega predsednika. Vodja čehoslovaških narodnih socialistov in senator Klofač, poznan tudi na vsem našem jugu kot velik prijatelj Jugoslovenov, je povo-dom razprave o izjavah ministra za vnanje stvari o konferenci v Genovi izustil v čehoslo-vaškem senatu znamenit govor, v katerem je ostro zavračal očitke in napade z opozicionel-ne strani. Kot glavne naloge konference v Genovi je označil: da se ustvarijo ednošaji z Rusijo, da se vzpostavi medsebojno za-upanje med državami, in da se sklenejo mirovni dogovori, ki naj preprečijo vojne spopade vsaj za bližnji čas. V vseh teh vprašanjih podpira njegova stranka politiko ministrskega predsednika dr. Boneša in predsednika republike, ki objektivno in z višjega stališča motrita mednarodno politiko in notranji položaj v državi. Polemizirajoč proti nemškim govornikom je rekel Klofač, da ne more razumeti njihovega sovraštva proti narodu, ki je v tej vojni žrtvoval 1 mil/ona ljudi. Menil je Francijo. Ta da ne želi vojne, marveč zahteve uredbe, ki naj onemogočijo vojno. Ko vidimo, kako vpliv A-merike in Japonske narašča vedno bolj, je jasno, da se evropska, posebno pa nemška duševnost mora izpremeniti. Res je, da Čehoslovaška preživlja težke gospodarske potrese, ali amerikanski državniki in finančniki .kažejo veliko zaupanje do čehoslovaške republike. To amerikansko izpričevalo je laskovo in u -pravičeno. ; Tudi govornik hoče solidarnost delavstva, ali ta ni možna ob sedanji razcepljenosti delavstva. Današnja komunistična Rusija je že drugačna, nego je bila v prvem času revolucije. Nobena revolucija — ne verska, ne narodna, ae socialna — se ne da ponoviti, ali iz vsake revolucije se moremo nekaj naučiti. Poizkusi, da bi pri nas uprizorili revolucijo po ruskem vzgledu, so blazni — pri nas je taka revolucija izključena. Lenin sam je pripoznal, da so sc boljševiški voditelji odrekli svejih prvotnih komunističnih ciljev. Komunizem, kakor so si ga predslavlajli v Rusiji, je otročarija, kajti socializem mora računati z dejstvi! Prišedši k pritožbam Neincev radi zapostavljanja na polja šolstva, je ugotovil govornik na podlagi statističnih podatkov, da je za nemško šolsivo istoiako dobro preskrbljeno kakor za češko. Razpravlajjoč o razmerju do Rusije je ugotovil, da je Rusija dejansko pripoznana ža s tem, da je bila povabljena v Genovo. To je o-jačUo sovjetsko vladavino, da more mirno pričakovati nadaljnjih pogajanj (v Haagu), čeprav je notranji položaj v Rusiji zelo slab. Ob teh okolnosiih moramo priti na jasno, kaj bi se zgodilo, če bi pogajanja v Haagu ostala brezuspešna, ali če bi Francija in druge države sploh ne šle v Haag. Amerika ne bo posegala v evropske stvari, dokler ne bo videla, da so dozorele za to. Čakala bo, da Evropa stori, kar more. napadi na sisteme in splošne sodbe i. t. d. zato tako odvratni, ker z zanikaniem sistemov, zanikajo ljudje sploh vsako znanost in vedo in vero vanjo, torej tudi vero v same sebe, v svoje sile. Človeku pa je vera potrebna, ne more živeti od samih vtisov, noče se otresti misli in vere vanje. Skepii-cizem ie vedno v družbi neplodnosti in nemoči... — To so samo besede! — je zamrmral Pigasov. — Morda. Toda dovolite mi, da vas opozorim na sledeče: če rečemo: «to so samo besede!» — se hočemo največkrat otresti skrbi povedati kaj več nego le besede. — Kako mislite, gospod? — je vprašal Pigasov in zamižal. • - --- — Gotovo ste razumeli, kaj sem vam bolel povedati, — je odgovoril Rudin s pritajeno nestrpnostjo. — Ponavl/am, če nimi. Človek trdnih načel, ki bi vanje verjel, če nima podlage, na kateri bi trdno stal, kako Daj razume potrebe, pomen in bodočnost tvojega naroda? Kako naj ve, kaj mu je napraviti, če... r— Čast in mesto! — je brez ni kake zve-Z) izpustil Pigasov, se poklonil in šel na diugo stran, ne da bi koga pogledal. Rudin ga je pogledal, se nasmehnil in umolknil. (Dalje), nivne vesti Iz življenja laskh strank. Poleg krize, ki se je pojavila v socialistični stranki radi nesoglasja v vprašanju sodelovanja, se je pojavila skoraj istočasno značilna kriza v vrstah italijanske demokracije. Demokratska parlamentarna skupina, ki je štela 150 poslancev in je bila še ob času zadnje vladne krize najmočnejša stranka v parlamentu, se je razcepila v zadnjem času na štiri nove stranke: 1. dem asocialna skupina s poslancema Pera in Di Cesaro na čelu, h kateri je pristopilo okoli 35 poslancev; 2. skupina italijanske demokracije z Nitti-jem na čelu, ki bo štela tudi približno 35 poslancev; 3. skupina liberalne demokracije, ki ji načeluje Giolitti in h kateri je pristopilo 40 - 50 poslancev in 4. skupina neodvisnih demokratov, ki yt bo voditelj De Nava in ki bo obsegala vse ostale poslance nekdanje enotne demokratske skupine. Značilno je, da je nekoliko bivših GioJitti-jevih prijateljev stopilo v Nittijevo skupino italijanskih demokratov, kar pomeni, da Giolittijev vpliv med italijansko demokracijo pada, dasi bo njegova skupina najmočnejša med vsemi štirimi demokratskimi skupinami. Delavski sindikati v Italiji. Mednarodni delovni urad v Ženevi (Bureau intenatio-nal du travail) je objavil pred kratkim splošno statistiko delavskih organizacij vsega sveta za leta 1913 - 1920. Iz te statistike je razvidno, da je znašalo v Italiji število organiziranih delavcev v 1. 1913. le 972.000, avl. 1920. že 3,100.000. Ta ogromna armada delavskega ljudstva je bila ^organizirana v štirih velikih organizacijah, ki so: 1. Splošna delavska zveza (socialistična), ki je imela kancem 1. 1920. 1,926.861 vpisanih članov. Med temi je bilo 46% kmetijskih in 44 % industrijskih delavcev. 2. Italijanska delavska zveza (popolari), ki je štela pred vojno 100.000, a koncem 1. 1920. že 1,182.921 vpisanih članov. Med temi je bilo 80^ kmetijskih in 20 industrijskih delavcev. 3. Sindikalna zveza (anarhisti), ki je biia ustanovljena 1. 1912. in ki je štela takrat 120.000 članov. 4. Zveza neodvisnih sindikatov, ki se je osnovala v 1. 1920. in ki sprejema vase delavce, ki nočejo biti člani nobene izmed drugih treh delavskih zvez. Ker se je ta zveza ustanovila še le 1. 1920., ne vsebuje poročilo mednarodnega delovnega urada o njej nikakih številk. Sezn.3jn delavskih zvez v Italiji, kakor ga je objavil mednarodni delovni urad, pa ni več popoln. Poleg gori omenjenih zvez je treba omeniti še sledeče organizacije, ki so se ustanovile pozneje: 1. Delovna zveza (Unioue del Lavoro), ki sprejema delavce, kateri izstopijo iz Sindikalne zveze in v kateri so včlanjeni večinoma tudi republikanski delavci. 2. Zvezo sindikalnih udruženj, ki obsega predvsem fašistovske strokovne organizacije. Splošno se sodi, da tudi Številke včlanjenih delavcev niso več točne, kar velja predvsem glede socialistične Splošne delavske zveze, iz katere se je v zadnjih dveh letih pod vplivom fašistovskih nasilij izpisalo precejšnje števUo članov ter se pridružilo drugim organizacijam, večinoma po-polarskim in fašistovskim. Naša krajevna imena. Na naS očitek, da «Na-zione* kratkom al o udari po mizi, ko debata ne gre naprej, nam omenjeni list zatrjuje, da nas hoč« le prepričati. Prepričati se damo radi, če so argumenti oravL Mogoče pa se nam posreči prepričati «Nazione», zato hočemo jasno obrazložiti oziroma ponoviti svoje stališče glede krajevnih imen. Pred vsem omenimo, da nam ne gre samo za ime Bovec ampak za celokupno vprašanje sploh. Omenimo nadalje, da bomo vedno z vso odločnostjo branili svoja nazivanja za italijanska mesta kakor Benetke, Rim, Oglej, Milan itd. Zakaj naš narod ni iel v Benetke ali Rim ter tam na licu mesta izjavil: To mesto se bo od sedaj naprej tako in tako imenovalo; am» Eak naš narod si je ustvaril ta imena doma, v raljestvu svojega materinega jezika, ker je • temi mesti hnel čez morje in hribe posla, ker ta mesta igrajo tdogo v njegovi zgodovini. Logično je, da tudi Italijanom priznavamo pravico, da rabijo nazivanje kakor Lnbtana, Za-gabria itd.; zakaj Čudi oni so al ta imena ustvarili doma, ker so imeli zgodovinske zveze a temi mesti. Naj tu le mimogrede podčrtamo, kako lepo so Italijani v tek primerih (v ostalem kakor mi pri njihovih ncenfli) pridržali slo- besedo in jo le prilagodili svoji govo- čreda ovac, ne mrty» masa, ki je mere vsadko »EDINOST« rkf. Le lak proces je naraven in — praktičen. Nobenemu Italijanu ni padlo na misel, ko je imel posla z Ljubljano, da bi izkopal staro rimsko Emono. In sedaj mislimo, da se bomo precej zbližali. Naši kraji »o postali del Italije in imajo vsak dan več ali manj opraviti z Italijani. Naravno je, da bo Italijan ime našega kraja izrekel in pisal po svoje, kakor se je to zgodilo pri Ljubljani in Zagrebu. Pri nekaterih krajih se je to že zgodilo. Imenujemo posebno primer Sežane, kjer je Italijan iz kraljevine na naraven način odpravil strahovito «Piccolovo» spakedranko «Cesiano». Sežana in Sesana je isto, sta le dva pravopisa. Če bi bilo povsod tako, bi izostal marsikateri protest. Zakaj se ni pridržalo ime Dolina, ki je še bolj blagoglasno, in se je prekrstilo v S. Odorico? Da se torej prilagodijo imena večjih krajev v neobhodno potrebni meri italijanski ortografiji in izgovarjavi in to zakonitim potom, proti temu se ne bomo upirali, kakor se ne upiramo nazivu Zagabria ali Belgrado. Upiramo se le temu in se bomo vedno upirali, da se porajajo ]car čez noč in v glavah posameznih samovoljnih uradnikov najneverjetnejše spakedranke. Ali je gospodom pri «Nazion£» znan primer Kilovče? Ta vas se danes uradno imenuje samo Montefreddo (napis na postaji). Do tega «Mrzlega hriba» se je italijanski železničar povzpel na sledeči način.: Ko ie nemški (vojaški) kartograf risal našo deželo, je po slavnem nemškem načinu pristavil na slovensko deblo «KH» svoj ravno tako slavna «berg» in nastalo je ime Killenberg. Ko je prišel italijanski uradnik v našo deželo, je seveda (I) priznal le nemško kne, in prevedel na sledeči način: Berg — monte, ki H (mal lapsus, mesto kuhi) = freddo, in n&stal je Montefreddo, čeravno popotnik zaman išče ta «mrzB vrh» v blagem otmebju ki-lovske ravnine. Gospodje pri «Nazione» niso nedostopni argumentom. Vprašamo jih prav na srce: AK bi mi bili vredni, da se sploh imenujemo še ljudje, če bi ne protestirali proti takemu postopanju? Naj navedemo še primer. Ali je prav, da se Podgora, slavna Poclgora, posvečena s potoki krvi, ki je v sto in sto zgodovinskih poročilih italijanskega generalnega štaba nazvana vedno le «Podgora», danes imenuje Piedimotrte? Ne samo mi, tudi vi, gospoda pri «Naziose», bi morali protestirali proti temu! Torej: kjer je potrebno, pri večph krajih, naj se upelie italijanski pravopis in prilagoditev itaKansfei izgovarjavi, kakor se je to zgodilo pri mestih ki so bila nekdaj slovanska in ki nosijo še daoes svoje pribtgodjeao ime: Liven-za, Gradišča, Ludnico, Savogna, Sagrado itd a zraven, in tu prihaja aaSa izrecna zahteva, naj se uredno primata tudi slovanska izgovarjava in pravopis. Zakaj aa& človek se je učil v slovenskega pravopisa in imenuje svoj kraj, kakor so ga krstili njegovi pradedje. Zahtevamo zase isto pravico, kalero zahteva «Na-zione* za Italijane in katero jim mi priznavamo, in povdarjamo le pri tem, da je naša pravica pri mnogih krajih mnogo starejša, celo, naj nam »Nazione* ne zameri, pri imenu Koper. H koncu naj zavrnemo očitek neumnosti (goffagme), tim več ker nam «Nazaoae» daje prav v tem, radi česar nam očita «goffagine^ Taki izrazi spadajo v krčmo, no v list. Ali je res «goffagine», Če nam «Nazione» sama pri znava, da se je arabska Mis'rata spremenila radi blagoglasja neznatno v Misurata, in Če mi v očigled različnim Montefreddo, Monrupino, S. Odorico, Frascatti, Piedimonte itd. kličemo: Postopajte z nami vsaj tako kot z Arabci!? Vedno površni! Pri razpravi v rimskem parlamentu o uspehih genovske konference je poslanec Bevione zaključil svoj govor tako-le: «Italija more mirno gledati v bodočnost. Njena narodna vprašanja so rešena; edinstvo naroda je ustanovljeno; naravne meje so dosežene in so nefzpremenljive; stoletna sovražnica, Avstrija, je zrušena. Če bi se v Evropi razvnel nov vihar, bomo mogli mi ohraniti mir z varnostjo in častjo. Danes razumemo, kaj je bila naša vojna in naša zmaga,» — Pustimo na strani vnanjo politiko, vprašanje, ali bi se nov vihar v Evropi res nič ne dotikal Italije. Zanimivo in značilno pa je, da se govornik enostavno ne briga za dejstvo, da ima vsaka država poleg vnanje tudi svojo notranjo politiko in da brez dobro urejenih notranjih razmer ne more biti dobre in uspešne vnanje politike. Govorniku se zdi brezpomembno, da je v notranjo politiko Italije prišel nov element: vprašanje drugorodnth manjšin! To prezira govornik ter proglaša enostavno, da so narodna vprašanja Italije rešena! Prosvetljeni duhovi Evrope — med temi posebno predsednik čehoslovaške republike, Masaryk — smatrajo rešitev vprašanja narodnih manjšin v drugorodnih državah za najvažnejše vprašanje za uredbo Evrope, za bodoče razmerje med narodi in za ohranitev miru; za gospodo v rimskem parlamentu pa to vprašanje enostavno ne obstoja! Oni mislijo, da so to vprašanje rešili za Italijo s tem, da se ne menijo zanje! Bodoči dogodki jih pa bodo. učili prav gotovo, da so v hudi zmoti, da narodno vprašanje, vprašanje drugorodnth manjšin, nikakor ni še rešeno in da se bodo mogli baviti ž njim in ga pravično rešiti! Priti bodo morali do izpc znanja, da je najboljša naravna meja zadovoljstvo državljanov ob meji! Poslanec Bevione je dokazal le, da so v Italiji še zelo površni tudi pri presojanja važnih vprašanj. Se jun bo treba šole in — izkustev) Narobe svet. Na vsem božjem svetu, kjer ljudje naravno in logično mislijo, velja pravilo, da so uradniki radi ljudstva tu in ne narobe. Zlato morajo biti uradniki usposobljeni za poslovanje z ffudstvotn, ne pa da bi se moralo ljudstvo prilagojevarti nesposobnosti ali zlo ho tn osti uradnikov, ali pa da bi moralo radi uradnikov trpeti škodo na svojih materialnih interesih ali se celo odrekati svojim narodnim in državljanskim pravicam. Pri nas pa je drugače, ravno narobe. Ker uradniki niso sposobni za poslovanje v jezikovno mešanih krajih, ker ne poznajo jezika ljudstva in ne morejo zato občevati 2 njim ter vrSiti svoje službene dolžnosti, se zahteva od našega ljudstva, naj ee ono prilagodi ftej nesposobnosti uradnikov, naj se obglavi njegova pravica do rabe svojega jezika pri občevanju a oblastvi, naj trpi radi tega tudi materialno Ikodo in naj se — kar je najhujše — odreče svojih državljanskih pravic!J--Uradnik, ki je kriv, dobiva • tem nagrado; ljudstvo pa, ki zahteva tvojo pravico, je kaznovano! In vrhu lega mora le posluSati očitke, da je nestrpno, nespravljivo, prepotentno! In gromov-niki po italijanskih listih bi hoteli dokazati, da je tako mm glavo postavljeno razmerje naj-pravačnejie In da živimo mi Jogosloveni Julijske Krajine v naftepiem Izmed vseh svetov! Saj smemo biti Jngosloveni — doma za pečjo!! Ne, ne živimo v deželi z razmerami, urejenimi po svađi previd, naravi, logiki in enostavnem raznom, ampak' v «—• narobe-vvetu. Pa naj nas psujejo in kfevetajo, kolikor hočejo, mi se bomo vendar z sobmi in nohti borili proti takte mam kar nismo mm Afrikand, .ne Stran HL oblikovati, kakor bi se tomu zljubilo, marveč T Rocol. Odhod z vlakom ob 6. uj* iz Rocola 34 smo zavedno ljudstvo, ki hoče živeti življenje Štanjela, kjer se nadaljuje peš do Planine, -s urejene in pravne države, ne pa življenje — v—!---" " " narobe-sveta! Zasedba javnih skladišč s strani bivših italijanskih vojakov. Včeraj je kakih 150 bivših italijanskih vojakov zaeedlo javna skladišča, zahtevajoč, naj se odpuste uradniki, ki niso italijanski državljani in naj se dajo dotična mesta njim. Po pogajanjih z oblastmi so bivši vojaki zapustili skladišča cb 3 popoldne, potem ko so dobili zagotovilo, <£a jim bodo šla obiasrtva na roko. Prekopovanje pokopališča. V kratkem bo pripravljen za sveže pokopavanje del IX oddelka na pokopališču pri Sv. Ani in sicer vrste 27, 28, 29, 30 in 31, kjer so pokopani ostanki oseb umrlih 23. maja do 7. septembra 1913. Do 15. avgusta bodo tisti, ki so upravičeni, laihko dvignili nagrobne kamne m druge okraske postavljene v omenjenih vrstah; predložiti bodo morali v uradu pokopališča nakaznico, katero bo izdal IX oddelek Municipija (ulica SaniitA 25) tistim osebam, ki bodo zamogle dokazati pravico posesti na omenjenih predmetih. Kamni se bodo dvignili lahko vsak dan fz-vzemši soboto m praznike. Od 16. avgusta naprej se kamni ne bodo mogli več dvignit? ter ostanejo na razpolaganje občine. Zahvata. MDP — Sv. Jakob je priredilo s pomočjo svojega dramatičnjega odseka preteklo nedeljo predstavo v Komnu, ki je v splošnem povoljno uspela. Zahvaljuje še bratskemu odboru konrenskega »Sokola za brezplačno prepustitev dvorane in za trudapoino vzpostavitev odra, županu gosp. 2igonu za nejgov trud pri prireditvi kakor tudi gospej županji, ki jc društvenim »gralcem s skrbno roko pripomogla, da so nastopili s potrebno garderobo. Najprisrčnejša zahvala naj gre tem potom tudi cenj. občinstvu, ki je, vkljub temu, da je bila reklama zelo majhna, s svojo številno navzočnostjo pokazalo, kako ceni svojo mladino, ki se ne trudi daljnih poti, da zamore tudi ljudstvu po dežeK nuditi za primerno majhno ceno dobro igro. Ponovna najprisrčnejša zahvala! Odbor. Podružnice «Prosvete* v Trstn. V nedeljski in toi&ovi številki «Edinosti» smo predočili v člartku «Procveta» potrebo skupne vezi med vsemi našimi prosvetnimi društvi. Omenili smo na kratko ustroj «Prosveie» v Trstu, ki ima nalogo, da postane srediSče vseh društev Julijske Krajine. V naslednjem podajamo podrobnejše o načinu pristopa k «Prosveti». Kot podružnica lahko pristopi vsako že obstoječe društvo. V krajih, kjer takega društva nl^ se ustanovi podružnica «Prosvete» v Trstu, Ze obstoječa društva, ki žele pristopiti, s kliče jo občni zbor ter sklenejo na tem, da pris£op£fo kot podružnica k društvu *Prosve-ta». la sklep občnega zbora javijo oblastvu, a prepis zapisnika občnega zbora vpošljejo «Pro-»ve>ti» v Trst. Istočasno vpošlje «Prosveti» izjavo, da sprejemajo pogoje, določene za pristop. Za tekoče leto so bili od obč. zbora določeni sledeči pogoji: podružnica plačuje osrednjemu društvu mesečno« 50 stotink članarine za vsakega posameznega svojega člana ter 10% od brutto inkasa vseh svojih prireditev. — Za to dobi podružnica na razpolago knjižnico, muzikalije, dramatične vloge, predavatelje itd. « Prce vete*. Pristopivša društva obdrze svoja lastna pravila, so v vsem samostojna, imajo svoj lastni odbor, svoj lastni inventar, premoženje itd. — V nedeljski številki «Edinosti« bo društvo objavilo nataničen načrt za izposojevanje knjig, mtrzikalij itd. podružnicam. — Za vsa natančnejša pojasnila naj se društva obračajo na urad «Prosvefre» v Trstu, via Fabio Filzi 10, I. Poziv narodnim društvom! Dne 2. julija se bo vršil ustanovni občni zbor «šolskega društva« v Sežani, ki prevzame za Slovene Julijske Krajine vse delo C. M. družbe. Dopoludne slavnostno zborovanje, pri katerem morajo bitS zastopane vse že obstoječe C. M. podružnice in Id morajo do tega dne izpremeniti svoja pravila v smislu, da pristopajo kot podružnice k «Šolskemu društvu* v Trstu. Popoldne se bo vršila narodna slavno st, ki naj bo pravi narodni tabor združen z govori, dekiamacijami, petjem, godbo itd. V ta namen vabimo naša pevska in druga društva na prijazno sodelovanje. To naj bo praznik vseh primorskih Slove-nov. Pevska, godbena, športna in druga društva, katerih dolžnost je sodelovati pri tej prireditvi, da takoj javijo «Šolskemu društvu v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi 20, I. točke, S katerimi nameravajo sodelovati. Pri pesmih: ime pesmi, skladatelja in besedilo. O d Sv. Jakoba. Sledeč svojim tovarišem pri Sv. M. Magd. je tudi odbor MDP pri Sv. Jakobu sklenil, da priredi 18. t m. prireditev katere polovica čistega dobička naj bi bilo v prid dijaški mladini. V dvorani DKD pri Sv. Jakobu uprizori omenjenega dne dram. odsek MDP trodejansko veseloigro «V Ljubljano jo dajmo», ki je imela že v Komnu nepričakovan uspeh. Podrobnosti se še javijo. Kdor ve, s kakim trudom se mora boriti naše dijaštvo v JuL Krajini za svoj obstanek, s kakimi težkočami je zvezano delovanje Dijaške Matice, se bo z veseljem odzval temu povabilu m bo prihitel na ta dan h Sv. Jakobu na prireditev. Prožile bodo med tem časom nabiralne pole, na katere bodo določeni tovariši pobirali prispevke za Dijaško Matico. Prosijo se tem potom bližnja društva, da opuste na ta dan vsako morebitno prireditev. Kdo ve kaj? 13 letni Viktor Kralj iz Irebč je pred štirinajstimi dnevi izginil iz Sežane, kjer je služil za pastirja. Nikake sledi ni za njim. Dečko je precej razvit, belih las, plavih oči. Oblečen je bil v praznično sivo obleko. Kdor bi kaj vedel, oziroma izvedel o dečku, je naprošen, naj sporoči nemudoma na naslov: Anton Kralj« Trebče pri Trstu št 167. Kosilo iz nahrbtnika. Zvečer se vračamo z ve« černim vlakom v Trst Ocfcor. «Procreta». Tajništvo društva «Procveia< se nahaja v Trstu, • 5a Fabio Filzi 10. L Uradne ure: od 8K do 13. in od 16. do 19, Vsa kulturna, kakor tudi druga društva naj se za kakršnesibodi informacije blagovoHjo obrniti na ta naslov. Odvada. Jezikovnii krožek «Odvade» rabi kot strokovne pripomočke bohoročice, v cako-vrstne knjige starih izdaj, rokopise in slično. Froti primerni odškodnini. Naslov: I. K. «Od^ vada», Trst, Chiarbola sup. 11. Si tržalkegažitrltola Predrzen roparski napad v stanovanju malega trgovca-posestnika na Scali Sauti. Na Scali Santi št. 278 stoji prijazna, rdeče pobarvana hišica, v kateri stanuje že mnogo let mali trgovec-posestnik Matej Gomizelj in njegova žena Josipma. Zakonska posedujeta y isti hiši mak), priprosto trgovino z mešanim blagom. Včeraj ob prvih jutranjih urah se je odigra? v tej hiši predrzen roparski napad. Kmalu p<» tem dogodku se je podal naš poročevalec n< Gomizeljev dom, govoril s prizadeto družino h izvedel od njih naslednje podrobnosti: Bilo je okoE 5. ure: Josipina je vstala in sc odpravila v kuhinjo, kjer je zanetila ogeu,. Par minut pozneje jc prišel v kuhinjo tudi njen mož, pripravil nekaj ovsa, in ga nesel mezgi v hlev. Med tem časom je šla ženska v trgovino tik kuhinje. Ko je hotela odpreti trgovino, je zaslišala glas svojega moža. Glas je prihajal iz hleva. Vsa prestrašena, sluteč, da se je mc-ralo možu kaj hudega pripetiti, je ste.kla ia trgovine. Toda ko je stopila na prag med trgovino in kuhinjo, sta planila pre ! njo dva tolovaja. Eden izmed njiju je hrel zavezana uz gj z belim robcem. — Moj Bog... Pomagajte — je zavpila žen-' ska. — Molči!.., molči!, sicer te razrežemo na ikoščeke! — sta ukazala tolovaja in istočasno pahnila žensko v trgovino. Kmalu sta jo vrglai ob tla. En tolovaj je našel v trgovini dva ko&a vrvi. Z njo je zavezal ženski no^e in roke. Drugi tolovaj pa jo je med tem časom tiščal za vrat, jo tepel s pestmi in ji gnetel v ustai umazano cunjo. — Sedaj te bova nesla v hlev, k tvojemu možu — sia dsjala tolovaja ženski. Nato sfa }o prijela in jo nesla v hlev. Tam je ležal na kupu gnoja njen mož. Bil je zavezan z dolge vrvjo. Tolovaja sta ostala v hlevu. Kmalu je pokukal v hlev tretji tolovaj rn rel el tovari šema: — Našla sva, kar sva iskala. Sedaj pa gremo ... Tolovaja sta zapustila hlev. Pozneje se fe posrečilo ženski, da se je iznebila vrvi. Stekla je na dvorišče in začela klrcadi na pomeč. Matej je pravil našemu poročevalcu naslednje: «Ko sem bil v hlevu, sta planila name dva tolovaja me zvezala z vrvjo, mi vzela uro ra verižico in me vrgla na gnoj. V usta sta mi tlačila seno, cunjo in gnoj. Nato sta zapustila hlev. Kmalu po tem sta prinesla druga dva tc* lovaja v hlev mojo ženo.» Ta slučaj roparskega napada je vzbudil po tamošnji okolici in po Rojanu veliko ogiAČenje. Tolovaji so govorili v dialektu, kakor se govori v srednji Italiji. Kakor je znano našim čitateljem, je bilo Go-mizeljevi dne 8. januarja t. I. ukradeno v lastnem stanovanju 1500 lir. Smrtna nesreča iz neprevidnosti. Včeraj zjutraj okoli 9. ure se je odigrala v vojašnici v? ulici Limitanea smrtna nesreča iz neprevidnosti: vojak Anton Guarini je umrtil s samokresom svojega tovariša Renza Trapella. Guarini je bil aretiran. Aretacija. Včeraj zjutraj je bil aretiran in odpeljan v zapor neki Rudolf Schwarz, star 39 let, stanujoč v ulici Rigutti št. 18. Schwarz jo skušal oddati v neki trgovini pri Sv. Jakoba ponarejen 1000 lirski bankovec. Sleparija. Včeraj je bil aretiran pomorščak! Alojzij Bacich, stanujoč na Garibaldijevem te-kališču št. 14, ker je osleparil uradnika Kar-mela Bezzija za 102 liri. Dva slučaja peskušenega santomora. Včeraj sta si hoteli vzeti življenje s strupom dve osebi in sicer Fran Paren, star 22 let, stanujoč na Vrdeli št. 1239, in Marija Bonifacio, stara 20 let, 9tanujoča v ulici S. Lucia št. 2. Prvi si jo hotel vzeti življenje radi družinskih razmer, druga radi nesrečne ljubezni. Oba sta bila odpeljana v mestno bolnišnico. Blazna mladenka. Včeraj zjutraj so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice P. H., staro 26 let stanujočo v ulici della Tesa. Mladenki se je pred nedolgim časom zmračil um. Včeraj se je hotela vreči skozi okno svoje sobice. Rešil jo je njen brat. Z Idrija. Kat. dijaštvo v Idriji uprizori v sobota dne 10. t. m. ob 20.30 v rudniškem gledališču igri: Vouk: «Trije snubci», vesela igra v treh slikah. Ribičič: «Škrati», veseloigra v dveh dejanjih. Med posameznimi točkami bo sviral orkester »K. d. cL» Ista predstava se ponovi v nedeljo, 11. t. m. ob 18. uri za ljudsko-šo-sko mladino. Prultvoiii vesti Tržaško učiteljsko društvo ima v petek 9. t m. ob 1724 redno odborovo sejo. Ker gre za skupno postopanje v važni zadevi, se vabijo k seji tudi vsi voditelji ali njih namestniki. Naj ne manjka nihče. •Odvada». Danes ob 20.30 tiri je sestanek. Bodite točni in pridite vsi! Vodstvo. Slov. akad. fer. društvo «Balkan*. Danes ob 20.30 sestanek; na dnevnem redu je: Predavanje o brezžičnem brzojavu. K sestanku se vljudno vabijo starešine; prijatelji društva so dobrodošli. Predsednik. «Prosveta». V soboto, dne 10. t. m. ob 20. uri se bo vršilo v dvorani Gospodarskega društva v Skednju predavanje o planetu Marsu. Predava gosp. dr. Lavo čermelj. Predavateljski odsek društva «Prosveta» v Trstu. ♦ Telovadno društvo «SokoL» pri Sv. Jakob« priredi v nedeito dne 11. t m. celodnevni izlet na Planino nad Vipavo. Zbirališče na postaji kovega za pripomoč. Vesti z Goriškega? Nabrežica. Javno tombolo priredi v nedeljo dne 11. junija Godfceno društvo v Nabrežini s sledečimi dobitki: Cink vina L 200.—. Tomb<5la L 300.—. Posamezne srečke stanejo L 1.—. Začetek tombole ob 18. uri. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Kojsko. Telovadno društvo «SokoI^ v Kof-skem priredi dne 18. t. m. veliko vrtno veselico pri br. Ivotu LenardiČu z zelo bogatim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v korist Sokolskoga doma, se prosijo vsa društva, da bi na isti dan ne prirejale nobenih prireditev. Natančni spored veselice, priobčimo prihodnjič. Kdor se hoče naužiti svežega zraku, naj ne zamudi prilike prihiteti k nam med naše vinske doline. Zdravo! Prvacina. »Dramatični krožek v Prvačini* priredi dne 2. julija t. 1. veliko veselico z bogatim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen sirotam lansko leto od orožnikov ubitega Franca Budala, se naprošajo bratska društva iz okolice, da istega dne ne priredijo niltakš-nih prireditev. Natančni spored se pravočasno objavi Odbor. Police. Izobraževalno društvo v Policah je priredilo dne 25. maja, svojo prvo veselico. Igrala se je igra v 4 dejanjih «Stari in mladic Na splošno so igralci pogodili svoje vloge. Mnogo smeha je izvala burka, »Izgubljena stava.* Imenovano društvo se pri tej priliki zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli do veselice, Posebno se zahvaljuje pevskem« zboru i? B Mran IV, V Trstu, dne 8. Junija 1922. ♦♦ Rihemberk. Tukajšnji "tamburaški krožek priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. na kfvori&ču gostilne «na Governu* vrtno vese-jUco. Na sporedu so pevske točke in daljSa Igra. Med posameznimi točkami udarja domači tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Književnost in umetnost Književno naznanilo. Izšla je knjiga, Ivan Lapajne: «JugosIovenski posojiŽničar in zadrtu gar». Drugi popravljeni in pomnoženi natis .^Slovenskega posojilničarja*. Navod o poslovanju jugoslovenskih zadrug. 144 strani v VIII. Založi! pisatelj. Tiskala br. Rumpret v Krškem. Cena 20 Din. (80 K — vezanemu iztisu), oz. 18 Din. (72 K — brušurani knjigi). Knjiga se priporoča upravnikom in snovateljem raznovrstnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. Naročila sprejema Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v p. in predsednik «Okrajne posojil cice» v Krškem. DAROVI Za «Šolsko društvo» so darovali po 20 lir: gg. Mihael Pavlic, Crnikal; Anton Miklavčič, Rižana; Albin šiškovič. G. Josip Plišič, 12 lir. G. Josip Jakomin 5 lir. G. Andrej Bažeč, Crnikal 3 lir. Gospa Bulić daruje po gdčni Cink-ovi L 20 za sirote slovenske šole v Trstu. Za Ivana Jajčića so darovali: Jokob Štrukelj na Opčinah 10 lir, pek Rebula 5 lir, neimenovan s Prošeka 5 lir in nekaj živeža, Jakob Pr-havec 6 lir, Stolfa iz Sežane 5 lir. Blagim dobrotnikom bodi izrečena prisrčna zahvala. Za Organizacijo oskrbnic vojnih sirot v Trstu so darovali: Živnostenska banka, podr. Trsi, L 100, Ivanka Mikelič, Olga Pertot iin I. S. po L 10, Martelanc Mihael, C jak Alojzija, Gustin Justina, Olga Čermelj in N. N. po L 5. Nadalje so darovali po nabiratelju g. profesorju Skrbinšku rojaki v Pragi gdje: Jos. Sikr-binšek Kč 20, Roko Bradanović Kč 50, prof. M. Murko K. 10, L. Cvetnič Kč 10 Erharlič Kč 10, Jovan Vučkovič Kč 30, Brača Lukovič Kč 60, Zlatko Ubel Kč 20, Anton Mihaljevic Kč 10, Ivan Arh Kč 30, Anton Zdenković Kč 50, Emil Petsche Kč 10. Skupaj 310 Kč. Iskrena hvala dragim bratom, osobito požrtvovalnemu g. nabiratelju. Jadranski Almanah za L 1923. Poziv vsem duševnim delavcem Naša založba v Trstu se je odločila, da izda za prihodnje leto «Jadranski almanah», ki naj bo verno zrcalo in najlepši izraz vsega življenja našega naroda v Julijski Krajini, Obsega naj kratke informativne članke o vseh panogah: kulturi, politiki, kmetijstvu, socializmu, nar. gospodarstvu, dijaštvu, učiteljstvu, naših društvih in kulturnih organizacijah itd. Poživljamo tedaj vse naše kulturne delavce v Julijski Krajini, naj po svojih strokah sodelujejo. Članki naj bodo kratki in jedrnati, da bo slika našega naroda tembolj mnogostranska in popolna. Vsi rokopisi naj se pošljejo najkasneje do 30. junija t. 1. g. Francetu Bevku, Gorica, Via Carducci 4, z izrecno pripombo «za Almanaha Uredništvo «Almanaha» je poverjeno veščim rokam drja Alojzija Resa. Ker je almanah zasnovan kot strnjen oris vsega našega kulturnega, političnega in gospodarskega položaja v Julijski Krajini, smemo in moramo pričakovati najširšega odziva in sodelovanja vseh duševnih delavcev na tem ozemlju. Trst, 1. maja 1922. Naša založba« Gospodarstvo Nove gospodarske ustanove v Jugoslaviji. "Ustanovile so se nastopne nove delniške družbe: Amerikansko-jugoslo venski »Petrolej*, delniška družba v Belgradu z delniško glavnico 8 miljonov dinarjev. Ustanovniki so: Standard Oil Company v Newyorku, Užiška industrijelna delniška družba v Užici in vino gradniška delniška družba «Vinaria» v Ptuj 7. delniško glavnico 3 miljonov dinarjev; banka Kukar in Jarić, Leskovac, z delniško glavnico 2 miljonov dinarjev. Jiigoslovenska trgovska pogodba z Nemčijo. Provizorično trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki jo je jugosiovenski parlament sprejel že pred nekoliko tedni, je sedaj odobril tudi nemški državni zbor. Ena najvažnejših toče,k v po godbi je medsebojno pripoznanje največje u godnosti, ki ne bo veljalo samo glede uvoza izvoza in prevoza blaga, kakor tudi zacarinje vaiija, ampak tudi za postopanje s trgovci na potovanjih v trgovske svrhe, za prevažanje oseb na kopnem in po vodi in za postopanje ladijami. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulica Roma vogal ol Hazzini. — Lastna palaca. Delniška glavnica in rezervni zaklad K Č. SI. 22S,OOO.CKM izvršuje Mastno tss baočns ii ffleBjaiiiftg transakciji Uradne ure otf 9-13 Mali oglasi m računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 49 stotink beseda. — Najma*ji« pristojbina L 4'—* Xdor iičn službo, plač* polovično ceno. KRAVA z mlekom (10 1 na dan) zajamčena _ let. se proda. Pojasnila via dell'Istria 1 (mesnica). H38 V DEVINU je na prodaj novo zgrajena hišica, pripravna za letoviščarje. Obstoji iz dveh sob, kuhinje, kleti, podstrešja, in lepega vrta z vodnjakom. Naslov pri upravništvu. 1135 NAJDITELJ ovce z železno verižico na vratu je naprošen, da mi jo vrne. Dobi primerno odškodnino. Zlobec, — fmancer, Opčine. 1136 V MORSKI kcnpelji Štrunjan, Y» ure pred Por-torose v «Hotehi Strugnano* se oddajajo lepe sobe z izvrstno postrežbo, po izredno nizkih cenah. 1137 TOMBOLA se bo vršila v nedeljo 11- junija v Nabrežini. 1011 KINA-VINO z železom po izkušenem receptu in druga enaka ima lekarna v II. Bistrici. 28 POSESTVO, obstoječe iz dveh hiš (v eni hiši je trgovina z mešanim blagom in gostilna), vrta in dVorišča s čebelnjakom se radi odhoda da v najem. Eventuelno se tudi proda Anton Koren, Podgorje št. 37, Istra. 1111 VELIKA LEDENICA za gostilno je na prodaj Naslov pri upravništvu. 1126 TRGOVSKI POMOČNIK, vojaSčine prost, se sprejme tako$ v trgovino z mešanim blagom in železnine, Fran Repič, Ajdovščina. 112S SLUŽKINJA, Slovenka, bi takoj stopila v služ bo. Pojasnila pil vratarju, Coroneo 1. 113^ ODPRTA KOČIJA se proda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 1129 Bonna oorošila* Tečaju Trst, dne 7. junija 1922. Jadranska banka..............129 Cosull:h........ • ••••••••• 301 Dalmstia..................26o Gerolimich ................1700 Libera Triestina • . .........• • • 500 I loyd .. • •».«*.»•.••»••.• 1280 I ussino ...«•••••••••••••• 720 J'artinolich .•*•••••••»•••••• 152 Or^anla 185 Picmuda ..«••,•••«••*<•••• 370 Tripcovich............................230 Ampelea 589 Cement Dalmatia . .............310 Cement Spalato ...................• 269 Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 7. junija 1922. jgrske krone..... avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone • dinarji . . • . . • • le j i......... trarke...... • • dclarii....... francoski frank! ... Švicarski franki ... «ng!eškl funti papirnati angleški funti, zlati napol eoni....... • • • • 2.20 2.30 —.15.— 18.— 37.10.— 37.65 28.—.— 28.50 12.75.- !3.75 6.55.— 7.30 19.05 — 19.20 275 —.— 175 35 365.—.—369.— 36.10- 86.40 93.75— 95.75 75.— 76.— KNJIŽEVNA NOVOST! ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1'50 L. I. snopič Jos. Ribičič: «V raž e», tro-dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Š k r a t i», dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru», enodej III. snopič Jos. Ribičič; «Čudodelna srajca« in «Mladje» enodejanki. IV. snopič Iv. Vouk: «T rije snubci*, tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavan^, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, I. KAŠA ZALOŽBA V TRSTU •a nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen zalagati najboljša dela naših duševnih delavcev ob Adriji, je izdala kot svoje prvo delo sloviti *.god. roman Ivana Preglja PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na tem ozemlju pri srcu! Za veliko noč je izšla zbirka novel Franceta Bevka FARAON Obe knjigi je umetniško opremil slikar Tone Kralj. Cena prvi 5.50 L, drugi 5.20 L^ Dobe se v Trstu pri Štoki in i raniju, v Gorici pri KTD. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. Trst tm t L IIL K. CVEHKEL »n. 24, NcMa prIHKG za birmo! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino i$ v ili Misala 1, Frarao M NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimnice 45 volnene 95 in d!rugo pohištvo se prodaja po nizki ceni. Fcmderia 3. 1131 KRONE srebrne in zlate« plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zo bovje po najviSjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 (JBIRALEC in popravijaiec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1« V. nadstr. 17 i SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petro^rajskega in pariškega konservatorija poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik. ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bli žini drvenega trga). Samo MMm prpJaiate! Trakovi, moške In ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift. različni glavniki, špaga, dišeča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 61AC9H0 LEVI, Trst, Via S. HlCdd 19 Velika zaloga vina, žganja In likerjev jakob perhauc ustanovljena leta 1878 Trst, via S. ▼. Xydias S«. 6, tofofon 2-36. Vedno v zalegi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorec. Lastni izdelki : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Crlsti in druga. Speciaiiteta i JajSji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« 9 49 IVAN KElšŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz alraiija, steklnin, ha "n enailiram pisti. TRST — Piazza San Giovanni & as Buffet Millonig (ex Stegu) Trst — via XXX ottobre 19 — Trst IZSERA: gnjati, salamov, sira. Itd. — Dreherjevo pivo, posebna vina, teran, briško in istrsko NB. Naročila z dežele se izvršujejo še isti dan, ko mi dospejo. Cenj. odjemalcem se toplo priporoča udani lastnik i380) IVAN MILLONIG. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debloslo i Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luki št. 4 opozarja na novodošle velike partije stekle-nine, porcelane, emailfrane kuhinjske posode in najrazlične ših Sip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago |e češkega izvora. - AMBULATORIJ za spolne, siHiatifee, ke»2ne in etreSke bolezni 44 D.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične brezni, zoženja in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. G«7icav Piazza NIco&Tommaseo (Piazzutta) S Srebrne Krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi št. z 8 (prej Barriera) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje Dr. Mm dru sovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60) 3 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice* za stave in osebne kredite. — Obresina mera po dogovoru. Uradne m za stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapri Št. telef. 25-G7. fšar©f@if@ m širiš® „EPiiidSr5 I ill ............. lili MII—II III I IIMIII111111111111 !■ I Ini II !■ "iii Ti fJ Vsa G. Caprin št. 5 (prej via ErtaJ dobite najmočnejše in nai!rpežnejše obuvalo za nioike, ženske in otroke. IKA S1BSŠŠ& ©SUKALA BIRMO "TSS Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. Podružnica s Vi2 Udlna Sfi. 2 (prej via Belvedere) hI llllhnlBUUilll ill l il II I onooBc^ TVEBKA 08 c«- TrsS — Via H322ini S!ey. 37 (prej VSa Kuova) — Trst naznanja cenj. cdjemnJcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževins, volnenih odej, žimnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejšlh cenah. i IHTI i m iimimiiini HI iii— II iim i Inserirujte v,Cdlnosti' IpHtH v Trstu registrov a i« zadr. z neomejenim jamstvom Ulico Pfer Lnlgl dg Polesfflna ft 4,1. Obrestflle sa¥adno brasllse vtese po vloge, vezane na trimesečno odpoved P° S1/,*/, ako znašafo 20-30.000 Lit po 6% ako znašajo 30-40.000 „ po 67//, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04. Tel. št 16-04. pri tej dobro znani tvrdki Trento št 8 - Trst Brzojavni naslov: Zanklfi^li Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. Tiskaroa Jdisost" r Irsto izuršiiie vsa tiskarska dela točno in solidno M tiskarne«Majajo ? ulici Sv. Frančiška S. 20 i i mmmanmtmnmtm ■■■■■■ !■ , ■ anaa-—i———n DeliHsK^l^ilca L 15,000 003 Rezerue L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o) Afiiirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiiirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank. Izvršuje vse banSne posle. W PREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in na tekočI račun ter jiii obrestuje do 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Daje v najem varnostne predale (s a fes) , Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Via S. Kicol6 štev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.