nn, Liuii IDEALISTI, NA PLAN! (K III. samoi/obraževalnem tečaju v Ljubs ljani od 22. do 27. avgusta 1929.) _e tretjič Vas kliče organizacija na sa= moizobraževalno delo! Letošnja pokrajinska skupščina se je ponovno jasno izrekla za, samoizobraževalno akcijo v smislu smernic, pokrajinske skupščine v Kranju leta 1927.: poglobljena splošna in strokovna izobrazba, ki odgovarja današnjim potrebam. Prva dva tečaja sta pomenila šele zaCetek te prve sistematične izobraževalne akcije slovenskega učiteljstva. Osrednji izobraže^ valni odbor (Oio) se je resno trudil, da si učiteljstvo potom smotreno organizirane samoizobrazbe pridobi enotno učiteljsko ide= ologijo, ki bi dvignila stan na višino. ki mu po svoji kulturni misiji pripada. Zato je bila akcija usmerjena predvsem na izvenšolsko delo in to s temeljitim spoznavanjem .druž= boslovia. Idealno zamišljena akcija ni uspela tako. kot bi bilo želeti. Povsod po Sloveniji bi naj med učiteljstvom začelo utripati rfovo življenje. Sicer se je marsikdo oprijel resne* ga študija, da si — po navodilih Oio — pribori družboslovno spoznanje in sj s tem lzpopolni svojo splošno izobrazbo, ta ali oni se je celo za 2 leti izključno vrgel na te pro* bleme, a končno ni vedel, kam z mrtvo teo> rijo. Svojih študij ni mogel spravlti v sklad s klicem, da se naj vsak učitelj stavi odločno v službo vzgojnih problemov. In res se v Sloveniji v teku zadnjih dveh let ni pokazala v masi učiteljstva ona živa in močna ener= Sija. ki bi odgovarjala trudapolnemu prlza» devanju iniciatorjev in bi bila v stanu pre= magati vse konservativne sile našega vzgoj= stva, čigar oblikovalci smo v prv^ vrsti. Usta* novljeni učiteljski krožki so životarili. se mučili in omagovali, malokje — zmagovali. Akciji so se stavile na pot nepredvidene težkoče in ovire ... Delo je skoraj popol* noma zastalo ... In vendar vabi organizacija na III. sa* moizobraževalni tečaj. E)a. vabi, ker ne more verjeti, da je slovensko učiteljstvo zapadlo letargiji, da je izgubilo svojo samozavest in voljo na nadaljnjo izobrazbo, da je zatajilo svoj idealizem ... Marsikoga smo pogrešali na prvih dveh tečajih. Imeli bi povedati mnogo, predlagati in nasvetovati koristno, pozneje si pa niso mogli prihraniti očitka, da so zanemarili to neobhodno potrebno delo, namenjeno stanu in šoli. Niti vsi okraji niso bili vedno zasto* pani! Seveda se niso mogli pozneje ogreti za akcijo in zastavit pluga... Mnogi — sicer agilni — tovariši se že a priori niso mogli otresti skepse radi akcije, ki naj učiteljstvo umsko dvigne in — ostali so doma. Propa= gatorji »pompoznik akcij« se niso pokazali, da bi na licu mesta izrazili svoje pomisleke in »petrefakti« so raje »diškutirali« v go= stilni pri cvičku ... K sreči so to le posamez^ niki. kar še ne pomeni. da je slovensko uCi> teljstvo zašlo v kulturno krizo. Ogromna večina slovenskega učiteljstva še zna pokazati idealizem svojega stanu in letošnji tečaj naj to dokaže! Tam se naj raz« čisti problem učiteljske samoizobrazbe za bodočnost. Ako se zavedamo še sploh kakih dolžnosti, se moramo zavedati pač najgfav* nejše: dvigniti našega človeka potom vzgoje k boljšemu in srečnejšemu položaju. Današ* nja doba zahteva v šoli novega duha, med narodom pa prizadevanje za kulturno in go=> spodarsko izboljšanje razmer. Učiteljstvo stoji pred težkimi nalogami. ki se jih ne morc nikdar izogniti. Zato je potrebno, da se znajdejo na III. samoizobraževalnem tečaju vsi oni tovariši in vse tovarišice, ki še količkaj streme po iz« popolnitvi. Referati in debate naj pripomos rejo k razčiščenju za bodoče delo. Izkustva, iznešena na tečaju, naj izkažejo kako mora slovensko učitljstvo oblikovati samo sebe, da bo naš stan, naša šola in naš narod dvignjen v vrsto ostalih kulturnih držav, ki so znale temeljito izrabiti povojno razvojno dobo. Eventualne napake se še dajo popraviti! Kooperacija novega osrednjega izobraže« valnega odbora in Pedagoške centrale v Ma* riboru bo brezdvomno tvorila mogočen im» pulz za naš napredek. Zato: vsi idealisti, na plan! —c. SPORED IN NAVODILA ZA III. SAMO« IZOBRAŽEVALNI TEČAJ. poverjeništva UJU, Ljubljana od 22. do 27. avgusta t. 1. A. Vsled sklepa letošnje delegacije se vrši m. samoizobraževalni tečaj v Ljubljani v času od 22.—27. avgusta t. 1. Predavanja: v četrtek 22. avgusta (po otvoritvi tečaja): tov. Gustav Šilih: Moderna psihologija in vzgoja; v petek 23. avgusta tov. Ernest Vranc: Strnjen pouk v teoriji in praksi; v soboto 24. avgusta tov. dr. Fran Žgeč: Ali naj študira učitelj psihologijo ali so» ciologijo in kako; v ponedeljek 26. avgusta tov. Janko Furs lan: Kmetijstvo in učitelj; v torek 27. avgusta tov. Rado Grum: Učitelj kot prosvetni delavec in zadruž* ništvo. Predavanja pričnejo vsako jutro ob 9. uri. Po predavanju je diskusija. B. S tem tečajem je združen praktično* zadružni knjigovodski tečaj, ki ga vodi iov. Rado Grum. Ta tečaj se vrši od 21. do 27^ avgusta vsakokrat od 3.—7. ure popoldne; je pa namenjen le onim, ki so se že praktično pečali z zadružništvom ali imajo resno voljo pcčati se ž njim. V zadružniški tečaj se sprejme največ 50 pfiglašencev. Predava se: 1. o historijatu zadružništva in o ustanavljanju zadrug; 2. zadružno knjigovodstvo kreditnih In gosppdarskih ustanov; 3. najvažncjša korespondenca. Predavanja se vrše v fizikalni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. Potrebne tV skovine bodo na razpolago brezplačno. Urnik tečaja se poda 21. avgusta ob 3. uri popoldne. Zato točno — vsi!! C. Udeležencem III. samoizobraževaine« ga tečaja, kakor tudi vsem, ki bi se udeležili zadružnega knjigovodstvenega tečaja, se pos vrnejo vozni stroški ter se jim oskrbi brez« plačno prenočišče. (Vozni stroški se povrnejo takoj ob prihodu na tečaj). Informacije glede prenočišča, hrane in dr. dobe udclcženci v sredo 21. avgusta od 17. do 19. ure v prostorih poverjeništva (Uči= teljska tiskarna, I. nadstr:), oziroma 22. av-gusta pred tečajem. Hrana: dobi se pod ugodnimi pogoji v uradniški menzi, treba je pa javiti poverje* ništvu (Pripravljalni odbor za tečaj), ako kdo reflektira na hrano v mcnzi. D. Pozivamo učiteljstvo, da se pravo« časno — do 20. t. m. — priglasi k tečaju. Po= scbe naj se omeni, če bi kdo hotcl obiskovati tudi popoldanski zadriižni tečaj. Kdor računa s tem, da se mu oskrbi pre= nočišče ter hrana V ineiizi, naj to omeni na priglasilu (zadošča navadna dopisnica). Ker se je od raznih strani iz društev čula želja, naj bi se tečaj priredil in ker se Je skušalo s sporedom tečaja ustreči posebno še zahtevi, naj bi se poleg pedagoških vpra« šanj obravnavale tudi gospodarske stvari,, predvsem zadružniške, upamo, da učiteljstvo ne zamudi prilike ter se v velikem številu udeleži tečaja. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 5. avgusta 1929. Andrej Skulj 1. r.,Josip Kobal 1. r., poverjenik.. tajnik Sklepi in zahteve učiteljstva s pokrajinske skupščine pov. UJU Ljubljana, dne 20. in 21. julija 1929. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE ŠOL« SKOUPRAVNEGA ODSEKA IN STA= NOVSKOPOLITIČNEGA TISKA. I. a) S sodelavanjem našega poverjeništva, Jci j& vnesLo vse mogoiče spremeimbe v prid učiteljstvu in šoli pri izdelavi osnutka »Za» kona o narodnih šolah«, so predlagane spre=> membe posameznih društev brezpredmetne. Želimo pa, da se projekt zakona o narodnih šolah nupo uzakoni. b) Izvršni pdbor v Beogradu pczivamo, naj pri ustvarjanju šolsfcega zakona uk-rene vse potfebno, da ne bo učiteljstvo v primerl z drugimi stamovi (sodniki, profesorji...) v plačah im specialnih doldadah zapostavljeno in naj bo svojemu zvanju primerno uvrščeno. Rešitev materijalnega vprašanja učitelj = stva bodi UJU prva skrb v bodočem letu, ker na tem temelji vsa energija in možnost učiteljstva za prosvetno in kulturno delo. Do končne rešitve prejemkov državnih1 nam.eščencev naj se priznajo tudi ¦učiteljstvu posebne doklade (analog. sodnikom 'in uprav* nim uradnikom), kcr čuti učiiteljstvo po» manjkljivcst prejtmkov tembolj, ko je vsako izvdnšolsko ddovanj;e med narodom zdru* ženo navadno s stroški. c) V nbvi.m šolskem (zakonu naj se tudl uredi funkdjska doklada upravitdjem osnov« nih šo'l; inaj se jih ;naigra'di jza Ipisarniškp delo i-n> jim vrne ono, kar sb- že tvekdaj imieli. Zato naj se, do uzakonitve državnega šolskega zakona, na temelju pokrajinskih de= želnih šolskih zakonov, priznajo in izplaču* jejo šolskim upraviteljem, šolskim nadzornl* kom in učiteljstvu na težavnih enorazredni« cah primerne upraviiteljske, nadzorniške in Jcrajevnis doklade. Pov. UJU naj ob nedostatku gornjiih. -predlogdv (posreduje pri izvršnem odboru v Deogiadu pri ministrstvu prosvete, da izda trredbo glede dbklad šolskih upraviteljev, dokler ne izide išolski zahon. č) Prav tako naj se potom uredbe učnlei uro preko obvezinosti honorirajo sedanjim razmeram primerno. d) Uradni zdravniki naj bi ob pregledu učiteljstva v služblilnih izadevah zastonj vršili svojo službo. e) Števila razr^dov, ,ki je omero-dajmo. za oprostitetv razrednega ipWka ,po aipr,avitfilju, ise naj zniža od nameravanih 15 ;na 10; upra» ¦viteljstvo otroških vrtcev naj se všteje. Upravitelji naj dobe primerno doikilado za vodstvo! - f) Sprerrnenjeni politični položai nudi ugodno prilibo, da panmimo yečletn'O za^ htevo po ločitvi šolske uprave od politifine, kar edino more tzasigurati mirem razvoj šol" stva. g) Iz časopisnih poročil je Tazvidno, da delajo duhovniki z vsemi silami, da bi dobili zopet vpliv na šolstvo, kakor so ga' imeli v preji§njih časih. — Naloga vodstva naše or» ganizacije v Beogradu je, da v teh kritičnihi dneh, ko se snuje osnovnošolski zakon, za bogve koliko let, budno čuva in poveča pre« stiž učiteljstva, ki smo si ga pridobili v proš=> lih petdesetih letih. Veroučitelji in kateh;ti se imajo povsem ravnati po veljavnih šolskih predpisih, kakor vsi drugi -učitelji. ¦ ii. a) Streimieti je, da pri reviziji uradniškega zakona ne i2?gubimo že pridobljenih dobrin, pač pa iste še izboljšamo. b) Ker smatramo nabavljalne izadruge za privatne ustanove i!n prisilno včlanjenje kot škrajno škodljivo, pozivamo centraio UJU, da ponovno zastavi vso svojo moč, da se uredba raiz-vbljavi in povrnejo odtegnjeni zneski. • Učiteljstvo od nabavljačkega saveza ni= ma nikakršnih koristi. c) Organizacfja riaj stori potrebne !ko# rake za vrnitev odtegljajev za poplaVljence. Njena glavna skrb naj velja izboljišanju na* šega gmotnega položaja. UJU naj deluje v žvezis Cinovriiškim savdzom, da s, državnim uslužbencem ukU toejo scdanji odtegljaji in se dosedanji od^ tegljaji državnim -usliižbenoeTn vrnejo. III. ;a) Čeoist/anejjO draginjske doklade, najse podeželske izenačijo z mestnimi, saj so živ« ljilnske raizmere na deželi težje kot v mestih. b) Dragimjske doklade naj se dovolijo tudi za starše, ki so brez sredstev in žive z uradnikom v skupnem gospodinjstvu. c) Z učitelji poročenim učibeljicam naj se izposluje polno draginjsko doklado. IV. PoviLrjeništvo UJU naj napravi korake, da se izplačajo učiteljstvu na deželi tudi raz« like v stanarini za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V. -Pov. UJU inaj deluje z vso silo na to, da oblastni šolski odbor mariborske oblasti v 'Mariboru iizenači svoje tolmačenjie glede na» grade tajnikom krajnih šolskih odborov na leinorazrednicah s tolmačenjeim, kak<or je v ljubljanski oblasti. (Vidi elaborat, objavljea v »Učit. Tov.« štev. 41, z dne 23. maja 1929, stran 2/pod inaslovdim »Nagrada (zapisnikars jem krajnih .šolskih odborov na enorazredn;* ciih v mariborski obksti«). VI. a) Že ponovno je »tJčiteljski Tovariš« objasnjeval v^tetje • kadrskega roka i!n v©n» dar si nisrrio še na jasnem, ker j|e nekaterim  tovarišem kafdrsko lerto v'šteto, drugim zopet ne. Poverjeništvo UJU — Ljubljana naj nam preko Državrucga sveta preskrbi tozadevno avtentično rešitev, da ne bo nihče od učiteljev prikrajšan na tem, kar mu pripada. b) Učiteljstvo želi, da se uredi ppstopek glede prejemkov učiteljev rezervnih, oficir' jev, odnosno državnih nameščencev, kadar so poklicarjii k orožnim vajam. Dočim dobe privatni uradniki rezervni oficirji izplačan ves znesek mesečne plače, dobi državni na= meščenec rezervni oficir le diferenco. Naj* težji je v tem oziru položaj poročenih dr* žavnih nameščencev, ki imajo družino. Pla= ča mu komaj zadošča, dočim žena in otroci ne dobe nič. Poverjeništvo UJU deluj na to, da se pri vojnem ministrstvu doSeže po=, pravo te ureditve. . VII. a) UJU n,aj( ukteine potrebnoi ipri ministr« stvu prosvete, da se bodo učiitieljske službe zopiet red.no raizpisale, četudi je stalnost uči« teljstva na mestu ukinjena. !b) Pri razvrščanju učiteljstva se naj ožira na vse šole enakorriieiino, in sicer tako, da sei namesti učitdjstvo v prvi vrsti tam, kjer Je. najibolj potrebno. Opaža se, da so učiteljska mesta po mestib in njih okolici polnoštevilno zasedena, drugod pa so bila mesta nezasede*. na. (Kolikor je znano, so sedaj vsa mesta za= sedena. Op. ur.) i -r .. ¦ : c) Glavni odbor UJU v Beogradu naj doseže od merodajnih činiteljev, da smejO sreski šolski rcferenti ,namešoati in preme* ščati začasne učne moči, da «;¦ ne bodo do« gajali slučaji, da je na mekaterih šolah treba suplirati, medtem, ko so !na drugi šoli učne osebe na razpoložanju, ker traja rdšitev v.eč rnesecev. č) Oblast se naj opozori, da posipe.ši do< stavljanje dekretov noyoirry;novanim in pre« meščenim učitdjem, ter se naj novo na= stavljenim tudi takoj nakaže plača, d) Učiteljstvo kranjskega okraja pozlva pov:rjeništvo UJU Ljubljana, da Kastavi vse sile da prepreči nameščanje učiteljstva po predhodnem zasliševanju krajevnih Solskih činitdjev. . ¦ e) V izadlnjem času se je dogodilo, da je zasedel f:ačasni učitelj mssto statae; učiteljice, kd ga je dobila z razpisom. ..._; . Pozivamo poverjeništvo, da zastavi vsc sile, da si.i mesta dobljena z razpisom ne bodo brez disciplinarne preiskave jemala, pač pa oddajala vsa mesta z ra'zpisom. f) Učitdjsko društvo za brežiško«sevniški sreiz1 poziva poverjeništvo UJU v Ljubljani, da stroigo izvaja oba sprejeta sklepa v 1, seji ožjega sosveta 22. in 23. aeptembra 1928. ter V vseh slučajih in pri vseh učiteljskih imenovanjih zasleduje njih. zakonito. opraviCe= nost in skladnost z zakoni. VIII. >a) D1 Jcgiacijia želi. da se vrši disdpiinsko postopanji: analog^no kot pri sodiščih, t. j. da se stranke branijo po svojih odvetnikih in da se priče zaslišavajo tudi s prisego b) Poverjeništvo UJU — Ljubljana se naproša, da posreduje pri šolski oblasti v slučaju premeščanj učiteljstva v disciplinar* nih zadevah, da šolska oblast upošteva pri ukrepanju vse dotedanje ddovanje in zasluge učitelja v dotičnem službenem kraju ter 'za= vrača neutemeljene pritožbe posameznih l-o« Ikalnih faktor>jev, ki so večinoma osebnega značaja. IX. Udružemje meščanskošolskega učitelj^ stva je .nj svoji skupščini v Paničevi pod toč; ko 2. sprejdo predlog naj se 'oblastni šolski toadzorniki in refi.renti postavljajo agolj iz vrst kvalificiranih učitdjev meščanskih šol. S tem se jiemlje osnovnošolskemu uči* teljstvu enakopravnost in odločevanje v za« devah osnovnega šolstva ter iz tega razloga odločno protestiramo proti tej resoluciji in Kahtevamo, da si. pri nameščanju ciblastnih šolskih nadzornikov in referentov za csnovmo šolstvo upošteva vedno h osnovnošolsko u^teUstvo, ki pczina in ima trajem stik z osnovno šolo; obhrstae šolske nadzornike pa naj se jemlje samo •!,- iz vrst sreskih šolskih fiadzomikov, ¦ . X. a) Na zadnjem sestanku sreskih šolskih nadzcrnikov mari.borske oblasti se je sklenilo naprositi poverj/:ništvo UJU, da izposluje na merodajnem mestu odločbo, po kateri bi podali cceno učitdjstvu, priddjeno pisarnam sreskih šolskih nadzornikov, nadzorniki sami, katerim so imenovani učitelji neposredno  podrejeni ter ga tudi najbolje morejo oceniti, ne pa kakor doslLJ, sreski poglavarji, kater; nimajo ž njimi nobenega neposrednega stika. S tem bi pridobil tudi ugled in vieljavo šolski nadzornik. b) Danes reišujc prošnje za soddovanje dece pri prireditvah raznih društev veliKj župan. Da se administracija pa,nostavi. naj se da kompetenco za reševanje takih prc» senj sr;eskemu šolskemu Tiadzopniku ker je on tudi po čl. 79. šolskega in učnega reda v to kompetenten. XI. a) Hiperprodukicija učitsljskega narašSa* ja se pozna posebno v ljubljanski in marl= borski oblasti, kjer čalkajo abiturijenti ža pb več let ina slulžbe im so v brtm:j svojim staršem, ki so jih s težavo iizišolali. iPoleg tega čakajo tudi družinski očetje s številno deco, ki je sposobna za pobajanje v srednj; in visoke šole, da pridejo v obližje imest. Zato z vso upravičenostjo apdiramo na io= variše in tovarišice, ki so dopolnili 35 služ* beniih let, da dajo svoja mesfia tem 'na raz=> p-olago ;in <se ne bratiijo iti v pokoj. To je tembolj upravia.fno zahtevati:::«rganizirano učiteljstvo, ker se bori organizacija zu 32Iet; no službeno dobo in je postopanje posamez= nikrov, ki niti s 35 službenimi leti nečejo iti v pokoj, v Teliko škodo in na kvar pr^zadeva« nju organiziranega učitdjstva in vsega uči* teljskega stanu. b) Za Slovenijo za'dostiuj.ejo štiri učU .teljišča, ki dajo a 30 maturantov. Sprej.miejo se fflaj n.ajprej otroci učitdjev. pctem urad= nikov in nato šele ostali. c) Poverjeništvp UJU v Ljubljani naj ukrene, da se ^ukine ministrski odlaki ki za^ hteva zia sprejertje v učiteljišče 'z(a iabsolve^nTje meščanskih šol vsaj prav dober uspeh, dočim iz ^imaazije ali realk-., oziroma rsaine gimnazijiii zadostuje dober ali celo zadosten uspeh. č) Pzposlujie naj se naredba. po kateri naj se vjiše uspasobljenostni izpiti učitdjstva v državi po enotnih principih. Zdaj polaga učitdjstvo v Srbiji izpit le . iz 4 predmetov, na Hrvatskem iz 8 predme* 'tov, v Sloveniji iz 14. .:.'v Tukajinja komisija za polaganje t;h \z' pitov je bi!a imenovana le zii eno leto. Zato ji.je.doba že potekla. XII. a) Ormejijo naj se po mcnžnosti admini« strativnd rposli, kier preveč obr.menjujejo šolske upravitelje na škodo šolstva. 7 b) Poverjeništvo UJU naj miprosi veli^ kega župana, da izda seznam sodaj veljavnih periodičnih ^oročil šblsikih upraviteljev m krajevnih šolskih odbcrov. c) Napredovanja učiteljstva naj bodo avtomatična, brez vseh prošenj. č) Iziposluje naj se poimaknitev v polo« ižajie, po istem načinu kabor poprej. d) Plačilni listi naj se cdpravijo in naj se uvede ista p^aksa kot popn.ij. XIII. a) Odpravijo maj se zasilne šole, zlasti one, ki so tako obsežne, da bi se lahko pre* pspovale v- dvorazrednice. b) Pouk na podeždskih šolah bo moral upoštevati kmetijske. raz.miire in se jim pri* • lagoditi. Za uspešen pouk iz kmietijstva je neobhodno potrcbno primerno : zemJjišCe, /kjer naj bi, se preizkušal učinek umetnih gno* jil, razna sredstva za pokončavanje škodljiv^ cev, moderno kmetijsko orodje itd. Naredba iz 1. 1921. ,sia;:r ziahteva, da mo> ra itneti vsaka šola 20yrov. Dvomljivo pia je, če so sc v 8 letih povsod šolska zemljišča povcčala, kakor predpisuje naredba. Kjer Je na razpolago zemlja, ki je pod agrarno refor* mo, bi prišla šola najkrajšim potom do potrebnega zemljišča, če.bi se med agrarne upra> vicence stavile v prvi vrsti šole in kmetijsk* ter sadjarske podružnice, _er bi ipjdšla na ta način zemlja do splošne koristi. V drugih krajih pa naj se zemljo, potrebno za poizkusna zemljišča, oziroma šolske vrtove, raz= lasti. XIV. a) UJU — poverjeništvo Ljubljana naj intervenira pri ministru prosvete, da dovoli prosvetnima odddkoma v Ljubljani iin1 MariJ boru izdelati učne načrte za vse kategorije šol teh dveh oblasti, ki bi bili prikladni na» šim raz<meram. b) Poverjeništvo UJU pciz;ivamo, da stori /potrebne korake potom izvršnega odlbara UJU, da se razveljavi odlok ministrstva pro^ sveite v Beogradu O. N. br. 26.608, od 1. apri=> la 1929, ki pnepovisduje uporabo lucbenikor razen bukvara, oziroma čitanke v 1. in 2. šolskom letu. Šolske oblasti so v letu 1927./28. pripo« ročale uvedbo upr. Černejeve računice — na predlog sklepov učitdjskih društev. XV. a) Kam.nisk.-o učiteljskb d;>uštvo prediaga, da prosvetni oddislek pri velikem županu v Ljubljani reši zadevo poslovanja »Matičnih listov«i da bodo vsa šolska upraviteljstva enotno uradovala z njimi. b) Izposluje n'aj se dovdljenje poučeva^ nja privatnih ur. (Prepoved naj se ukine) ter pojasnilo, ako je mišljena z zadnjim odlokom tudi prepoved sodelovanja lučiteljstva pri zadrugah. XVI. Poverjieništvo naj pojasni gjruštvom v koliko se ima članstvo včlaniti dn pod kakimi pogoji pri okrožnum uradu; oziroma pripo« roca izakonito uvedbo zavarovanja z:a bokzini in nezigode vsega uradništva ipo češkem vzorcu. XVII. Okrajnim učiteiljiskim knjdžnicam je bilo iz čistega dobička državne zaloge šolskih knjig ira učil že pred letom dni obljubljenih 3000 Din, ki se jim pa vkljiub vicčkrabnim ur.geticam doslej še niso nakazali v škodo samoizobraizbe -učitaljstva, ki je v tej mate:> rialni mizeriji toziadie'vnoni.iveziaTi'0 v|prvi vrsti na to dnstitucijo. Delegacija !si dovoljuje cpozoriti prosvetni oddcleki s prošnjo, da ne« mudoma ukrene iizplačilo naviedenega zneska pasameznim učiteljskim knjižnicaimi XVIII. a) Spričo resolucije beograjskega ipov«r» jeništva in ponovnih iK>skladmosti naziranj izvršrega odbora in poedinih poverjoništev, kar se je 'cpazilo tudi na sejah glavnega od= bara, smatramo, .da leži Izilo vsega v ustroju vrhovne iuprave naše organizacijie, kateremu vzrok1 :so tozadevne točke v sedanjih pravilih. Da s. cdipravi to zlo, smatramo1 za nujmo pr>a trebno, naj bi <se pravila nujno izpr^menila samo v oni točkli, ki izadevajo vrhovno upra* vo UJU. Virhovoo upravo UJU naj bi tvoril od* bor iz predsedstva in ta/jništva centrale UJU ter vseh poverjenikov ki naj bi se sestajal redno vs'.ik mesec na seje in odločal o vseh aktualnih stanovsko*političnih vprašanji:h. Iz« vnšni odbor naj bi se reducirail samo na funks ctonarje, t. j. <na predsednika, podpred* dni« ka. tajnika, blagajnika in uredti^ke organi« zaSnih Hstov ter naj bi fbil saimo eksekutiva in izvršilec tekocih admdnistrafivnih iposlov in sklepov, ki bi jih napravljal gori navedeni odbor. iPraktičnost te zahtive se je polcazala že iz dos:danjih sej poverjenibov ter ima tudi svojo upiravičenost v tem, da se pritegmejo k sooddočevanju v vseh vpraiša/njih tudi po» verj.eništva, ki se po sedanji sestavi glavniga odbora ne morei'0 ¦pcgo.sto sestajati nal seje predvsem pa, da se odpravi gori navedeua neso2l'asia iz organizacije. Poudariamo, da frtima ta preidlog prav nikatoe osebn;i tendence bodisi napram čla* nom izvršncga odb&ra ali kMteremukoli delu or-ganiziranega učiteljstva, temveč nam je oped očmi1 zaolj interes organizacije in dos broibit učdteljstva. b) Dokler se to s spremembo pravil ne izvede, naj se izviišni odbor in ost:i!i člani glavnega 'odbora (15) izvolijo na skupščini po p.roporcu. " ' ... c) Deli;igaci.ia naj izvoli 6člansVn odlbor seistoječ iz ddegatov glavne skupgčine, ki mu s tem da.iemo polnomočje za sestavo pro» porca in lista č) Od ircovega odbora zahtevamo. da lz* vede v teku poslovnega leta 1929./30. cen* tralna pravik. d) Ker je poveriemštvo ipn"'pozno razpo« slalo osnutek nravil fn jih mnoga dnuštva niisc mogla Dodrobn'0 i;n temeljito p.reštudirati — ter z o^irom na potrebno premeimbo pra« vil centrale UJU kot podt.iao našim pravi« lom — se odK?'ži s>prememba pravil pov. UJU za !eto 1930./31 e) Ddegaciia sVlene. da ukrene poverje* ništvo UJU Liubliana vse potr;ibno. da se bode piri pokraiinski skupiščini 1. 1930 pred* lož'l po spreietiu pravil deledaciii v odobri« tev — s'por.izumn'0 z vsemi uč;tel|skimi dru« štvi v smislu čT 76. nbslov.nika. pov. UJU ¦— sestavljeTii posebni poslovnik za častni '30 d. i f) Po raizpravi zadeve Skulj?Šiianec iz* Tieče deleigacija poverjenikiu tov. Skulju teT ,tov. Šijartcu- popoln'0 zaupanje in izreče ob« ižvMovanie, Ver ie bila znana okrožnica pol&g iučiteljskim društvom poslana tudi še gg. pro= svetn*Tnu šefu in velikemu županu. g) Ddegaicija sklone, da nima v »Učit. Tovar'šu« eksekiuiiva povcrieništva niti ožji niti širji sosvet pravice. slclepe in p'oročila društev ukiniti in ijz.preminjati, ako ista «e nasprotujejo obstoječim zakonom in smer« nicam ziačrtianim od deligacije. V. spornih slučajih odloča širji sosvut, o čemtr bbvcsti društvo. h) Predlogi, o katerih naj sklepa delegas ,cija na ktrah pokrajinskih skupščinah in ki inaij bi bili obvezni za vse članstvo ali ki v /živ.o zadevajo učitdjski stan, 'naj sc predlo^e — predvsem važnd pr.dlogi — vsaj 3 mcsece pred pokrajinsko skupščino v razpravo uči= .teljskim društvom, da ima vse članstvo pri= liko dati delegatom striktna navodila glede g>lasovanja pri ddegacijskem zborovanjtu. i) Važni predlogd naj su p.o možnosti pri ddegacijskem iziborovanju izglasujej'0 po* imensko. j) Izvajanja delegatov naj se smatrajo kot izraiz voljo dotičnega uičitcljskega dru= ištva, ki ga zastopajo, ne pa kot osebno mnc nje delegatov. SKLEPI Z OZIROM NA PREDLOGE OD* SEKA ZA »UCITELJSKO GOSPODARSKO POSLOVALNIGO«. Skiupščina predlaga, da naj bodo od 5 članov upravnega sveta vsaj 3 v Mariboru, da bodo isklepčni, eden naj bo %/. Ljubljan-s cden pa kjerkoli. Od 5 članov nadzorstva naj bosta dva v Mariboru, ostali pa drugod. V katero Zvezo se bo včlanila ,naša za= druga, se naj razpravlia pri 0'bčnem zboru. Članstvo še ni dovolj ipouee.no o naši za= drugi, zato naj se> raztoilmači pomen in na* men te naše izadruge. Razen tega bo izdana v pojaisnilo |še posebna okrožnica, ki jo bo prijjel vsak upravitelj. ¦ Apeliramo na vlso prudsednike dziroma ¦na vsa društva, da se oforemene pri zadrugi I ,a vse člane, kar se nuj izpl.ača ,s članariiru:. Plačalo se bo ipoverjeništvu, poverjeništvo pa zadTugi. Odsek odobrava ustanovitev zadrugi. in jo priporoča vsomu članstvu. (Konec prihodnjič.)