DOMŽALE, 28. JUNIJA 1996 • ŠT. 6 LETNIK 35
''At/s
G L AS I L O OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MOR A V Č E
Edina resnična postava je tista, ki vodi k svobodi. Nobena druga.
KJCHARD BAC
Mašo za domovino je daroval dekan g. Vlado Pečnik v Župnijski cerkvi v Dobu. Maše za domovino so se med drugimi udeležili tudi predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc, nekatere svetnice in svetniki OS ter gasilci.
Peto obletnico osamosvojitve Slovenije smo v občini Domžale proslavili še posebej slovesno. Najprej je dekan g. Vlado Pečnik daroval mašo za domovino v Župnijski cerkvi v Dobu, sledilo je odkritje in blagoslov pomnika državnosti pod Moči In i kom v Dobu. Slavnostni govornik je bil predsednik Občinskega sveta občine Domžale dr. Miha Brejc. V kulturnem programu, pripravila ga je dr. Marija Starbek, so sodelovali: Godba na pihala Domžale, Oktet Tosama, Marjan Kuret, Mateja Starbek, Blaženka Mali, Petra Starbek in Gregor Kepec.
Po proslavi sta županja in predsednik občinskega sveta na Jamarskem domu na Gor-juši sprejela udeležence vojne za Slovenijo. Občinsko praznovanje se je zaključilo s tradicionalno prireditvijo Adam Ravbar in ognjemetom, (vse foto M. Senica)
Po maši za domovino je procesija krenila proti Močilni-ku. Godba Domžale je dala predprazničnemu dnevu še dodaten slavnosten pečat.
Praznovali smo dan državnosti
V nabito polni dvorani Kulturnega doma na Močilni-ku je dr. Miha Brejc med drugim dejal: »V Dobu smo postavili spomenik, ki bo vsakogar, ki bo šel mimo, spomnil, da smo državljanke in državljani Slovenije 26. decembra 1990 razglasili svojo odločitev za samostojno pot, prvi korak v samostojnost pa smo naredili s svečano razglasitvijo Slovenije kot neodvisne in samostojne države 25. junija 1991.«
Slavnostni govornik dr. Miha Brejc je ped drugim dejal:-
»Čeprav smo različni, čeprav imamo različne poglede na mnogo stvari, naj nas takrat, ko gre za skupne stvari, vodijo robovi naše tristraiiiinc piiuniiilc. Vsak ima svoj začetek na svojem
koncu in i>sak ima si'ojo smer, toda vsi skupaj tvorijo skupen vrh. Naj bo ta vrh naša domovina, naj ho ta vrh država blaginje in socialne pravičnosti. Naj bo to naš skupen cilj.«
V SLAMNIKU
PREBERITE
Posebno zahvalo za postavitev spomenika in ureditev parka pod Močilnikom v Dobu smo dolžni občinskemu svetniku dr. Marku Starbku. (foto D. B.)
Grajski kulturni večeri 1996
Naša šola -naš ponos
Vivat Gallus '96
/lamnik
Domžale
DR. MIHA BREJC OB PETI OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI
O poti do lastne države je v učbenikih zelo malo napisanega
Ob peti obletnici samostojne Slovenije smo zaprosili za pogovor dr. Miho Brejca, predsednika Občinskega sveta Domžale.
Spoštovani predsednik Brejc, petinštirideset let je bil 29. november jugoslovanski državni praznik. Odkar živimo v samostojni republiki Sloveniji, imamo dva državna praznika - 26. decembra dan samostojnosti in 25. junija dan državnosti. Prosim za nekaj besed o obeh praznikih.
Petindvajseti junij je rojstni dan države Slovenije in največji praznik naše države, je dan, ko smo svečano razglasili svojo neodvisnost. Šestindvajseti december pa je dan, ko je tedanja republiška skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 86 odstotkov državljank in državljanov Slovenije odločilo za samostojno Slovenijo. Oba dneva sta za našo zgodovino izredno pomembna in tudi povezana. Dan samostojnosti bo ostal v zgodovini in v naši zavesti kot dan velike enotnosti slovenskega naroda, dan odločitve za samostojno pot. Dan državnosti pa pomeni dan, ko smo plebiscitarno izraženo voljo ljudi začeli uresničevati in jo tudi uresničili.
Letos praznujemo peto obletnico mlade države Republike Slovenije. Kako se občinski svet oziroma občina Domžale kot celota pripravlja, da bi dostojno proslavili ta veliki državni praznik?
Peto obletnico največjega državnega praznika bomo v Domžalah primerno proslavili. Občinska proslava bo v Dobu. Pred proslavo bo v župnijski cerkvi v Dobu maša za domovino, nato bomo v lepo urejenem parku pod Kulturnim domom v Dobu odkrili spominsko obeležje, temu bo sledil sprejem za udeležence vojne za Slovenijo, zvečer pa bo še tradicionalna prireditev Adam Ravbar. V Domžalah in okolici bo še več drugih prireditev v počastitev rojstnega dne naše države.
Slavje ob prvi obletnici je bilo lepo in v okviru navdušenosti nad lastno državnostjo, o kateri so naši predniki sanjali dolga stoletja. Za drugo obletnico so bile priprave za praznovanje povsem utišane. Bolj na skrivaj se je zvedelo, da so bili najvišji organi naše republike nazadnje le prisiljeni, da smo vsaj za silo praznovali.
Tudi mene je zelo presenetilo, ko sem zvedel, da nekateri najvišji funkcionarji ne utegnejo proslavljati tega praznika. Predsednik republike je menda imel tedaj važnejše posle, bivši zunanji minister Thaler pa je lani diplomatskim predstavništvom Slovenije v tujini celo prepovedal praznovanje državnega praznika. Kot da bi se sramovali lastne države. V osnovnih šolah smo včasih morali na pamet znati vse pomembnejše dogodke iz NOB, zelo svečano smo jih tudi v šolah praznovali. O poti do lastne države Slovenije pa je v učbenikih zelo malo napisanega. Če temu dodamo še sodbo celjskega sodišča, za katerega jugoarmada ni bila agresor na Slovenijo, je razlogov za grenak okus že preveč. Toda imamo svojo državo, do katere smo prišli z oboroženim spopadom z jugoarmado in veli-kosrbsko politiko. Naj danes govorijo, kar hočejo, odločnost, pogum in vojna sreča so bili tedaj na naši strani in zmagali smo. Zato je prav, da oba praznika svečano slavimo in se hkrati veselimo prihodnosti.
Slovenci po svetu. Ali ima država do njih mačehovski odnos? Tudi vloge za ponovno pridobitev državljanstva kar ležijo po predalih.
Zunaj Slovenije živi nekaj sto tisoč Slovenk in Slovencev, od tega jih ima okrog 60.000 slovensko državljanstvo, kar pomeni, da imajo tudi volilno pravico in da so v drugih pravicah in obveznostih izenačeni z državljankami in državljani Slovenije. Odnos naše države do njih je nekoliko boljši, kot pa je bil odnos lugoslavije do njih. Se vedno pa jih mnogi funkcionarji in uradniki vidijo kot drugorazredne državljane, posebej tedaj, kadar želijo uveljavljati nekatere svoje premoženjske pravice. Po drugi strani pa je čutiti precejšnje nezaupanje Slovencev po svetu do sedanje oblasti, kar ni nič presenetljivega, saj gre za oblast kontinuitete.
Za Svetovni slovenski kongres, ki je predstavnik vseh Slovencev po svetu, bi nekateri naši vodilni državniki najraje rekli kar po Prešernu: Kaj pa je tebe treba bilo.
Dokler je bil Svetovni slovenski kongres pod budnim očesom prejšnjih oblastnikov, seveda v novih oblekah in na drugačnih položajih, ga je Slovenija sofinancirala in zdelo se je, da gre za pomembno
Dr. Miha Brejc
institucijo. Ko pa je postal predsednik slovenski izseljenec iz ZDA in zelo ugleden gospodarstvenik Jože Bernik, je poskušala sedanja oblast v Sloveniji mini-malizirati vlogo te institucije in je iz proračuna celo črtala sredstva za delovanje Svetovnega slovenskega kongresa. Ta ukrep vlade dovolj pove sam po sebi. Žalostno.
Ali ni naš poletni praznik najlepša priložnost za inventuro naše državnosti, tako v domačem okolju, v okviru Evrope in vsega sveta?
Vsak praznik je lahko priložnost za nekakšno inventuro. Glede na sedanje gospodarske in druge razmere ter glede na to, da se zgodba o uspehu ni obnesla, pa najbrž oblast inventure ne bo naredila, ampak bo poudarjala samo tisto, kar je dobro.
S poročanjem javnih medijev ne moremo biti zadovoljni. Za opozicijo in SKD vsako malenkost napihnejo, da se »gora trese«, pri starorežimcih pa tudi če milijarde letijo skozi mejno okno, povedo enkrat sam-krat ali celo nikoli. Kako, prosim, jih vi ocenjujete?
Morda ne gre toliko za'napihovanje kot za igno-ranco. Razen Večera in nekajsekundne vesti v tretjem TV dnevniku ni noben časopis niti omenil, da smo socialdemokrati v soboto, 8. junija letos, odkrili doprsni kip generala Maistra. Naše javne tribune, na kateri je tudi po nekaj sto ljudi, mediji niti ne omenjajo itd. V prejšnjem režimu so bili novinarji družbenopolitični delavci. S tem je vse povedano. Ker je predsednik republike nekdanji predsednik predsedstva CKZKS, predsednik Državnega zbora nekdanji predsednik ZSMS, predsednik Državnega sveta nekdanji sodnik zveznega ustavnega sodišča, predsednik vlade nekdanji predsednik predsedstva SFRJ in tako dalje, je jasno, da tudi v novinarskih hišah še vedno prevladujejo družbenopolitični delavci. Poleg tega obstajajo personalne in druge povezave med oblastniki in novinarji ter še posebej uredniki. Tudi novinarji potrebujejo čas. Na srečo pa je v slovenskem prostoru le nekaj svetlih izjem, ki ljudem, ki hočejo videti in slišati, pokažejo tudi drugo plat medalje. Med najbolj »starorežimske« časopise spadajo npr.: Nedeljski dnevnik, Dnevnik, Republika, Delavska enotnost...
Med nekdanjo Demosovo vlado in zdajšnjo Drnovškovo je le precej razlik. Katere bi vi najbolj osvetlili?
Razlike so precejšnje, različne pa so tudi okoliščine. Za Demosovo vlado je bila v ospredju osamosvojitev Slovenije, in to nalogo je odlično izpeljala, Drnovškova vlada pa je obljubljala zgodbe o uspehu in ob koncu mandata lahko le ugotovimo, da obljube niso izpolnjene. Država je vse dražja, namesto 30.000 novih delovnih mest vsako leto bo letos okrog 140.000 ljudi ostalo brez dela, inflacija se povečuje, od obljubljenega več kot desetodstotnega letnega povečanja gospodarskih investicij doživljamo propadanje podjetij, namesto socialne države pa imamo kruti kapitalizem.
Naši predniki so bili dve stoletji žrtve turških vpadov, potem pa so se morali Slovenci boriti pod tujo vojaško komando in za cilje tujcev. Ali se tega kaj zavedamo in kako je z našo mlado vojsko, ki tudi slavi petletnico?
Slovenska vojska se je nesporno izkazala v spopadu z jugoarmado. Celoten obrambni sistem Slovenije je bil tedaj zasnovan racionalno in v nekaj letih bi gotovo
Kolegij predsednika Občinskega sveta o avtocesti in delitvi premoženja
Predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, dr. Miha Brejc, je sklical pred sejo Občinskega sveta kolegij, ki ga sestavljajo predstavniki svetniških skupin in podpredsednika sveta. Na kolegiju je bilo prisotno tudi vodstvo občinske uprave.
Glavna tema kolegija je bila predstavitev lokacijskega načrta avtoceste na območju občine Domžale. Gradivo, ki naj bi ga Občinski svet obravnaval na svoji seji 3. julija 1996, je predstavil direktor Urada RS za prostorsko planiranje lože Novak in predstavniki Družbe za državne ceste. Predsednike svetniških skupin je zanimalo predvsem upoštevanje dosedanjih sklepov Občinskega sveta v zvezi z avtocesto v predlogu lokacijskega načrta. Predstavnike pripravljalcev
gradiva in investitorje so opozorili ponovno na zahteve občine in na gradivo, ki ga dodatno pričakujejo do seje sveta, ko se bodo odločali o avtocesti.
V nadaljevanju so predstavniki svetniških skupin predstavili stališča svojih strank do predloga sklepov delitve premoženja, ki ga je kot usklajenega med vsemi občinami predlagala Komisija za pripravo delitvene bilance Občine Domžale. Za nekatere predloge delitve premoženja so menili, da so premalo natančno podani in neustrezni za občino Domžale. O predlogih sklepov bodo svetniki glasovali na 19. seji Občinskega sveta.
LOVRO LONČAR
lahko govorili o majhni, vendar učinkoviti oboroženi sili. Po'padcu Janše je prišlo do negativne kadrovske selekcije. Vse, kar je zasnoval lanša s sodelavci, je postalo vprašljivo in danes se marsikdo sprašuje, ali je slovenska vojska dosegla pričakovano raven.
Slovenci se svoje samostojnosti verjetno premalo zavedamo. Za praznik državnosti le tu in tam visi kakšna zastava. Kdo naj bi prebivalce na to častno dolžnost opozarjal - republika, občina, mediji, šola, cerkev ali stranke?
Lepo in slavnostno je, če v čast rojstnemu dnevu naše države plapolajo zastave. Za to bi morali poskrbeti prav vsi, ki ste jih omenili. Ampak s prisilo se tu ne da nič storiti. Če bodo ljudje čutili ta praznik kot svoj praznik, bodo tudi obesili zastave, sicer pa samo, če bodo morali. Ljudem ne gre zameriti, če pozabijo izobesiti zastavo, mnogo huje pa je, če na hiši predsednika repuBlike na državni praznik ni izobešena zastava.
Nekateri predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik so napovedovali, da se bo neodvisna Slovenija v dveh mesecih sesula. Ali imamo sposobne voditelje, da bi vodili državo? In kako komentirate napovedi poslanca Poljšaka, kako bi bilo treba narediti red v naši državi?
Nekatere Poljšakove izjave, objavljene v Magu, bi vsekakor podprl, npr. revizijo lastninjenja družbenega premoženja, preganjanje korupcije, najnižja plača 50.000SIT. Kadar pa gre v njegovih izjavah za nestrpnost do drugače mislečih, ali pa za nesprejemljive metode uresničevanja politike, se z njim ne strinjam. Vodenje države je resno opravilo, ki ne zahteva le izrednih osebnih sposobnosti, ampak tudi občutek za pravo mero. Slovenija je, kljub vsemu, demokratična država, v kateri je dovoljeno spreminjanje obstoječega le z demokratičnimi sredstvi. V Sloveniji imamo sposobne voditelje, ampak ti sedaj niso na oblasti.
Vse več državljanov ugotavlja, da so Čehi v osvobojeni domovini svojo državo začeli voditi in upravljati bolj pametno kot mi. V čem smo si najbolj različni?
Leta 1990 je bila Slovenija najbolj razvita jugoslovanska republika in tudi daleč pred vsemi vzhodnimi socialističnimi državami. Danes je Slovenija še vedno
na prvem mestu, vendar pa sta tik za njo Češka in Madžarska. Kot kažejo evropske gospodarske analize, ima Češka največ možnosti za hiter gospodarski razvoj in gotovo bo med prvimi postala polnopravna članica evropske zveze. Slovenija je postala pridružena članica EZ za večino nekdanjih vzhodnih socialističnih držav, vendar upam, da bo z novo vlado sposobna nadomestiti zaostanek.
V svoji knjigi VMESNI ČAS ste na strani 194 na vprašanje, če majhna Slovenija lahko preživi, odgovorili: »O tem sem prepričan. Slovenci smo na tem ozemlju že' tisoč let. Imeli smo različne gospodarje. Obdržali smo se pod tujimi gospodarji, zato ne vidim razloga, da se ne bi obdržali v svoji državi...!« Ali se zavedamo svojega tisočletnega zaklada - maternega jezika in kako se obnašamo do slovenščine?
Ko smo še bili del lugoslavije, smo bili stalno pod močnim vplivom in tudi pritiski večinskega naroda. Srbohrvaščina je bila jezik sporazumevanja v politiki, zvezni državni upravi, kulturi, športu, skratka povsod. Sčasoma bi srbohrvaščina postala uradni jezik, slovenščina pa bi bila odrinjena v vlogo folklore. Tako se je pred stoletji zgodilo tudi Škotom. Danes na Škotskem le malokdo razume njihov izvirni jezik, kajti vsi govorijo jezik večine, angleščino. Materin jezik je temelj narodove kulture. S samostojno državo je slovenščina postala tudi uradni jezik države. Kljub temu pa je še vedno pod močnimi pritiski iz tujine, zlasti močan vpliv imajo sodobna informacijska in komunikacijska sredstva in seveda tuji, zlasti ameriški filmi. Če temu dodamo še zelo pogosta tuja imena naših podjetij, bi bili lahko zaskrbljeni. Po drugi strani pa smo v samostojni Sloveniji doživeli pravi razmah založništva, kar kažejo vse bogatejši slovenski knjižni sejmi.
Ali naše šole mladino vzgajajo v zavedne in poštene Slovence? Na stari radomeljski šoli sta bila napisa: Dobro vzgojena mladina - srečna domovina in Ljubite svoj rod - spoštujte svoj jezik.
Vsak šolski sistem odseva vrednostni sistem družbe. Ker se v slovenski družbi mešajo stare in nove vrednote, ker v šolah večinoma učijo ljudje, vzgojeni v drugačnem vrednostnem sistemu, bo potrebno še veliko časa in sprememb, da bi bil naš šolski sistem primerljiv s šolskimi sistemi evropske civilizacije. V takih razmerah je delo učiteljev še posebej težavno in odgovorno. Namesto da bi jim država pomagala, jih slabo plačuje, hkrati pa od njih zahteva vse več. Učitelji sooblikujejo največji zaklad našega naroda - naše otroke. Njihov delež pri vzgoji je vse večji, kajti mnogi starši otrok skorajda več ne vzgajajo. Zato si učitelji zaslužijo boljše možnosti za delo, boljše plačilo in ustrezno mesto v družbi. Stanje, kakršno je danes v naših šolah, je verjetno normalno za ta čas, ni pa dobro.
Gospod Brejc, hvala za pogovor.
FRANCE CERAR
V Dobu odkrili pomnik slovenski državnosti
Kot smo zapisali že na prvi strani Slamnika, so v ponedeljek, 24. junija, ob počastitvi pete obletnice dneva državnosti v Dobu na osrednji občinski proslavi odkrili in blagoslovili pomnik slovenski državnosti. Svetnik Občinskega sveta, dr. Marko Starbek, nam je povedal, da so pobudo za postavitev pomnika dali svetniki strank slovenske pomladi (Slovenski krščanski demokrati, Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenska ljudska stranka) že ob sprejemanju občinskega proračuna za leto 1995. Dr. Marku Starbku se je zdelo primerno, da bi spomenik postavili v Dobu pod Močilnikom, kajti ta prostor so že pred leti ob komasaciji predvideli za park in parkirišče obiskovalcem letnega gledališča na Mo-čilniku. Tako jim je uspelo, da so zemljišče pod letnim gledališčem izvzeli iz komasacijskega postopka, ga dodelili krajevni skupnosti (krajevna skupnost ga je kasneje izročila v upravljanje kulturnemu društvu) in ga »rezervirali« za kasnejšo ureditev parka.
Kako so se lotili dela?
Najprej je bilo treba zemljišče za silo urediti in omogočiti parkiranje za potrebe kulturnega društva. Kmalu za tem so zasadili prva drevesa, idejni projekt parka je izdelal arhitekt - krajinar, in predvidel tudi prostor za spomenik. Načrt za pomnik slovenski državnosti je izdelal arhitekt Feliks Hriber-nik, plačilu za načrt se je odpovedal kot dar krajevni skupnosti, podjetje Mineral iz Ljubljane pa je spomenik postavilo.
Preostali del površine, celotna površina znaša več kot 5.000m2, je namenjen sprehajalnim stezam, kasneje bodo postavili tudi klopi za počiva-
nje. Del prostora so preuredili v parkirišče, zadnji del pa je predviden za dve igrišči, eno za otroke z različnimi igrali, drugo pa za odbojko, badminton in podobno. Ob Rači so posadili hraste kot simbol Doba, na drugi strani pa javorje.
Napisi na pomniku
Je že tako, da se datumi kaj radi pozabijo, zato so se odlo-
čili in klesali na spomenik, ki predstavlja tristranično piramido, na vsako stran piramide napis: «26. decembra /990 smo se osamosvojili« je zapisano na prvi stranici; »25. junija, 1991 smo postali država« piše na drugi strani, na tretji strani pa je zapisano, da sta spomenik postavili Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob.
Dr. Marko Starbek je prepričan, da bo spomenik ne samo nas, ampak tudi vse naše zanamce spominjal na veliki trenutek, ki smo ga sami pred petimi leti doživeli, naši predniki pa so o njem leta in leta lahko le sanjali.
D. B.
Domžale
/lomnih"
3
NADALJEVANJE 18. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Obravnava poročila o športni dejavnosti v občini Domžale
Člani Občinskega sveta so se v ponedeljek, 27. maja 19%, sešli na nadaljevanju prekinjene 18. seje Občinskega sveta Občine Domžale. Na dnevnem redu je od prekinitve seje ostalo za obravnavo še šest točk.
Na začetku so člani Občinskega sveta sprejeli poročilo o poslovanju javnih zavodov, ki so se v letu 1995 financirali iz proračuna Občine Domžale. Poročilo je predstavila ga. Irena Cričar, načelnica Oddelka   za   družbene dejavnosti.
Obravnava osnovne šole na področju občine, Glasbeno šolo Domžale, Poslovno skupnost osnovnih šol Občine Domžale, Center za socialno delo Domžale in Knjižnico Domžale. Vsi obravnavani zavodi so poslovno leto zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom.
Oddelek za družbene dejavnosti je v sodelovanju s Športno zvezo Domžale in Košarkarskim klubom Domžale pripravil izčrpno poročilo o športni dejavnosti v Občini Dom-
Seje občinskega sveta so pogosto v dveh delih. Foto: B. O.
Žale. Poročilo navaja, da je v Športni zvezi registriranih 41 športnih društev, ki so članice športne zveze in dodatnih 12 športnih društev, ki se ne povezujejo v Športno zvezo. Od leta 1990 je zaznati izreden padec proračunskih sredstev, namenjenih sofinanciranju športa in rekreacije. Po kvadraturi imamo na področju športnih objektov v občini relativno ugodne razmere, vendar pa je pereč problem vzdrževanja. Precej svetnikov je sodelovalo v razpravi o omenjenem poročilu in o problematiki športa. Predvsem so želeli nekatera pojasnila in predlagali v sprejem določene sklepe. Na predlog g. Antona Peršaka je Občinski svet sprejel sklep, da nalaga županji in Oddelku za družbene dejavnosti, naj pripravita za obravnavo na seji Občinskega sveta zasnovo programa razvoja športa v Občini Domžale, vključno z analizo razmer in pogojev za razvoj športa, s potrebami otrok in mladine v občini, s potrebami starejših in možnostmi občine, da ponudi objekte za rekreacijski šport svojim občanom in gostom, ter vključno s prioritetami občine, ki zadevajo tekmovalni šport, športno vzgojo ter šport za vse. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da se v okviru skupnega programa daje prednost plavalnim tečajem, da bi odpravili plavalno nepismenost med osnovnošolsko mladino, permanentnemu izobraževanju amaterskih strokovnih kadrov, omogočanju nadaljnjega razvoja športnikov, ki dose-
gajo odmevne rezultate na mednarodnem nivoju in (na predlog ge Majde Pučnik-Rudl) rekreativnemu ter množičnemu športu za otroke in mladino. Soglasni so bili člani sveta tudi pri sprejemu sklepa, da se, glede na specifičnost in problematiko stanja v ženskem športu, iz sredstev za skupne namene v letu 1996 nameni za ženski šport 1.000.000 SIT (vendar šele po ponovitvi glasovanja).
S sklepom je mla v nadaljevanju seje lastninska pravica oz. pravica uporabe gasilskega doma v Stobu prenesena na Gasilsko društvo Stob, kar določa Zakon o gasilstvu. Člani Občinskega sveta so se seznanili tudi z informacijo o povečanju cene programa vrtcev. S 1. majem 1996 se cena programov v vrtcih, oz. t. i. ekonomska cena ter s tem oskrbnina poveča za 3,78%, prispevki staršev pa za 8,62%.
Dr. Marko Starbek je pred-stavil predlog pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče, na osnovi enotne vozovnice. S podpisom pogodbe, ki naj bi bila predvidoma konec meseca julija, se bodo lahko občani omenjenih občin z enotno vozovnico vozili z vlakom in avtobusom. Člani sveta so soglasno sprejeli sklep, s katerim soglašajo s podpisom pogodbe.
Ob obravnavi točke Volitve in imenovanja so člani sveta soglašali z imenovanjem g. Janeza Kopača za ravnatelja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, katerega soustanoviteljica je Občina Domžale. V svet Zgodovinskega arhiva je bil imenovan g. Stane Stražar.
Pri obvezni točki dnevnega reda Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta je bilo posredovanih deset tovrstnih pobud in vprašanj.
LOVRO LONČAR
19. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE
Podaljšanje javne razgrnitve osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale
Člani Občinskega sveta so se v sredo, 19. junija 1996, scšli na svoji 19. redni seji. Predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc, je v sklicu seje predlagal obravnavo dvanajstih točk dnevnega reda, vendar se je ta razširila na petnajst točk.
Na začetku seje so člani sveta nadaljevali obravnavo predlogov, kako razdeliti premoženje med občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Predsednik komisije za pripravo delitvene bilance Občine Domžale, g. Jurij Berlot je člane sveta seznanil, da je besedilo predlogov sklepov usklajeno med komisijami posameznih občin. V nadaljevanju je županja Cveta Za-lokar-Oražem predstavila stališče občinske uprave do predlogov delitve, ki se v marsičem razlikujejo od predlogov komisije. Ker so v razpravi ugotovili, da se stališče nekaterih članov občinskega sveta razlikuje od predlogov komisije, in da so predlogi delitve na nekaterih področjih nenatančni, se je obravnava točke ponovno prekinila do naslednje seje. Do takrat mora Komisija za pripravo delitvene bilance Občine Domžale pripraviti usklajen predlog delitve premoženja, skupaj z občinsko upravo in ob upošteva-
nju predlogov članov Občinskega sveta na seji sveta. Predlog mora biti usklajen z ostalimi občinami.
V nadaljevanju seje so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale, ki bo začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale.
Več razprave pa so člani Občinskega sveta namenili sprejemu Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale. Odlok je predstavil g. Bojan Arh, predsednik Komisije za varnost v cestnem prometu. Določeni so ukrepi za ureditev cestnega prometa in zagotovitev prometne varnosti v občini Domžale ter postopek, pogoji in način za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil. Odbor za komunalno-stanovanjsko dejavnost je vložil amandmaje k odloku. S sprejemom amandmajev se promet traktorjev v mestu ne omejuje (za kar se je zavzemal tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ostala pa je. omejitev za vozila avtošol. Odlok so člani sveta sprejeli z enim glasom proti.
Tri točke dnevnega reda so bile namenjene obravnavi osnutkov prostorskih aktov. Tako so člani sveta razpravljali o osnutku Odloka
o sprejemu ureditvenega načrta območja D 18 Toko, osnutku Odloka o sprejetju ureditvenega načrta Radomlje in osnutku Odloka o zazidalnem načrtu območja T 12 ob cesti. Po razpravi o osnutkih vseh treh aktov so člani sveta z ločenim glasovanjem sklenili, da se osnutki odlokov pošljejo v javno razgrnitev in obravnavo do 19. avgusta 1996.
Ponovno je bila na dnevni red uvrščena točka o reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Domžale p.o. Z večino glasov so člani sveta podprli predlog sklepa, da občinski svet soglaša z načinom lastninskega preoblikovanja, ki ga je Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale predložilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo dne 21. 12. 1994.
Občinski svet občine Domžale pa ni sprejel predloga, da se poveča vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi se po predlogu dvignila za 20%, saj je zanj glasovalo le 9 svetnikov.
Oddelek za družbene dejavnosti je za obravnavo pripravil poročilo o poteku javnih del v občini Domžale, ki so v letu 1995 potekala pretežno na področju sociale, ko-
munalnih storitev, izobraževanja in administrativno-tehničnih opravil. Besedilo poročila so člani sveta sprejeli soglasno.
G. Jože Nemec je članom sveta predstavil predlog sklepa o ustanovitvi Komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, katerega predlagatelj je bil. Po krajši razpravi so člani sveta sklenili, da se predlog sklepa o ustanovitvi komisije ne sprejme.
Člani občinskega sveta so se v krajši razpravi seznanili tudi s sklepom o zadržanju objave Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta otoka V7 Helios Količevo, ki ga je podala županja zaradi neusklajenosti odloka z dolgoročnim planom. Na predlog občinske uprave pa je Občinski svet sprejel sklep o podaljšanju javne razgrnitve osnutka Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale, dopolnitev 1994, za območje občine Domžale do vključno 15. 7. 1996. Razlog za podaljšanje javne razgrnitve je v precejšnjem interesu javnosti za prelagane spremembe.
LOVRO LONČAR
Zadnja točka
Na 18. seji Občinskega sveta naše občine je šest svetnikov postavilo več vprašanj, štirje svetniki pa so predstavili svoje pobude oziroma predloge. Zaporedna številka ZADNJE TOČKE dnevnega reda dosedanjih 18 sej se približuje številki 200.
Kar dva svetnika Občinskega sveta sta vzela v precep t. i. ležeče policaje. Glede na to, da se približuje poletje (čas dopustov) in je nevarnosti na cestah veliko več, je Toneta Peršaka (DS) zanimalo, kako napreduje gradnja hitrostnih ovir. Franc Herle (iz Liste obrtnikov-podjetni-kov) pa je predlagal, da bi previsoke »ležeče policaje« znižali. Obema svetnikoma je že pisno odgovoril Simon Mavsar, »poklii ni« podžupan občine Domžale. V gradivu za 19. sejo piše, da se gradnja hitrostnih ovir nadaljuje po načrtu že izbranih lokacij, katerih izvedbo bodo pristojni »v najkrajšem času tudi končali«. Podžupan tudi ugotavlja, da je izvedba na podlagi rednega izvedbenega nadzora in dodatnega pregleda usklajenosti izvedbe s projekti, pravilna, da pa je morebitni problem samo posledica vsebine projektov, ki jih je izdelala pooblaščena in usposob-
ljena institucija (Prometno-tehnični inštitut na FAGG v Ljubljani).
Svetnico Martino Urbanija (SDS) je zanimalo, kdo in po kakšnih kriterijih postavlja table z napisi krajev. Namesto da stoji na njivi ob cesti Domžale-Kamnik približno na sredini vasi Nožice, kar je po mnenju svetnice v nasprotju z vsakršno logiko in tudi katastrsko meio, bi morala biti napisna tabla postavljena pred žago Žekar v vasi, in sicer nasproti table Šmarca. Podžupan Mavsar se je v odgovoru, ki ga je pripravil, z njenimi trditvami strinjal, in ji Še obljubil, da bodo pobudo prenesli na Republiško geodetsko upravo - izpostava Domžale, nato pa se dodal pojasnilo, da finančno plat prestavitve table pokrije upravljalec ceste, ki mora predhodno pridobiti potrebna soglasja in predvsem urbanistična ter strokovna dovoljenja.
V imenu svetniških skupin SDS, SLS in SKD je svetnica Martina Urbanija še nezadovoljna nad odgovorom Zorana Kramžarja, načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo, zato je ie enkrat zaprosila u vpogled v dokument Ministrstva /a finance, iz katerega bi bilo razvidno, d,i posojanje lahko izvršuje tudi županja v imenu Občine. Načelnik se v gradivu za 19. sejo sklicuje na 11. člen Odloka o proračunu občine Domžale za leto 1996, kjer piše, da se presežki zaradi ohranjanja realne vrednosti lahko plasirajo, in da kljub večkratnim urgencam od Ministrstva za finance RS še niso prejeli odgovora.
V mesecu maju je županja odpotovala na večdnevni »obisk« na švedsko. Tako je zapisal na začetku svojih vprašanj svetnik Bogdan Oso-lin (SKD), ki ga je zanimalo več stvari v zvezi z županjinim potovanjem v »daljno« deželo. Zanimivo vsebino odgovora županje, ge. Cvete Zalokar-Oražem za bralce Slamnika v celoti objavljamo. »Na osnovi informacije in povabila VVO Domžale in predstavljenega programa strokovne ekskurzije sva se z načelnico Oddelka za družbene dejavnosti (go. Ireno Gričar - op. pomočnice urednice) udeležili v organizaciji Poslovnih skupnosti vrtcev Republike Slovenije ogleda vrtcev in šol na Švedskem. V tem okviru sva lahko spoznali sistem delovanja in finant ira nja vzgoje in izobraževanja ter predšolske vzgoje na lokalni ravni. Poudarek je bil na ogledu vrtcev in šol ter izvajanju njihovih programov, opremi in prostorskih razmer ter standardov in normativov s tega področja. Na Švedskem so leta 1992 prešli na uvedbo devetletnega šolanja, pri čemer so pomembne njihove izkušnje ob tem prehodu; nanj se pripravljamo tudi v Republiki Sloveniji (do leta 2001). Ker sodi področje predšolske vzgoje izključno v pristojnost občine, so tovrstne izkušnje zelo pomembne ludi za nas. Stroški potovanja (cena ekskurzije 750 DEM in dnevnice) so bili pokriti iz občinskega proračuna (materialni stroški občinske uprave - izobraževanje).«
Pomočnik odgovorne urednice
Odsevi...
Za nami je praznovanje pete obletnice slovenske osamosvojitve. Od razglasitve samostojnosti je minilo samo pičlih pet let, pa se je že našel »junak« in vrgel kamen slovenski državnosti naravnost v obraz z izenačitvijo pomena zgodovinskega dogodka izpred petih let s podpisom pridruženega članstva k Evropski zvezi. V skladu z metodami razširjanja zgodbe o uspehu, je, meni nič, tebi nič, spregledal dejstvo, da je bila Slovenija sprejeta kot pridružena članica med zadnjimi vzhodnoevropskimi državami, torej za Bolgarijo in Romunijo, in mirno oba dogodka izenačil. Nič nimam proti pridruženemu članstvu v EZ. Naše vključevanje v evropsko skupnost je dobro za nas, vendar to ne pomeni, da ne smemo pomisliti na možnost, da se nam utegne zgoditi tako kot Avstrijcem, ki se skoraj že »kesajo«, da so postali člani EZ. Čep rav nam doslej vlada še ni znala povedati, kakšne bodo prednosti in negativne strani članstva v Evropski zvezi, je za majhno državo, kot je Slovenija, še posebej, ker je bila Slovenija toliko let del Balkana, zelo pomembno, da si čimprej zagotovi stalno mesto v družbi razvitih evropskih držav. Tu ne gre le za politično in gospodarsko vključenost, ampak tudi za varnostni vidik. Ne zmanjšujem pomena podpisa o pridruženem članstvu, vendar pa je neprimerno pomembnejše dejanje v slovenski zgodovini osamosvojitev Slovenije. Ob razpadanju zgodbe o uspehu mora pač Drnovškova vlada javnosti ponuditi vsaj kanček zadovoljstva. Toda, ljudje nismo več tako naivni. Če smo še pred desetimi leti gledali na Zahod kot obljubljeno deželo, se danes že zavedamo pasti, v katere nas je liberalizem pripeljal. Nekdanji politični veljaki so postali večinski lastniki mnogih podjetij, velike socialne razlike se še povečujejo, vse manj je prostora za človečnost, pravna država pa je le fraza. Res se lahko vprašamo, kam jo ubira komaj pred petimi leti pridobljena demokracija...
Smo po petih letih spet tam, kjer smo nekoč že bili? Je res prišlo spet tako daleč, da se ljudje bojijo povedati svoje mnenje, kupiti knjigo, ki razkriva predsednikov klan, se bojijo izreči, za kakšen volilni sistem na primer so? Morda bo kdo rekel, da pretiravam, vendar ni tako. V Domžalah, kjer nekateri vpijejo in grozijo, naj dam že enkrat mir, ker da nas, Domžalčane, visoka politika sploh ne zanima, gredo stvari še precej dlje. Ljudje se bojijo govoriti z menoj, ker, kot pravijo, vedo, da bodo potem slabo zapisani. Ko pridejo v uredništvo, govorijo potihem, češ, da se sliši skozi vrata na hodnik. Še v novembru čisto prijazni ljudje se danes raje obrnejo stran, ko me srečajo na hodniku.
Da se stare »zdrave sile« vedejo, kot da je vse tako, kot je nekoč že bilo, kaže tudi odgovor na svetniško vprašanje, na kakšni osnovi je županja posojala občinski denar. Svetniki bi se najbrž morali zadovoljiti z odgovorom vprašanih, da je vse zakonito; na to, da vprašani »še vedno niso dobili pojasnila« o tej zadevi od Ministrstva za finance, pa bi verjetno »morali pozabiti« svetniki. Ali, če se županja odloči obiskati Švedsko, obišče švedsko in pika, zraven pa si ogleda še nekaj vrtcev, kako da ne, saj jo je povabila VVO Domžale. Ko svetnike zanima, koliko je županjino ogledovanje vrtcev stalo občinski proračun, jim ta postreže s ceno ekskurzije v nemških markah, o dnevnicah pa ni da bi človek zgubljal besede. Če bo šlo tako naprej, si bo drugič kakšen domžalski načelnik ogledoval komunalno ureditev v Istanbulu, drugega bo morda zanimala poraba državnih cekinov v Parizu itd., vse to z namenom izobraževanja za denar davkoplačevalcev. Res smo bogata občina, prebivalci pa smo dobri ljudje.
Demokracija je resnično ubrala kaj čudna pota. To nam potrjuje tudi primer očitne kršitve volilne zakonodaje v tistem delu, ko govori o volilnem molku. Po zakonu namreč ni dovoljena nikakršna promocijska aktivnost za nobenega kandidata in nobeno stranko 24 ur pred volitvami. Samo nekaj ur pred nedeljskimi volitvami sta Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob pripravili slavnostno odprtje ceste skozi Dob. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bil kandidat na nedeljskih volitvah predsednik Sveta krajevne skupnosti Dob, ki ga županja, kot sama trdi, v svojem nagovoru prisotnim ni omenila z imenom, ampak ga je omenila samo kot »tistega predsednika krajevne skupnosti, ki je naredil vse potrebno, da smo krajani Doba končno dobili sodobno cesto«... Da je bila ob odprtju ceste organizirana tudi veselica na športnem igrišču, kjer se je jedlo, pilo in plesalo, mi najbrž ni treba pripovedovati. Prav zanimivo bi bilo slišati odgovor, kdo je vse to plačal. Lahko si mislim, da bo odgovor podoben vsem prejšnjim, da je namreč vse zakonito, da vse skupaj sploh ni nič stalo itd. Da gre za grobo kršitev volilnega molka pa županje, ki bi morala delovati zakonito, prav nič ne moti. V vsaki normalni evropski državi bi kršitev volilnega molka šteli kot nezakonito in moralno nedopustno dejanje, pri nas pa zakon sankcije za takšno kršitev molka nejasno opredeljuje; moralni vidik te zadeve pa županje in njene stranke tako ali tako ne zanima. Zato je tranzicija tako težko obdobje. Stare sile se obnašajo po starem, nove sile pa še nimajo dovolj moči, da bi starim to preprečile. Res slabi obeti za državne volitve, če se bodo tisti, ki imajo moč, obnašali tako, kot so se v Domžalah,
Ob peti obletnici se žal ne moremo izogniti tudi grenkemu spoznanju, da oblast še vedno ni poravnala ene temeljnih krivic, povzročenih v drugi svetovni vojni. Mnogi Slovenci še vedno nimajo uradnih dokumentov o smrti svojcev, umorjenih v kočevskih gozdovih, Teharjih in drugod. Težko je verjeti v iskrenost besed o spravi, če se oblast tako ignorantsko obnaša, žalostno pa je tudi, da »rdeči škof« Grmič grmi zoper spravo. Knjižnica Domžale je namreč organizirala pogovor z naslovnim škofom Grmičem, ki je s svojimi izjavami o vrnitvi socializma med članstvom Združene liste ustvaril navdušeno razpoloženje. Svoji k svojim, bi rekli, da o sprenevedanju sploh ne govorimo.
DADA
4
/lamnik
Domžale
Domžalski socialdemokrati na Loškem gradu
REFERENDUM ZA VEČINSKI SISTEM BO
Srečanje SDS na Loškem gradu
V soboto, 15. junija 1996, smo se v velikem številu zbrali vsi aktivni člani Socialdemokratske stranke Slovenije, ki smo sodelovali v akciji zbiranje podpisov »ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOLITVE«. Zbrali smo se na vrtu Loškega gradu v Škofji Loki sredi zelenja, v prijetni hladni senci. Že ob prihodu je vsak dobil skromno darilce. Ob pijači in jedači smo kramljali o aktualnih političnih dogodkih in uživali v čudovitem ambientu Loškega gradu. Z odra so nas s spodbudnimi besedami pozdravili: dr. lože Pučnik, dr. Miha Brejc, Nanti Olib, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev in nazadnje predsednik SDS lanez Janša. Iz njihovih besed smo začutili ponos in veselje nad našo uspelo akcijo. V tako kratkem času zbrati skoraj 44.000 podpisov res niso mačje solze. Predsednik Janez Janša je nanizal nekaj podatkov
o nadaljnji »usodi« že 23. 5. 1996 vložene zahteve v Državni zbor. V Ustavi Republike Slovenije jasno piše, da mora državni zbor najkasneje v tridesetih dneh odločiti o zahtevi, v našem primeru rok za razpis referenduma poteče 23. 6. 1996.
Referendum za večinski volilni sistem, torej referendum za neposredne in poštene volitve bo verjetno v poletnem času.
Socialdemokratska stranka Slovenije je z akcijo zbiranja podpisov dokazala, da je zaupanja vredna stranka, na katero je treba resno računati pri sestavi bodoče vlade. Ko smo na tej prireditvi zrli v našo novo zastavo, ki v prijazni moderni in rumeni barvi ponazarja v krogu deset vrtnic, kar pomeni 10 regij Slovenije, je vsak od nas še bolj zavestno čutil, da s ponosom pripada Socialdemokratski stranki Slovenije.        MARTINA URBANIJA
Zahvala socialdemokratov Slovenije
Socialdemokrati Slovenije smo uspeli v rekordnem času od 24. 4. »996 do 22. 5. /996 zbrati 43.710 podpisov volivk in volivcev v podporo zakonodajnemu referendumu za neposredne in poštene volitve ter jih 23. 5. /996 predati Državnemu zboru RS. Tako velikega podviga do sedaj ni uspelo uresničiti niti eni stranki.
Ob tej priložnosti se vam, ki ste dali svoj osebni prispevek k uspešni akciji, pisno iskreno zahvaljujem. Brez vaše osebne pomoči to veliko dejanje ne bi uspelo. Hkrati se zahvaljujem tudi Upravni enoti občine, da nam je omogočila nemoten potek začrtane akcije.
Z uspelo akcijo smo Socialdemokrati Slovenije ponovno dokazali, da smo močna in zaupanja vredna stranka, ki drži dano besedo in uresniči zastavljene cilje.
Predsednik Občinskega odbora SDS Domžale ROMAN KURMANŠEK
SocialDemokrati Slovenije
Mladi socialdemokrati smo res »COOL«
Mladi stopamo v družbo, ki so jo s svojim delovanjem ustvarile prejšnje generacije. Vključevanje mladih v družbo zahteva obojestransko prilagajanje: mladih družbi z njenimi vrednotami ter pravili in družbe potrebam ter zahtevam mladih.
Obojestransko prilagajanje omogoča le demokratično družbo. Demokracija pri tem ne more biti omejena le na področje politike, ampak mora zajeti tudi druga področja: od ekonomije do izobraževanja z dostopnostjo znanja in informacij, vzgoje, načinov vodenja, umetnosti in drugih zadev na področju človeške kulture.
Za nami je dolgo in plodno leto, pred nami pa burno in vroče po-
letje. V Socialdemokratski mladini (SDM) smo v preteklem študijskem letu končali uspešno in odmevno akcijo »Živi brez omame«, s katero smo mlade osveščali in opozarjali na zelo perečo problematiko na področju zasvojenosti. Pri tem so nam pomagali zelo ugledni slovenski strokovnjaki.
Organizirali smo več tematskih srečanj na različnih področjih družbenega življenja, od sociale, kulture, športa do ekologije. Navezali smo dobre sosedske odnose z mladimi koroškimi Slovenci (Mlada enotna lista Koroške) ter slovensko manjšino v Italiji. V SDM ugotavljamo, da je država Slovenija velikokrat gluha za vsa vprašanja, s katerimi se soočajo naši mladi rojaki,
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Predmet razpisa so:
- poslovni prostori v SPB-1, Domžale, Ljubljanska 88, II. nad. v površ. 53,55 m2
- poslovni prostori obsegajo pisarno v površ. 37,40 m2 in souporabo pomožnih oz. tehničnih prostorov (sanitarije, čajna kuhinja, hodnik 16,15 m2)
Poslovni prostori so namenjeni pisarniški dejavnosti. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 20,30 DEM/m2.
Prostori se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Bonitetno poročilo Agencije za plačilni promet RS (BON 1, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
4. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen plačati.
Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE - ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE S PRIPISOM: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 722-022 in 714-005.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
in da ima do njih mačehovski odnos. Ravno zaradi te izkušnje smo že pripravili projekt, s katerim bomo organizirali mednarodni seminar s posebnim poudarkom na izmenjavi organizacijsko-tehnič-nih izkušenj in organiziranju srečanj mladih z zabavno, izobraževalno in kulturno vsebino. SDM mora postati vezni člen med socialdemokratskimi organizacijami Zahodne in Vzhodne Evrope, zato bomo z obojimi poglobili bilateralne odnose.
Na povabilo IUSYja (mednarodna zveza socialdemokratske mladine), katerega članica je tudi SDM, se bomo udeležili »Lusi festivala« v Bonnu. To je srečanje vseh mladih, na katerem bo veliko
Uradne ure: torek od /8.-/9. ure Ljubljanska 70 tel.: 721-359
priložnosti za medsebojna sodelovanja, tako na področju mladinske politike kot tudi zabave.
S polno paro se pripravljamo tudi na naš V. kongres SDM, ki ga bomo imeli konec junija, in na katerem bomo izvolili svoje novo vodstvo ter vnesli spremembe v program in statut našega delovanja. Dejstvo, zaradi katerega smo se odločilrza ta korak, je stanje, ki kaže na to, da imamo v naši vrsti že približno 4 tisoč članov in da članstvo skokovito narašča.
Za konec vabimo vse mlade (predvsem študente in dijake), ki si želijo aktivnega sodelovanja v SDM, da se nam pridružite pri našem delovanju.
Zavedamo se, da kdor išče cilj, bo ostal praznih rok, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. In mladi socialdemokrati smo našli pravo pot.
Predsednik socialdemokratske mladine FRANE MAZOVEC
Marko Starbek pripoveduje g. Petru Venclju o delu svetniške skupine SKD
»BISTVO POLITIKE JE DOSLEDNO ZAVZEMANJE ZA SKUPNO DOBRO!«
Letni občni zbor Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov
V zadnjih dnevih maja je v konferenčni sobi gostilne Repovž OO SKD Domžale organiziral šesti letni zbor. Slavnostni gost zbora je bil g. Peter Vencelj, podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Zbora sta se udeležila tudi predsednik OO SKD Lukovica g. Franc Av-belj in predsednik OO SKD Mengeš g. Jožef Pajnič, med povabljenci pa je bil tudi ustanovitelj stranke v ob-
čini in prejšnji župan g. Ervin A. Schvvarzbartl.
»Letošnji program dela naše Občinske organizacije SKD Domžale bo predvsem v znamenju volitev,« so bile prve besede g. Franca Re-iterja, predsednika OO SKD Domžale, nato pa je najprej spregovoril o uspešnem delu v lanskem letu, potem pa še o najpomembnejših nalogah stranke do konca leta. Med
pomembne uspehe zagotovo sodijo ustanovitev dveh novih Krajevnih odborov SKD, to sta KO SKD Dra-gomelj-Pšata in KO SKD Trzin, ustanovitev in delo Kluba občinskih svetnikov SKD, izdajanje strankarskega glasila Glasnik, ustanovitev volilnega štaba, organizacija razgovora o cestah AC in M-10 z g. Marjanom Dvornikom, državnim sekretarjem za ceste, in predsednikom DARSA g. ložetom Brodnikom. Posebej ie v svojem poročilu predsednik pohvalil KO Dob in novoustanovljeni KO Trzin. Nekaj besed je namenil še zbiranju članarine, ustanovitvi novega Regijskega odbora SKD Ljubljana - okolica in republiškemu strankarskemu glasilu VIR.
Finančno poročilo je predstavila ga. Irena Kepic-Štrukelj, poročilo nadzornega odbora je prebrala, ga Ani Pezdirc, g. Marko Starbek, vodja svetniške skupine SKD, pa je spregovoril o delu svetnikov SKD v Občinskem svetu Občine Domžale.
Po uradnem delu letnega zbora je več misli o aktualnih političnih dogodkih v Sloveniji in o delovanju SKD nanizal g. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu v ministrstvu za zunanje zadeve. Poudaril je, da se SKD med drugim zavzema za pravičnejšo razdelitev tistih materialnih dobrin, ki jih »naredi« gospodarstvo, nesmiselno je namreč obljubljati blaginjo pred volitvami v Državni zbor. Cisto na koncu pred klepetom (zadnja točka dnevnega reda) je podpredsednik SKD odgovarjal še na vprašanja (o Zoranu Thalerju, inflaciji, Božidarju Voljču in zdravstvu, brezposelnosti, Slavku Gabru in šolstvu, Ljerki Bizilj, družbeni kraji in gospodarstvu ...) navzočih. Teh pa še dolgo ne bi zmanjkalo!
BOGDAN OSOLIN
Levo: Vinko Okršlar,
bivši predsednik, desno: Matjaž Vovk,
novi predsednik
(Foto: B. Osolin)
SKD DOMŽALE
»Domžalam bomo vrnili dušo«
Letošnji majski (30. 5.) občni zbor Krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov iz Domžal in okolice je bil volilno obarvan, na njem je bil namreč izvoljen ne samo novi devetčlanski Izvršilni odbor, temveč je KO dobil tudi novega predsednika, Matjaža Vovka.
Poročilo o delu stranke v preteklem letu je prebral Vinko Okršlar, dosedanji predsednik KO SKD, spregovoril pa je tudi o poteku priprav KO SKD na volitve v svete novih krajevnih skupnosti in na letošnje volitve v Državni zbor RS. Finančnemu poročilu in poročilu nadzornega odbora, ki sta bila sprejeta brez pripomb, so sledile volitve novega Izvršilnega odbora. Vanj so bili soglasno izvoljeni: Janez Grošelj, Darinka Grum, Dolfi Mihajlinec, Peter Pavli, Bogdan Osolin, Janez Peterlin, Franc Hribar, Vinko Okršlar in Peter Kecelj.
Za novega predsednika KO SKD Domžale je bil izvoljen Matjaž Vovk, podžupan Občine Domžale, ki se je v svojem prvem nastopu v vlogi predsednika najprej zahvalil za uspešno vodenje in delo v stranki »bivšemu« predsedniku Vinku Okršlarju. Nekaj besed je namenil še programskim ciljem KO SKD v letošnjem letu in viziji razvoja občine oziroma mesta Domžale v naslednjih letih. Poleg mnogih stvari, ki jih je še' potrebno postoriti v našem mestu (avtobusna postaja, tržnica, kulturno-družabno življenje itd.), je novi predsednik poudaril, da hočemo krščanski demokrati vrniti Domžalam - v prejšnjem totalitarnem sistemu - izgubljeno dušo.
BOGDAN OSOLIN
Združena lista socialnih demokratov
Predsedstvo Območnega odbora ZLSD se je 10. junija sestalo na redni seji. Oblikovalo je stališča do delovanja v občinskih komisijah za postavitev spomenikov zamolčanim žrtvam. Osrednji del sestanka je bil namenjen jesenskim državnozborskim volitvam in pridobivanju novih članov in simpatizerjev. Govorili so tudi o realizaciji finančnega načrta za leto 1996. KARITA Foto: LIPOVŠEK
Regijski posvet vodstev LDS v Lukovici
23. maja 1996 so se na rednem regijskem posvetu sestala vodstva Občinskih odborov LDS Domžale, Lukovica, Moravče in Mengeš.
Tokratni gostitelj srečanja v Lukovici je bil Občinski odbor LDS Lukovica. Po ustaljeni praksi smo si najprej izmenjali informacije o delovanju posameznih Občinskih odborov LDS in Občinskih svetov.
Epigram
Predstavitev podjetništva in obrtna razstava
(ob približni tridesetletnici obrtništva)
Prvi brez marksizma so vzcveteli,
z glavo in roko za delo so »prijeli«
v zgled vsem drugim - s pridnostjo uspeli.
FRANCE GRAR
Glavna tema pogovora pa so bile priprave na jesenske volitve v Državni zbor RS. V zvezi s tem smo sklenili, da se v začetku junija formira skupni volilni štab, v katerega vsak občinski odbor predlaga po dva svoja člana.
Sedež volilnega štaba pa bo v Domžalah. Glede volilne zakonodaje smo bili enotnega mnenja,
da bi se prihajajoče volitve morale izvesti po veljavnem zakonu - po katerem območje naših štirih občin spada v 4. volilno enoto z dvema okrajema.
Dogovorili smo se tudi, da bo naslednji redni posvet v začetku septembra v Domžalah.
OBČINSKI ODBOR LDS LUKOVICA
Gostitelj majskega rednega posveta vodstev Občinskih odborov LDS Domžale, Lukovica, Moravče in Mengeš je bil Občinski odbor LDS Lukovica.
Domžale
/tamnik
i
OB ODPRTJU LETOŠNJE OBRTNE RAZSTAVE
Po obrti smo Domžalčani prepoznavni...
»Razstava je dokaz znane domžalske ustvarjalnosti, delavnosti in ambicij,« je dejal ob odprtju minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja; ta je razstavo v petek, 7. junija 1996, tudi odprl...
Dolga je tradicija, ki je narekovala vnovično, t. j. letošnjo po-
	im^ttJt m% J."		
		1.......	
			
Na problemski konferenci so obrtniki spregovorili o aktualnih vprašanjih obrti in podjetništva v novih pogojih urejenosti tega področja... Sla fotografiji: delovno predsedstvo problemske konference, (slika zgoraj)
Vsi razstavljajoči obrtniki in podjetniki so ob koncu razstave prejeli priznanja. Na fotografiji prejema priznanje eden izmed sodelujočih na razstavi: Tonček Arnež. (slika desno)
stavitev razstave domžalske obrti in podjetništva. V pozna petdeseta leta segajo prve predstavitve obrti v nekdanji domžalski nižji gimnaziji. Z leti se je oblikovala močna volja uspeti, z njo pa se je povečevala iz leta v leto gospodarska prodornost panoge, ki ji niso bili vedno naklonjeni časi in tudi ne vsi politiki, ki so te čase predstavljali. A vendar je treba reči: v Domžalah je bolj in prej kakor kjerkoli na Slovenskem zavel dulji podjetništva in tudi pogoji za njegovo uveljavitev so bili nekako bolj liberalni, kot so bili v drugin območjih Slovenije. Tod se je obrt lahko zaradi takih pogojev in ambicioznih, delavnih nosilcev najprej razvila, hkrati pa tudi želja, da bi bilo delo predstavljeno.
Doslej so v novejšem času to delo predstavili šestkrat, vsakič z velikim uspehom, ki je narekoval načrtovanje novih predstavitev tudi v prihodnje. Tokrat je bil dosežen vnovičen uspeh z razstavo obrti in podjetništva '96.
To je le bežen zgodovinski okvir, zapis o obrtnem delu in prizadevanjih - razstavljati. Vanj so domžalski obrtniki z razstavo leta '96 vgradili še en kamenček zanimivega mozaika.
Kako je bilo na otvoritvi letošnje razstave?
Vodenje otvoritvene prireditve na šesti razstavi so poverili Borisu
Razstavo je odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Kopitarju- ta je po nekaj koračnicah godbe na pihala Domžale, po pozdravu gostov in po uvodnih predstavitvah predal besedo predsedniku Območne obrtne zbornice Marjanu Smolnikarju. Po pozdravu prejšnjih in mnogih dosedanjih predsednikov Obrtnega združenja in drugih institucij s področja obrti je Marjan Smolnikar povedal, da gre za osrednjo obrtno prireditev tega območja, na kateri se predstavljajo obrtniki štirih občin.
»Obrtniki so ostali še vnaprej povezani, četudi so se občine razšle na četvero koncev. Raz-
stava je pripravljena na 4000 kvadratnih metrih površin, na njej nastopa 170 razstavljalcev,« je dejal.
Razstavljajočim obrtnikom je zaželel vsakršnega uspeha in po nekaj lepo zapetih pesmih obrtniškega moškega pevskega zbora iz Radomelj je besedo povzela domžalska županja Cveta Zalo-kar-Oražem. V svojem kratkem nastopu je povedala, da sta razstava in sejem pomembni promocijski prireditvi za vso občino in da občuduje energijo, rkatero se obrtniki lotevajo priprave tako zahtevne organizacije. Organiza-
PO PROBLEMSKI KONFERENCI O OBRTI IN PODJETNIŠTVU:
Težavi: neplačevanje in šušmarstvo...
Če bi vprašali nekaj obrtnikov, pravzaprav je v novih zakonskih opredelitvah primerneje reči samostojnih podjetnikov, potem bi večina poudarila, da jih tačas najbolj zadeva in tudi »pekli« dvoje problemov: finančna nedisciplina in šušmarstvo.
Prvi problem neplačevanja računov, to je izdelkov in storitev ter ne-poravnavanje drugih finančnih obveznosti, je postal družbeno velik, obsežen in obremenjujoč pojav, saj so celo veliki sistemi, ki bi morali
plačevati »malim«, našli sistemske načine in poti, ki jim omogočajo, da ne plačujejo in ne poravnavajo svojih obveznosti. Družba jih v poravnavanje niti ne zna primorati ali prisiliti.
Ta finančna nedisciplina gre celo v take razsežnosti, da celo država ne poravnava povsod obveznosti svojih investicij in jih ne zmore v redu plačevati. Ta pojav se potem pokaže v tem, da veliki sistemi ne plačujejo malim, kar pomeni verižno reakcijo vsesplošne   medsebojne zadolženosti.
Naslaja nezadovoljstvo in veliko, sicer uspešno zastavljenih projektov, se konča z nezadovoljstvom vseh.
Siva ekonomija je drugi pojav, ki hromi uspešno delo v obrti. Zelo vtkana je v tekoče poslovanje, saj se je včasih niti ne zavedamo več. Poglejte: po zakonu lahko človek sam gradi objekt do 250 kvadratnih metrov površine in v lastni režiji, to pa ni drugega kot to, da so taki objekti v gradnji prepuščeni šušmarjem. Država je pri tem tako nemočna, da
zahteva, naj obrtniki te stvari uredimo in razčistimo sami med seboj Nevzdržno je tudi to, da obrtniki že leta plačujejo dajatve za vzpostavitev sistema, ki bi anomalije odpravil, vendar se rešitvam niti malo ne približamo. Tako so zahteve češ: OBRTNIKI, UREDITE TO SAMI, pravzaprav svojevrsten cinizem. Redna obrt in njeni nosilci so primorani upoštevati čisto vse predpise iz delovnega razmerja, varstva pri delu, zakona o gradnji objektov, zakona o davkih ob-
čanov in druge vsakovrstne določbe, posledično vse to tudi plačati, ob tem pa ta ista zakonodaja za šušmarje ne velja in je seveda ti tudi ne upoštevajo. Tudi inšpektorji hodijo le na gradbišča in v obratovalnice, k šušmarjem jih pa ni!
Ti dve zadevi sta bili kot osrednji poudarjeni tudi na problemski konferenci, ki je bila prvega dne obrtne razstave slabo obiskana. Zlasti slabo so se te tribune udeležili sami obrtniki, ki so verjetno že obupali nad počasnim reševanjem svoje problematike.
Tako je ob odmevni razstavi in uspehih, ki jih je dosegla, vgrajen v to razstavljalsko evforijo domžalskih obrtnikov z vso upravičenostjo tudi kanček grenkobe, ki jo obrtniki v vsakodnevnem življenju doživljajo.
M. B.
O domžalski razstavi obrti in podjetništva so povedali:
i
Metod Dragonja,
minister za gospodarske dejavnosti v vladi republike Slovenije:
Za Domžale jc znano, kaj vse je obrt kraju, občini in ljudem v minulih časih prispevala. Ze mnogo desetletij nazaj je domžalska občina veljala za okolje, ki je znalo združili /nanje, podjetnost, ambicijo v poslovni uspeh, temelječ na zasebni pobudi.
Domžalska obrt in podjetni&tvo sta se kot bistveni poslovni dejavnosti občine, ko sta postali nek prepoznavni znak za uspešno gospodarstvo, razvijali in se razraščali do razmer, v k.iterih deltijei.i d.mev I Jp.im, <l,i I >oni/,il< .1 1 mm, posebej vodstvu C »bitne zbornice in pred vsem razstavljajočim obrtnikom, prinese možnosti za dosego novih potrditev. Hkrati izražam željo, da bi s tako lepimi razstavami, kot je ta, nadaljevali. Z Željo, da bi se obe dejavnosti, obrtna in podjetniška, v katerih ste za slovenske razmere dosegli zavidljiv uspeh, razvijali enako uspešno tudi prihodnje, želim vsem obrtnikom in podjetnikom veliko poslovnih uspehov.
Matija Grah,
predsednik Obrtne zbornice Slovenije:
Ko se oglašam v tem lepem dopoldnevu na razstavi domžalske obrti, si ne morem kaj, da si ne bi priklical v spomin dni ob osamosvojanju Slovenije. Dan pred napadom nanjo je bilo, ko smo bili v Domžalah na otvoritvi takratne razstave. Bil |e za Slovenijo, za našo današnjo državo, prelomen čas in večera, ko smo otvarali domžalsko obrtno prireditev, ne bom nikoli pozabil.
No, danes na novi razstavi dokazujete, da ste kos težavam in ste jih pravzaprav Že prešli, potem, ko so dolgo pestile nas vse. Mislim, da je na mestu pohvaliti vašo poslovno trdoživost, ki jo s to razstavo vnovič izkazujete. To je tudi priložnost, ko želim opozoriti na mnoge nepravilnosti, ki jih v urejanju pokojninskih, zdrav-
stvcnozavarovalniških pravic, pravic socialnega varstva in drugih pravic obrtnikov udejanja drŽava. Kljub tem mnogim nepravičnim rešitvam je vaSa občina primer, kako lahko uspeva občina z malo industrije in z veliko obrtniki. Obrtnik ni nič drugega kot zdrava poslovnost: nihče nam ne poplačuje stroškov in izgub, ki smo jih morda napravili, njhte nam nič ne podarja, pozablja ali briše ... Kljub temu menim, da je takim majhnim poslovnim subjektom treba pomagati, da bi se obdržali.
Naj namenim še nekaj besed domžalski obrtni zbornici za organizacijo lepe razstave. Ponosni smo lahko na množico lepih izdelkov, ki so sadovi vašega dela. S tem, kar so obrtniki pokazali, so razstava in z njo Območna obrtna zbornica Domžale, predvsem pa razstavljajoči obrtniki, veliko dosegli.
Marjan Smolnikar,
organizator razstave, Predsednik Območne obrtne zbornice Domžale:
Bil sem med organizatorji vseh dosedanjih domžalskih razstav in drugih predstavitev. Ta, ki smo jo pripravili v nekoliko prevročem juniju, je uspela, žal ob premajhnem obisku ljudi, ki pravzaprav dajo smisel vsem predstavi tvam. Naši ljudje, obrtniki, hmkClOMfjl iboi niče in drugi so dokazali, da se da lahko tudi z volonterskim delom veliko narediti.
Pri volonterskih organizatorskih prijemih in kadrih smo dosegli profesionalne uspehe in tudi dosežkov se nam ni treba sramovati. Vsi $0 presenečeni nad našim skupnim dejanjem, ki smo ga opravili. Uspeh potrjuje obseg razstave, prav tako ponudba, kakovost priprave predstavitve, urejenost, predvsem pa kvaliteta izdelkov. To so rezultati naše pameti in naših rok! še po kontu prijavnega roka so se obrtniki prijav Ijali za razstavljanje, kar dokazuje zanimanje. Sejem je dokaj odmeven, Žal pa jc velika vročina storila svoje. Edino, kar bi morali v prihodnje zagotoviti, je večji obisk.
Peter Korošec,
član organizacijskega odbora:
Mislim, da je to doslej najbolj organizirana razstava, vsaj če sodim po treh dosedanjih, pri katerih sem sodeloval. V odboru smo menili, da smo zagotovili dovoljšen medijski odmev, ko smo se na razstavo pripravljali, sedaj vidim, da smo storili Še premalo. Razstava je potrdila naša pričakovanja, ljudje, vsaj tisti, ki so jo videli, so zelo zadovoljni. Zal mi je le, da nismo uspeli v obisku, ta bi dal piko na i.
Po pogovorih z ljudmi lahko ugotavljam, da laka manifestacija v veliki meri prispeva k boljšemu poznavanju obrtne dejavnosti, obrtne organiziranosti, naših prizadevanj, znanja in pameti. Mislim, da moramo s tO lepo, sedaj že kar staro tradicijo prirejanja razstav domžalske obrti nadaljevati tudi v prihodnje.
Stane Kovač,
član pripravljalnega odbora, nosilec gostinske ponudbe na prireditvi:
V pripravljalnem odboru smo dali vse od sebe, da bi razstava uspela, saj smo vložili veliko truda in tudi stroškov za to, da uspe. Žal mi je le, da naši prireditvi nismo uspeli zagotoviti večjega obiska. Kar zadeva gostinsko ponudbo, katere nosilec sem, smo se na prireditev dobro pripravili, žal pa nismo imeli vseh 10(1 sedežev niti enkrat samkrat polno zasedenih. Domžalčani radi pravijo, da se v pri njih nič ne dogaja. Tu imamo celo živo glasbo, pa kljub temu ni nobenega obiska. Četudi nisem zadovoljen, pa je kljub temu letošnja razstava za vse nas, ki smo jo pripravljali, kar dobra izkušnja.
Zdene Ahačič,
razstavljalec na razstavi:
Kot razstavljalec sem se na domžalski razstavi pojavil prvič, Četudi v Domžalah delujem kol obrtnik že kar nekaj let. Pojavil bi se že lani, ko sem se tudi prijavil za nastop, vendar je bila razstava odpovedana in ni prišlo do njene realizacije. S prireditvijo sem zadovoljen, organiza-
torjem ni kaj očitati, morda bi lahko le kaj več storili za večji obisk Ker sem pooblaščeni prodajalec izdelkov Gorenje, sem seveda ponudil pester izbor teh izdelkov Ponudili smo tudi sejemski popust, zagotovili demonstracijske prikaze delovanja malih gospodinjskih aparatov in tudi prodajo na brezobrestne obroke Kljub ma/hnemu obisku pa mi ni žal, da smo se predstavili. Zaradi tega se organizatorjem zahvaljujem za trud.
z" i v ko Anastazij Burja,
predstavnik družinskega podjetja, ki je razstavljalo na razstavi:
Na domžalski razstavi se naše družinsko podjetje predstavlja kot razstavljalec. Sam sem pristaš tega, da se vsak proizvajalec s svojim delom preveri med podobnimi izdelki, kot so njegovi. Potrebno je, da se vsak slej ali prej sooči s konkurenco, in svoje izdelke sooči po kvaliteti, obliki in drugih kriterijih s sorodnimi izdelki drugih proizvajalcev.
Kot je pokazala razstava, so naši izdelki vsekakor primerni za Evropo, prav tako so sprejemljivi kvalitetno in cenovno. Kdor tega ne dela in se nenehno ne sprašuje, kje v kakovosti, ceni, obliki so njegovi izdelki, ta utegne hitro zaostati in izgubiti tržišče Trenutno nam gre v družinskem podjetju vse vredu, dela imamo veliko in smo popolnoma zasedeni. Če sodim po izkušnjah, sodbah in drugih mnenjih z razstave, smo na dobri poti.
Zoran Poljšak,
član pripravljalnega odbora:
Razstava je lepo zamišljena, ureditev lepa, gotovo takšna, kakršne še ni bilo. Prav zato na razstavo samo nimam pripomb, tudi drugih pripomb pri ljudeh Še nisem slišal. Kot član pripravljalnega odbora lahko rečem, da smo se maksimalno potrudili, ob tem le obiska nismo mogli načrtovati. Tudi neznosna vročina je storila svoje. Gotovo je, da nam letošnja razstava pomeni lepo izkušnjo za naprej, saj bomo tudi
v prihodnje organizatorji takih predstavitev, razstav in se|mov.
Vida Retelj,
samostojna podjetnica, razstavljalka na razstavi:
Doslei sem razstavljala Še na vseh dosedanjih razstavah Meni pomeni dejstvo, da je razstavljalo od vseh 1640 obrtnikov le 1 70 oseb, prej neuspeh kot uspeh obrti To je mnogo premalo in dokaz nezainteresiranosti obrtnikov Na samo ureditev rn pripravo razstave imam sicer nekaj manjših pripomb; rekla bi, da /e datum v juniju malo pozno izbran, razstavo so vsak dan prekmalu zapirali, lahko bi bila odprta denimo vsaj do 22. ure, ne vem pa tudi, ali je prostor v Športnem parku najboljši, saj bi bil obisk v hali v centru gotovo množičnejši.
Na razstavi razstavljam seveda svoje pletenine, ki jih uresničujemo po najsodobnejših svetovnih tehnologijah. Celo te nenehno dopolnjujemo, saj je le tako mogoče ostati ves Čas v vrhu tehnoloških aktualnosti. To tehnološko in kakovostno raven seveda dosegamo in upam samo, da to na naših izdelkih kupci vidijo
Marinka Bevc,
samostojna podjetnica iz Imovice v lu-kovŠki občini:
Na razstavi predstavljam obrtnike lukovške občine, saj smo se želeli ustrezno predstaviti tudi ljudje iz te občine V naši obratovalnici (nekoč smo imeli v hiši žimarstvo), izdelujemo prešite odeje, nadjogije pregrinjala, podzglav-nike, dekorativne blazinice in druge izdelke. Z njimi se predstavljamo prvič in smo kar veseli, da smo na razstavi lepo uspeli Povem naj, da svojim strankam izdelujemo iz prinesenega materiala tudi plimoje in druge izdelke po naročilu Tako zmoremo uresničiti tudi kaj takega, kar se na razstavi ne vidi. Organizatorjem se zahvaljujem za možnost, ki so nam jo ponudili, da se predstavimo in pokažemo svoje izdelke. Hvala!
torjem je zaželela veliko prod nih moči in poslovnih uspeh pri takih manifestacijah, kot je 1 ki so jo v juniju 1996 pripravili. Sejem je po zapetih pesmih radomeljskega moškega pevskega zbora in ob zvokih godbe na pihala Domžale nato odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
Častni odbor razstave
Metod Dragonja
- predsednik častnega odbora
*~ minister za gospodarske dejavnosti Andrej Počivavsek
- predsednik organizacijskega odbora razstave
Cveta Za loka r-Or o ž em
- županja Občine Domžale Anastazij-Živko Burja
- župan Občine Lukovica Janez Per
- župan Občine Mengeš Matjaž Kočar
- župan Občine Moravče Miha Grah
- predsednik Obrtne zbornice Sloveniji dr. Miha Brejc
- predsednik Občinskega sveta Občine Domžale
Ciril Smerkolj
- predsednik Občinskega sveta Občine Lukovica
Alojz Janež ič
- predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš Jože Razpotnik
- predsednik Občinskega sveta Obč Moravče
Marjan Smolnikar
- predsednik Območne obrtne zborn Domžale
Organizacijski odbor razstave
Andrej Počivavsek predsednik organi zaciiskega odbora Podpredsednik Območne obrtne zbornice Domžale Marjan Smolnikar - član organizacij skega odbora P red sed n i k Območ ne obrtne zbornice Domžale Zoran Poljšak - član organizacijskega odbora Podpredsednik Območne obrtne zbornice Domžale
Člani organizacijskega odbora Franc Gregorc, Damjan Grintal, Franc Herle, Roman Kaluftnik, Aleksander Ka-baj, Stane Kokalj, Stane Kovač, Peter Korošec, Vili Majhenič, Drago Pevec, Tone Zorman, Jožica Šiftar, Zor*n Kramžar, Stane Ocepek, Ljuba Gaber, Pavla Aviec.
G)
M. Dragonja
M. Smolnikar
P. Korošec
S. Kovač
Z. Ahačič
Ž. A. Burja Z. Poljšak
V. Retelj
M. Bevc
KATALOG
OBRTI IN PODJETNIŠTVA
Ob prireditvi Predstavitev obrti in po djetništva Domžale 7. 6.-14. 6. 1996 je izšel tudi katalog izdelkov in storitev, ki jih ponujajo, nudijo in opravljajo samostojni pod|etniki občine Domžale oz. vsi obrtniki novih občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. V izjemno lično urejenem katalogu, ki ga je izdala Območna obrtna zbornica Domžale, oblikoval CO.ART in tiskal Boris Jeretina s.p., so zajete mnoge dejavnosti, ki jih na našem območju opravljajo.
Tako so predstavljene avtomehanične in avtoprevozniške dejavnosti, cvetličar ske in vrtnarske, čevljarske in dejavnosti čiščenja, elektro dejavnosti, dejavnosti fotografov in optikov, frizerske in koz metične dejavnosti, gostinske dejavno sti, gradbene dejavnosti, kemične in far macevtske dejavnosti, kovinske dejav nosti. lesne dejavnosti, mizarstvo, pa pirne in grafične dejavnosti, izdelava predmetov iz plastike in gume, dejavno sti izdelovanja drobnih predmetov, stori tvene dejavnosti, tekstilne in usnjarske dejavnosti, zlatarske in urarske dejavnosti, živilske dejavnosti in domača ter umetna obrt.
Ob tem je treba povedati, da se pone kod zdi, da so dejavnosti nekako zame šane, vendar gre le za različne kombina cije poklicev in storitev, ki so zapisane posameznim nosilcem, vendar ti oprav Ijajo tudi kakšne druge dejavnosti
Gre za imeniten in vseobsegajoč prikaz vsega, kar obrtniki naših občin počno. Katalog je inventura vsega, kar znamo, zmoremo, ponujamo, storimo, naredimo, prodajamo. Uspeh so obrtniki dosegli tudi v tem založniškem dejanju1
6
/lamnik
Domžale
Del udeležencev na posvetu turističnih delavcev. Foto: V. V.
ŽUPANJIN POSVET S TURISTIČNIMI DELAVCI
Ponuditi tisto, česar drugi nimajo
»Bogata gostinska ponudba, nakupovalne možnosti, športno-rekreacijski objekti ter veliko število prireditev različnih društev so poglavitne možnosti turističnega razvoja v naši občini,« je na srečanju s turističnimi delavci v občini poudarila županja Cveta
Zalokar-Oražem. Predstavljen je bil pester program Komisije za turizem ter možnosti informativnega centra, svoje dejavnosti pa so predstavili tudi prisotni predstavniki turističnih društev in opozarjali na probleme, s katerimi se srečujejo vsak dan.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno izkoristiti možnosti, ki so. Zato pripravljajo projekt, katerega cilj je proučitev možnosti (naravne, kulturne, športno-rekreacijske, namestitvene itd.) na območju občine Domžale in razmisliti o njihovem vključevanju v celostno turistično ponudbo občine Domžale oz. posameznih organizacij in podjetij, ki delujejo v občini. S tem bi spodbudili razvoj turizma in vseh dejavnosti, ki so z njim povezane. Ena izmed največjih nalog pa vsekakor ostaja celostna predstavitev občine, kjer trenutno sploh nimamo nobenih turističnih prospektov ali drugih gradiv, s katerimi bi občino predstavljali turistom, ki bi jo želeli obiskovati. Predstavljeni so bili zanimivi projekti, eden izmed njih je tudi krožna pot naravne in kulturne dediščine v občini, ki je bila že predstavljena v Arboretumu, posebna skrb pa bo tudi v prihodnje namenjena sodelovanju in vključevanju turističnih društev v delo na tem področju.
Med podatki s tega področja je zelo zanimiv ta, da v občini trenutno razpolagamo s 1 38 »posteljami«, ki so zelo visoke kategorije, prav v kratkem pa se bo to število povečalo na 200.
Svoje dejavnosti so predstavili tudi predstavniki turističnih društev. Povedali so, da vsak na svojem območju iščejo najprimernejše dejavnosti, s katerimi bi v svoje vrste pritegnili čimveč
ljudi, ki bi želeli sodelovati na tem področju. Tako se Domžal-čani pripravljajo na občni zbor, pričeli pa so tudi že z akcijo za izbor najlepših hiš, vrtov in okolic domačij, krajani Sv. Trojice in Zej se trudijo, da bi ta lep del naše občine postal turistično še bol i privlačen, k temu pa naj bi prispevala tudi bogata ponudba Doma krajanov, društvo iz Ihana pa je predstavilo svoj program, v katerem imajo pomembno mesto narodne noše, ki so doma in v tujini dobrodošel gost. Z uspešnimi akcijami Turističnega društva Radomlje ste bili v Slamniku tako in tako žeseznanjeni.
Zaključek posveta je bil ta, da je v občini potrebno izkoristiti dane možnosti in ponuditi tisto, česar drugi nimajo. Naši kraji naj bi tudi ob pomoči turističnih društev postali prijazni in prijetni tako za domačine kot turiste, zaživel pa naj bi tudi Turistično-informativni biro sredi mesta, saj vabi vse, ki želijo o svojih prireditvah, dejavnostih in o vsem zanimivem, informirati tako občane naše občine kot turiste, ki posredujejo svoje gradivo. Ena izmed glavnih nalog pa še vedno ostaja: čimprej pridobiti ustrezno informativno gradivo o občini in turističnih zanimivostih na njenem območju (prospekt, razglednice in drugo informativno gradivo) ter v turistična društva vključiti čimveč ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna je turistična prihodnost naše občine. v. V.
LEK - DAN ODPRTIH VRAT
Za kvalitetno življenje in z okoljem usklajen razvoj
»Naš namen je izboljšanje kvalitete življenja in z okoljem usklajen razvoj,« je v uvodni informaciji o LEKU včeraj, danes in jutri ob pričetku DNEVA ODPRTIH VRAT tega slovenskega farmacevtskega velikana poudaril g. Brane Belčič, direktor Enote Mengeš, ko je v sejni sobi predstavljal podjetje povabljenim gostom iz občin Domžale in Mengeš, posebej iz KS Preserje, med katerimi so bili tudi županja Cveta Zalokar-Oražem ter župan (anez Per in dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta s soprogo.
Po predstavitvi LEKA kot celote in še posebej Enote Mengeš, ki ima skoraj sto odstotkov vezan izvoz in posebno skrb namenja raziskovalni dejavnosti, je g. Boševski predstavil vidike varstva okolja; pri tem je posebej pomembna organiziranost tega področja po ravneh, skrb prav vsakega zaposlenega na njegovem delovnem mestu, formaliziran sistem EMS ter dodelani sistemi upravljanja z odpadki, nadzora, zbiranja in usmerjanja. Predstavil je
inceneracijo - nadzorovan sežig odpadkov pri visokih temperaturah, čiščenje dimnih plinov, stalen nadzor emisij, usklajenost z zakonodajo in porabo energije iz odpad-
kov. Okolje stalno spremljajo, saj imajo lastni laboratorij, izdelano imajo tudi oceno vplivov na okolje, ekološko presojo, ki omogoča preverjanje in dokazovanje, ali delajo
Pred ogledom posameznega objekta so udeleženci ODPRTEGA DNE LEKA, med njimi tudi županja Cveta Zalokar Oražem in predsednik Občinskega sveta dr. Miha-Brejc, pozorno prisluhnili strokovnim pojasnilom predstavnikov LEKA. Foto: T. S. S.
v okviru normativov, ki veljajo v svetu.
Po uvodni predstavitvi so bili na vrsti obiskovalci; ti so spraševali predvsem o raznih dejavnostih, povezanih z varstvom okolja ter nadaljnjim razvojem Enote Mengeš. Zelo zanimiv je bil odgovor o možnostih ekološke »nesreče« in njenih posledicah na okolje, kjer je bilo povedano, da lahko vsi skupaj mirno spimo, saj gre LEK pri vseh zaščitnih ukrepih razred višje, kot jih zahteva zakonodaja, predstavljena pa je bila tudi intervencijska služba, ki je v stalni pripravljenosti.
Drugi del obiska je bil namenjen ogledu proizvodnje, kjer smo prav na vsakem koraku lahko ugotavljali red in skrb za okolje ter občudovali moderno tehnologijo. Strokovno voden ogled in velika zavzetost pri pojasnjevanju prav vseh zastavljenih vprašanj sta prispevala k temu, da smo obiskovalci ODPRTEGA DNE LEKA zadovoljni odhajali iz Mengša.
V. V.
Pregled dela Sveta krajevne skupnosti Jarše - Rodica za obdobje 1990-95
Članom Sveta se je mandat podaljšal za dve leti, za vzroke pa verjetno vsi veste, saj je bilo dovolj napisanega.
Po sklepu Sveta smo 16. 5. »996 sklicali zbor krajanov, ki je bil kar dobro obiskan.
Predsednik Sveta je podal glavne dejavnosti, ki so se dogajale v zadnjih petih letih.
Predsednik Sveta Rudi Žavbi je vodil Svet od 1990 do 1992, ko je na lastno željo odstopil. Nasledil ga je v letu 1992 Tomaž Počivavšek. V letu 1993 do današnjih dni pa vodi svet Marjan Ručigaj.
Glavni del aktivnosti sveta je bil usmerjen v obveznosti samoprispevka, ki je bil sprejet 1998. Namen samoprispevka je bil izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija cest v krajevni skupnosti.
V petih letih je bilo na področju komunalne infrastrukture zgrajeno naslednje:
2950 t. m. kanalizacije.
5080 t. m. rekonstrukcije cest in pločnikov.
Pri otvoritvi cest so sodelovali tudi učenci iz Osnovne šole Rodica
4700 t. m. položenega električnega kabla za javno razsvetljavo.
5000 t. m. položenega PTT omrežja.
1000 t. m. obnovljenega ali na novo grajenega vodovoda.
2200 t. m. položenega električnega kabla za razsvetljavo stanovanj.
Glavni viri financiranja za to obdobje so bili: Proračun občine Domžale, samoprispevek, soudeležba krajanov in Sklad stavbnih zemljišč.
Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem krajanom, ki so prispevali dobršen delež pri gradnji komunalne infrastrukture. Druge dejavnosti so bile namenjene vzdrževanju cest, javni razsvetljavi, čiščenju struge Mlinščice. Velika pridobitev za kraj so tudi nove hišne številke in ulične table.
V tem obdobju je bila urejena nabrežina Pšate, da le-ta ne bi ob visokih vodah poplavljala, prav tako je bila dvignjena tudi nabrežina Kamniške Bistrice. Na tej nabrežini pa nameravamo urediti sprehajalno pot, kot to predvideva srednjeročni plan KS.
V letošnjem letu načrtujemo, da zgradimo:
- Kanalizacijo po zazidalnem načrtu ZN 35/36 Sr. Jarše in prav tako tudi rekonstrukcijo ceste.
- Peš pot od Kulturnega doma do cerkve.
- Povezavo poti od Krožne do Industrijske ceste.
- Pridobiti projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo ceste v Jelovškovi in Golčajski ulici.
- lavno razsvetljavo ob kolesarski stezi in Volvofi ulici.
- Omenim naj tudi, da smo v lanskem letu uspeli nazaj pridobiti Kulturni dom (zadružni) in trgovino. Uspeli smo z denacionalizacijo, tako da je dom zopet naš. Prav tako nam je uspelo izseliti najemnika prostorov, tako da bo dom lahko služil svojemu namenu. Vsi se pa moramo zavedati, da obnova ne bo lahka niti poceni. Toda s skupnimi močmi bomo uspeli, kot smo sedaj že velikokrat.
Svet KS je v lanskem letu sprejel tudi srednjeročni plan. Iz njega je razvidno, kje in kaj bomo gradili oziroma obnovili tja do leta 2000.
Zbor krajanov je razpravljal o mejah med občino Domžale in občino Mengeš in najostreje obsodil početje Mengeške občine. Zahtevamo, da se meje uredijo tako, kot je razvidno iz katastrske občine Jarše.
Peticija je bila poslana županji občine Domžale in predsedniku občinskega Sveta. Zahteva ie jasna in od nje ne bomo odstopili.
Na koncu naj predstavim še člane Sveta: Štefan Oražem, Rudi Žavbi, Marjan Gregorc, Marjan Zupan, Vlasta Jenčič, Ciril Pestotnik, Tomaž Počivavšek, Vida Koželj, Peter Verbič, Franc Anžin, Janez Pire, Franc Krašovic, Franc Urbanija, Marjan Ručigaj, Za Svet pripravil:
MAR|AN RUČICA)
TISKOVNA KONFERENCA
Veliko novih informacij
Vsakomesečna tiskovna konferenca županje Cvete Zalokar-Oražem je bila tokrat namenjena predstavitvi razprave o obrti in podjetništvu v organizaciji Območne obrtne zbornice Domžale, katere predstavniki so vse novinarje povabili, da se udeležijo tako posebne tiskovne konference kot vrste strokovnih in družabnih prireditev v okviru sejma.
Predstavniki Občinske volilne komisije so prisotne informirali o poteku priprav na volitve članov svetov KS, kjer se je medtem za 118 mest v svetih KS že potegovalo 249 kandidatov, med njimi blizu 20 odstotkov žensk in mlajših, med kandidati pa je presenetljivo veliko tudi obrtnikov in podjetnikov.
Podžupan Simon Mavsar je novinarje seznanil s sodelovanjem občine Domžale in občine Bol na Braču. V zvezi s tem sta predsednika obeh občinskih svetov ugoto-
vila, da obstajajo interesi za sodelovanje na področju turističnega gospodarstva, ob obisku pa se je izkazalo, da je mogoče sodelovanje med občinama tudi na drugih področjih.
V zvezi z obnovo Glasbene šole je bila dana informacija o sprejetih sklepih na Občinskem svetu občine Domžale, na posebno vprašanje pa je ga. Četa Zalokar-Oražem, ki je tudi predsednica Gradbenega odbora za obnovo Kulturnega doma, zatrdila, da se bo Glasbena šola Domžale v nove prostore zanesljivo preselila v prihodnjem šolskem letu.
Novinarje je tudi zanimalo, kdo in kdaj bo obnovil poškodovane železniške prehode, ki so posledica modernizacije železniške proge skozi našo občino. Kot ste lahko opazili, je medtem problem v roku, ki je bil napovedan na tiskovni konferenci, tudi odpravljen. V.
RAZVESELJIVA NOVICA
Telefonskih priključkov za vse dovolj?
Kljub množici telefonov, ki vsakodnevno zvonijo na vseh koncih in krajih naše občine, je problematika telefonije še vedno prisotna na našem območju. Z namenom, da se reševanje te problematike doreče, sta županja, Cveta Zalokar Oražem, in podžupan, Simon Mavsar, povabila predstavnike TELEKOMA in RAZVOINEGA ZAVODA DOMŽALE. V razgovoru z njimi sta dobila vrsto novih informacij, za katere smo prepričani, da bodo dobrodošle za vse bralce časopisa.
Najprej se ustavimo ob domžalski telefonski centrali, ki se bo prav v teh dneh povečala za 500 novih telefonskih priključkov. Hkrati pa je v oktobru že predviden začetek gradnje nove centrale za potrebe OIC Trzin, ki naj bi šla v pogon predvidoma konec letošnjega leta in na tak način sprostila dodatnih 500 telefonskih številk v domžalski centrali. Torej skupaj novih 1000 priključkov v domžalski centrali za vse, ki že vrsto let nestrpno čakajo na telefon in rešitev za vrsto podjetnikov in obrtnikov, ki v Obrtno industrijski coni Trzin tudi zaradi pomanjkanja telefonov ne morejo zaživeti, kot bi radi. Pa to še ni vse. G. Usenik, predstavnik TELEKOMA, je podal tudi informacijo o že podpisani pogodbi za razširitev domžalske centrale v letu 1997 za dodatnih 900
telefonskih številk, kar znese skupaj skoraj 2000 novih številk v domžalski centrali do konca leta 1997 in 500 novih v OIC Trzin.
V zvezi s kontejnersko centralo v Radomljah je bila podana informacija, da imajo že 34 prijav za nove telefonske priključke na centralo, kjer je prostih še 30 mest. Prav zato so se odločili, da bodo v letu 1997 to centralo povečali in modernizirali tako, da jo bodo preselili v zidani objekt.
Razveseljive novice prihajajo tudi za območje, ki naj bi ga pokrivala telefonska centrala v Krtini. TELEKOM ima že narisane vse projektne mreže za novo centralo, iščejo pa najprimernejšo lokacijo in videti je, da bo ta ob osnovni šoli Krtina. Odprto ostaja vprašanje zapiranja finančne konstrukcije, saj se TELEKOM pojavlja kot končni kupec potrebnih prostorov za centralo, v drugem delu ter organizacijskem smislu izvedbe pa je na potezi Občina Domžale skupaj s potencialnimi soinvestitorji. V skladu z že opravljenimi razgovori naj bi v istem objektu našla prepotrebne prostore tudi Krajevna skupnost Krtina.
Razveseljivi obeti torej, ki bodo zlasti razveselili že nestrpne pričako-valce novih telefonskih priključkov, pa tudi vse druge, saj brez telefona danes resnično ne gre.
V.
ZDRAVJE IN SREČA /VA/ VAJU SPREMLJATA
Iskrene čestitke zlatoporočen-cema, ge. Boži in g. Jerneju!
V hitrem tempu vsakda- spomnili v najlepšem mesecu
njega življenja se velikokrat v letu, je bila tudi zlata po-
zgodi, da gredo mimo nas roka   znanih Domžalčanov
drobni dogodki, življenjski ju- zakoncev Bože in Jerneja Le-
bileji, praznovanja okroglih niča; ob tej priložnosti ju je
obletnic, dnevi, pomembni za posameznika, ki živi med nami in nam je dal največ, kar je mogel.
Tak jubilej, ki so se ga njuni najbližnji in iskreni prijatelji
obiskala tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Zaželela jima je veliko zdravja in mnogo skupnih let.
Tekst in foto: V. VOJSKA
Skavti in taborniki pri županji
Veliko mladih se v naši občini vključuje v dve organizaciji, ki sta zelo povezani z naravo. To so skavti in taborniki, ki so županji Cveti Zalokar Oražem na pogovoru, ki ga je sklicala prav zanje, predstavili svoje pestre dejavnosti in jo seznanili tudi s problematiko,
ki to delo spremlja, precej besed pa je bilo namenjenih tudi možnim oblikam pomoči, ki bi jih občina lahko nudila obema organizacijama. Županja je obljubila pomoč zlasti pri reševanju njihovih prostorskih problemov.
V.
/lamnik
Domžale
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA SPOROČA
Izidi volitev članov svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale-16.6.1996
Na osnovi zapisnikov volilnih odborov in volilnih komisij ter zapisnika občinske volilne komisije Domžale
Občinska volilna komisija Domžale ugotavlja, da so bili na volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale, 16. junija 1996, doseženi naslednji izidi:
KS DOB
FRANC MlS FRANC GOTAR MARTIN VILAR CIRIL ZUPANC PAVELCERAR MIHAEL STAR6EK DANIJEL ANŽLIN
Skupaj glasov 116 140 137 IM
182 149 98
FRANC ZAVRL 161
IVAN FSARIĆ 63
IANEZ KOTNIK 75
MARKO KOKALI 82
EMILIIANA SREBOTNJAK 99
ANTON GLAVAČ 95
BRANE FRANC KOSMAČ 47
1. VINCENCKVAS
2. IANEZ OREHEK
3. MATKO IERAN
4. IANEZ GABERŠEK
62 92 88 81
1. MARIAN CENCELI 82
2. IVAN KRANIC 10 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA DOMŽALE UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1. PAVEL CERAR, DOB, GUBČEVA 14
2. MIHAEL STARBEK, DOB, AŠKERČEVA 13
1. FRANC GOTAR, DOB, TAVČARJEVA 1
V II. VOLILNI ENOTI:
I   FRANC ZAVRL, DOB, VODNIKOVA 20
2. EMILIIANA SREBOTNJAK,  DOB, KIDRIČEVA 22
3. ANTON GLAVAČ, DOB, ČOPOVA 4
V III. VOLILNI ENOTI:
1. IANEZ OREHEK, IURNŠI (.'
2. MATKO IERAN, TURNŠE 16
V IV. VOLILNI ENOTI:
I. MARJAN CENCELI, LAZF PRI DOMŽALAH 3
KS DRAGOMELJ-PŠATA
1. IANEZ VODNIOV 89
2. STANE VELUŠČEK 39
3. IVANGRČAR 168
4. IVANTURK 85 i Ril IARI ) šil l'l ( 42
6. VERONIKA SLADIC 87
7. IANEZ MIVŠEK 132
8. IRENA USTAR 41
9. IOŽE ROZMAN 118 10. IANEZ KOPAČ 171
II. PETER BANKO 114
12. JOŽEROIEC 65
13. SLAVKO BLAŽIČ 74
14. ZDRAVKA KOPAČ 81
15. MIRO AVBELI 76
16. ANGELA MARINŠEK 140
17. RADOŽABERL 46
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA|EVNE SKUPNOSTI DRAGOMELI-PŠATA IZVO-LIENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. IANEZ KOPAČ, DRAGOMELI I 10
2. IVANGRČAR, DRAGOMELI 112 !. ANGELA MARINŠEK, PŠATA 7
4. IANEZ MIVŠEK, PŠATA 6
r>  IOŽE ROZMAN, PŠATA 41
6. PETER BANKO, DRAGOMELI 48/A
7. IANEZ VODNIOV, PŠATA 49
KS HOMEC-NOŽICE
1.	MARIAN KOROŠEC	12
2.	ALIAŽREPANŠEK	19
3.	IANEZ MARTINIAK	38
4.	MARIAN LOBODA	42
S.	IANEZ REPNIK	77
6.	MATIIA REPANŠEK	20
1.	IANEZ POGAČAR	82
2.	ALOIZ RODI	93
3.	RUDOLF SUBAN	45
4.	MIRAN NARAT	26
5,	ALOIZ ROGINA	81
1.	BRANKO KOMLJANC	21
2.	METOD R< IDI	35
3.	MARIETKA GRAŠIČ	24
4.	LUDVIK MAVSAR	25
S.	MARTIN GRAŠIČ	36
1.	ANTON PAVLIC	42
2.	MATEIA RUTAR	21
3.	IANEZ HROVAT	26
4.	ANTON IAMNIK	19
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI HOMEC-NOŽICE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1, IANEZ REPNIK, HOMEC, BOLKOVA 60/A
2. MARIAN  LOBODA,  HOMEC BOLKOVA 24
V II. VOLILNI ENOTI:
1. ALO|Z RODE, HOMEC, VIII. ULICA 12
2. IANEZ POGAČAR, HOMEC, IV. ULICA I
3. ALOIZ ROGINA, HOMEC, IV. ULICA 3
V III. VOLILNI ENOTI:
1. MARTIN GRAŠIČ, NOZlCE, COSTIN-ČEVA 39/A
2. METOD   RODE,   NOŽICE,   GOS I IN ČEVA 67
V IV. VOLILNI ENOTI:
1. ANTON PAVLIC, NOŽICE, PIONIRSKA I
2. IANEZ HROVAT, NOŽICE, PIONIRSKA
21
KS IHAN
1. IANEZ HRIBAR
2, IURF MAIHENIČ
1. BOŠTJAN SLOVNI K
2. BRANKO ŠIMENC
3. IANEZ GOROPEČNIK
4. LADISLAV PRUSNIK }. BRANKO HRIBAR 6. ALEŠLENČEK
128 37
i 16 35 (>()
106
1. BOIAN PETERKA
2. ANICA VOGLAR
3. SAMO SVETLIN
4. JANEŽ GREGORIČ
5. VILMA ROMŠAK
6. BOŠTIAN LEKAN
60 100 68 87 73 82
1. FANIKA CERAR PANCE
2. IANEZ KOKALI
130 122
1. MARIAN HROMEČ
2. IANEZ PETERCA
! I ADISLAV STARBEK
4. MARIIA KUHAR
VOLILNA UDELEŽBA
Volil
občini Doni/ale - 16. junij I99b
Številki vbliKi	Naziv volišča	šlevilo vnhk cv	Volilo	Udeležba %
i	01 II    Prostori KS DOB	559	142	61,18
2	01 2.1 - Proslori KS DOB	504	2.18	47,22
.1	011.1 - Marincck Pavle, CeSenik 6	299	176	58,86
4	014 1    l'rostol i rli u i i,i kr,i|.innv v 7c].ili	145	'12	63,45
-,	02.1.1 - Oš Dra|<omcl|	581	263	45.27
f> '	1) 1 1 1    (i.isilski (luni 1 Inmei	214	111	51.8 '
7	03.2,1 - Gasilski dom Homec	IPI	117	.36,66
0	03..1,1 - Gasilski dom Homec	227	82	36,12
<i	014 1 - (i.isilski dom 1 lomni	1 .-II	56	32,58
10	04 1 1 - Oš Ihan	225	67	29,78
11	04.2.1 - Oš Ihan	486	185	38,07
12	04.1.1 - Oš Ihan	400	164	41,00
1.1	04.4,1 - Samostan Mala loka	260	148	56,92
14	04.5.1 - OŠ Ihan	163	m	49,1,9
1]	05.1 1 - Oš Jarie	S."i	204	18,56
16	05.2,1 - Oš JarSe	464	190	40,95
17	05.3,1 - Gasilski dom Srednje Jarše	491	154	31,36
18	06.1,1 - Oš Knina	225	1 1 ■	,52,00
19	06 2 1 - Oš Krima	79	.10	.37,97
20	06.3.1 - Oš Krilna	165	98	59,39
21	06.4.1 - Oš Krtina	1.2	.36	58,06
22	07 1 1    Oš Prescr|C pri k,irloml|.ih	973	170	18,01
2 1	08,1.1 - Kulturni dom Radomlje	1 401.	483	14,35
24	09.1,1    Gasilski dom Rova	137	193	,57,27
25	10.1,1 - Delavski dom Vir	753	203	26,96
H	10,2,1 - Vrtec Vir	808	173	21,41
27	10.3 1 - Uprava papirnice Kolicevo	572	241	42,13
.'H	III t 1     Delavski doni Vil	(.56	214	12,1.2
29	1 1.1,1 - Oš Trzin	452	165	36,50
.10	11.2.1 - Oš Trzin	636	256	40,25
.11	11 3 1 - Oš Trzin	629	109	17,33
12	11 4.1 - Oš Trzin	548	121	22,08
.1.1	12.1.1 - Prostori doma upokojencev Domžale	537	142	26 44
.14	12 2 1 - AMD Domžale	881	267	.30,31
11	12,1,1 - Gasilski dom studa	S35	222	41,50
II,	13.1.1 - Srednja sola Domžale	618	152	24,60
37	13.1.3 — Dvorana KC Domžale	1 1112	329	23,81
38	1 3,1,3 - Dom upokojencev Domžale	41	25	60/18
39	13,1,4 - Zdravstveni dom Domžale	595	127	21,34
40	13.1.5 - Oš Domžale	1 129	111	23,40
- 41	13,1 6 - Oš Rodica	418	138	I 1,01
42	13 1.7 - Srednja šol.i Domžale	423	116	27,42
•1 1	14,1 1 - Gasilski dom Sloh	472	209	44,28
44	14.1.2 - Prostori KS Venclja Perka Domžale	1083	337	31,12
45	14,1.3 - Delavska univerza Domžale	902	117	12,97
- 46	14 14 - Bile KIVI. 1 tepala vas	337	159	47,18
■■KUPAJ		23.898	8.112	34,03
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVL|A, DA SO BILI V SVET KRAJFVNF SKUPNOSTI IHAN IZVOĐENI NASLEDNU KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1. IANEZ HRIBAR, BRDO 15
2. |URE MAIHENIČ, DOBOVLIE 2
V II. VOLILNI ENOTI:
I. BOŠTIAN  SLOVNIK,  IHAN, BREZNI-KOVA 56
>. IANEZ GOROPEČNIK, IHAN, IGRIŠKA
8
I, ALEŠ LENČEK, IHAN, BREŽNIKOVA 83
V III. VOLILNI ENOTI:
1. ANICA VOGLAR, PRELOG, PRI ('NA POT 3
2. JANEZ GREGORIČ, PRELOG, PRELO-SKA 3
3. BOŠTIAN LEKAN, PRELOG, DRINOVA 1
V IV. VOLILNI ENOTI:
1. FANIKA CERAR PANCE, BIŠČE 24
2. IANEZ KOKAL), MALA LOKA 11
V V. VOLILNI ENOTI:
1. (ANEZ PETERCA, SELO 4 l/A
KS JARŠE-RODICA
1, ALOJZIJ SKOK 152
2. MOHOR PODBEVŠEK 102 t. MARJAfsl ŽAGAR 147
4. VLASTAlENČIČ 142
IANKO VODLAN BOGOMIR BENKO MARIAN RUČICA] MILAN MANDELC IANEZ PIRC EMIL BREZNIK BRANKA ŠPENDE
43 83 123 51 98 89 39
1. MARIAN ZUPAN 90
2. ANTON KOŠENINA 114
3. JOŽICA HERLE 101 OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI IARŠE-RODICA IZVOLfENI NASLEDNU KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1, ALOIZII SKOK, RODICA, IARČEVA 6
2, MARIAN ŽAGAR, RODICA, PETROV ČEVA 29
3, VLASTA IENČIČ, RODICA, PERKOVA 5
V II. VOLILNI ENOTI:
I   MARIAN RUČIGA), SR. JARŠE, MLINSKA 7
2, IANEZ PIRC, RODICA, SLOMŠKOVA
23/A ,
i. EMIL BREZNIK, SP. JARŠE, IARŠKA C. 7
V III. VOLILNI ENOTI:
1. ANTON KOŠENINA, ZG. JARŠE, GREGORČIČEVA 9
2. fOŽICA HERLE, SR. JARŠE, VOLFOVA 3 I. MARIAN ZUPAN, /(,, JARŠE, BRIGADIRSKA 4
KS KRTINA
FRANCI RAMOVŠ IANEZ PIRNAT IANEZ LUKMAN FLORJAN ZABRET MAVRICII GROŠELJ ANA ŠLIBAR ROMAN ZALOKAR PETER CERAR
1.	FRANC KUNAVAR	27
1.	ANGELA RESNIK	19
2.	FRANC PETERKA	69
3.	MARJAN JANČAR	77
4.	JOŽE CAPUDER	12
21
1. FRANCI OREHEK
2. ŠTEFAN ROŽIČ 11 OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA IZVOL|ENI NASLEDNU KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1 MAVRICII GROŠEL), KRTINA 25/A
2 FRANCI RAMOVŠ, KRTINA 22/A 1, IANEZ PIRNAT, KRTINA 89
V II. VOLILNI ENOTI:
I   FRANC KUNAVAR, KRTINA 36A
V III. VOLILNI ENOTI:
1, MARIAN (ANČAR, STUDENEC 14
2. FRANC PETERKA, BREZJE 4/A
V IV. VOLILNI ENOTI:
I. FRANCI OREHEK, RAC" NI VRH 12
KS PRESERJE
I. JANEZ BRECELINIK
FRANC FARČNIK
208 141
3.	SILVA 1 IA( IN	. 187
4.	FRANC ZAIC	154
5.	FRANC ZUPAN	187
6.	MARTIN GROŠELI	247
7.	IANEZ KOTNIK	122
8.	TOMAŽ KOROŠEC	198
9.	JOŽEF ČESNIK	188
10.	IGNACU SITAR	169
1 1	ALOIZ POPELAR	219
12.	ŠTEFAN KOČAR	155
1 ',.	IVAN HAFNER	163
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERIE IZVOL|ENI NASLEDNJI KANDIDATI:
I MARTIN GROŠEL), PRESERIE PRI RA-DOMLJAH, KAMNIŠKA 17
2. ALOIZ POPELAR, PRESERIE PRI RADOMLJAH, LEVSTIKOVA 6
3. IANEZ BRECELINIK, PRESERIE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA 3/A
4. TOMAŽ KOROŠEC, PRESERIE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA 19
5. IOŽEF ČESNIK, PRESERIE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA 74
h. SILVA HACIN, PRESERIE PRI RADOMLJAH, KAMNIŠKA 47
7, FRANC ZUPAN, PRESERJE PRI RA DOMLIAH, KAMNIŠKA 16
KS RADOMLJE
1.	ANDREJ GOLOB	130
2.	MILAN TOMŠE	130
3.	MATIIA POGAČAR	171
4.	ZLATKA LEVSTEK	179
5.	ALBINA KOSMAČ	197
6.	MARIAN GORIUP	113
7.	FRANCE CERAR	147
8.	MARTIN LANGE	106
9.	ALEŠ ZAVRŠAN	132
m	MARIIA IERMAN	175
1 1	CIRIL KOSMAČ	223
12.	ANDREI ŠRAI	135
1 i.	BRANKOCERAR	131
14.	MARIETA KREN	188
15.	ROBERT ŠPENDL	204
16	IELKA FRELIH	201
17.	IVANA JERMAN	169
18,	IURIIKOBAL	136
19.	DARKO RUDL	93
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVLIA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLIE IZVOL|ENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. CIRIL KOSMAČ, ŠKRIANČEVO 6/A
2. ROBERT ŠPENDL, RADOMLIE, PREŠERNOVA 21
I. IELKA FRELIH, RADOMLJE, C. RADO-MELISKE ČETE 29
4. ALBINA KOSMAČ, IIUDO t«
i, MARIETA KREN, RADOMLIE, GREGORČIČEVA 3
6. ZLATKA LEVSTEK, RADOMLIE, RAVNI-KARIEVA 7
7 MARIIA IERMAN, RADOMLIE, PREŠERNOVA 24
KS ROVA
1. EDVARD REMS 155
2. MILAN ŠINKOVEC 164
3. VINKO MEZEG 127 4  FRIDERIKA MALINAR 119
5. LOJZE REMS 163
6. IANEZ ŠTELE 124
7. JANEZ LIMBEK 143
8. HENRIK URŠIČ 157 OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVL|A, DA SO BILI V SVET KRA|EVNE SKUPNOSTI ROVA IZVOLIENI NASLEDNU KANDIDATI:
1. MILAN ŠINKOVEC, ROVA 17
2. LOIZE REMS, /AGORICA 2 t. HENRIK URSIČ, ROVA 20 4 EDVARD REMS, ŽIČE 8
5. IANEZ LIMBEK, ROVA 40
6. VINKO MEZEG, KOLOVEC 4
7. IANEZ ŠTELE, DOLENIE 5
KS TOMO BREJC VIR
J. MILAN PEVEC 132
2. ALOJZU PIRNAT 1 18
3. ADOLF MUHALINEC 53
4. ANTON PRAŠNIKAR 67
5. SREČKO VRHOVEC 76
6. IANEZ CERAR 1 11
1. MATJAŽ VOVK
2. FRANC: PRELOVŠEK
3. JANEZ NOVAK
110 109 121
1. DRAGO MRDIENOVIČ
2. JANEZ HOČEVAR
3. VIKTOR MAV
IANEZ RAZBORŠEK MARIAN ŠTRUKELJ
155 66
1. STANE ROZMAN 91
4. MILAN PIRMAN 122
5. JERNEJ LENIČ 146 OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGO-TAVLIA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA-VIR IZVOLIENI NASLEDNU KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1. MILAN PEVEC, VIR, ZOISOVA 39
2. ALOIZII PIRNAT, VIR, BOROVA 1 3 1. IANEZ CERAR, VIR, ZOISOVA 5
V II. VOLILNI ENOTI:
1, (ANEZ NOVAK, VIR, JURČIČEVA 8
2, MATIAŽ VOVK, VIR, ŠUBIČEVA 7/B
t  FRANC PRELOVŠEK, VIR, MAISTROVA 4.
V III. VOLILNI ENOTI:
1. IANEZ HOČEVAR, KOLIČEVO 30
2. VIKTOR MAV, VIR, ZRINJSKEGA 4
V IV. VOLILNI ENOTI:
1 IANEZ RAZBORŠEK, VIR, KOLIŠKA l/A
2 JERNEJ LENIČ, VIR, SONČNA 4 I. MILAN PIRMAN, PODREČ)E 46
KS TRZIN		
1.	FRANC MUŠIČ	60
2.	ANTON IPAVEC	73
3.	DAMIAN IEMC	43
4.	ZORAN RINK	36
5.	STANISLAV MESAR	73
1.	FILIP VRABER	52
2.	ANTON KRALJ	66
3.	FRANC GRADIŠAR	71
4.	ANDREJ KEPIC	60
5.	IOŽEFA KURENT	80
6.	ANTON ZUPAN	84
7.	IANEZ ABE	36
8.	ANDREJ KRALJ	58
9.	FRANC ZAIC	46
10'.	JAKOB LOŽAR	113
1.	1 RAN( PAVLIC	29
2.	RADO FERJAN	39
3,	MARTA BREGAR-RIŽNAR	46
4.	ANA LUKNER	40
5.	VINCENCII DOLENC	30
6.	ANDREI MIHELAC	34
7,	STANISLAV TUMPEI	22
8.	MARKO BREGAR	40
1.	IVAN MUŠIČ	61
2.	MARJAN TEKAVEC	57
3.	BRANE LAP	31
4.	ANTON PERŠAK	75
5.	STANKO HRIBAR	29
6.	DRAGO KOSTEVC	36
7,	SILVESTER BATIS	52
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1. ANTON IPAVEC, TRZIN, JEMČEVA C. 43/B
2 STANISLAV MESAR, TRZIN, MENGEŠKA C. 64
V II. VOLILNI ENOTI:
I   JAKOB LOŽAR, TRZIN, MENGEŠKA 15
2. ANTON ZUPAN, TRZIN, ULICA POD GOZDOM 35
3 JOŽEFA KURENT, TRZIN, MENGEŠKA 6
V III. VOLILNI ENOTI:
I   MARTA BRECAR-RIŽNAR, TRZIN, PREŠERNOVA 54 2. ANA LUKNER, TRZIN, NA IASI 7 I, MARKO   BREGAR,  TRZIN, PREŠERNOVA 54
V IV. VOLILNI ENOTI:
1. ANTON PERŠAK, TRZIN, KIDRIČEVA 63
2. IVAN  MUŠIČ,  TRZIN,   UL. RAŠIŠKE ČETE 2
!  MARIAN TEKAVEC, TRZIN, MOTNICA
KS SIMON JENKO
I   PETER PAVLI
2, JANEZ FLIS
3. ALOJZIJ JANŽEKOVIČ
I I ! 104 103
1. MATEI NOTAR
2. IANEZ BIZJAK
3. ALMIRA ŽEMLJIC
4. IVICA BURGER
5. PETER MAKS-ŠKUFCA
6. VERONIKA BANKO
7. PRIMOŽ TONKLI
8. ALEKSANDER KABAI
69 131 68 65 72 142 65 132
1. HENRIK BENDA
2. ROMAN KOS
3. JANEZ ZAJC
4. DAMIAN KUPLENIK
97 113 122
33
5. KAROL NAROBE 147
6. ANDREJ KAVKA 73
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMONA JENKA IZVOLJENI NASLEDNII KANDIDATI:
V I. VOLILNI ENOTI:
1 PETER PAVLI, DOMŽALE, SAVSKA )0 2. JANEZ FLIS, DOMŽALE, SAVSKA 32
J  ALOIZIJ JANŽEKOVIČ, DOMŽALE, U L SIMONA JENKA 10
V II. VOLILNI ENOTI:
I, VERONIKA BANKO, DOMŽALE, AŠKERČEVA 1
2 ALEKSANDER    KABAJ, DOMŽALE, MAČKOVCI 67
3 IANEZ BIZJAK, DOMŽALE, BREIĆEVA 28
V III. VOLILNI ENOTI:
1, KAROL NAROBE, DOMŽALE. ŠTUD-LJANSKA 89
2. IANEZ ZAJC, DOMŽALE, ŠTUDLJAN SKA 78
I  ROMAN KOS, DOMŽALE, ŠTUDLJAN-
SKA 12 KS SLAVKO ŠLANDER
1.	KRISTINA BRODNIK	484
2.	FRANCE GORŠE	390
3.	MARKO VRESK	383
4.	IOŽEFA POLANC	527
5.	RUDOLF VOLČINI	330
6.	KAREL GRAD	321
7,	MARTINA LONCNAR	400
8.	FRANE MAZOVEC	365
9.	STANISLAV HABE	781
10.	JAKOB ČERNE	327
I I	PAVEL PEVEC	526
12.	LEA KUNAVAR	381
13.	MIRIANA KAVČIČ	300
14.	STANISLAV JURICA	244
15.	JERNEJ LENIČ	571
16	ALEŠ STANISLAV STRAŽAR	433
17.	STANISLAV GRIL J	393
OBČINSKA VOLILNA KOMISIIA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKO ŠLANDER IZVOLIENI NASLEDNII KANDIDATI:
1. STANISLAV  HABE,  DOMŽALE, ZUPANČIČEVA 3
2. IERNEJ LENIČ, DOMŽALE, UL, IVANA PENGOVA 5
). IOŽEFA  POLANC,  ZABORŠT, ŠUM
BERSKA 32 4. PAVEL   PEVEC,   DOMŽALE, STARE-
TOVA 6
r.  KRISTINA BRODNIK, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA 1/C 6. ALEŠ  STANISLAV  STRAŽAR, DOM
ŽALE, ČEŠMINOVA 21 7  MARTINA LONCNAR, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 36
KS	VENCEL) PERKO	
1.	ALMA NOVLIAN	346
2.	ANA ŽIBERT	251
3.	STANISLAV ORAŽEM	238
4.	JOŽE CUZAK	254
5.	ANTON PAVLIN	306
6.	SAŠA KOS	152
7.	JANEZ BREZNIK	194
8.	JANEZ NOVLIAN	312
9.	HERMAN BREZNIK	182
10.	JANEZ KRALJ	153
11.	MARIIA ZUPANČIČ	244
12.	FRANCI ORAŽEM	170
13.	ANTON DIMC	281
14	MAGDALENA VODNIK	170
15.	ZORAN PAVLIN	l 63
16.	IVAN TAVČAR	300
17,	IANEZ ULČAR	314
18.	FRANC HRIBAR	' 161
H	MARKO BOGATAJ	206
20.	FRANC HABJAN	272
21.	FERDINAND DEKLEVA	187
22.	ROBERT GRA8LJEVEC	119
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCELJ PERKO IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: I ALMA NOVLJAN, DOMŽALE, OBRT NIŠKA I
2. IANEZ  ULČAR,  DOMŽALE, PREŠERNOVA 37
i. IANEZ  NOVLJAN,  DOMŽALE, STO-
BOVSKA 18 4  ANTON PAVLIN, DOMŽALE, NA ZA-
VRTEH 12
5. IVAN TAVČAR, DOMŽALE, STOBOV-SKA 1 3/A
(,. ANTON DIMC, DOMŽALE, DEPALA VAS 66
7 FRANC HABJAN, DOMŽALE, VODOVODNA 5
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
DOMŽALE
SE
ISKRENO ZAHVA-UUJE
vsem volilnim odborom in volilnim komisijam v krajevnih skupnostih ter vsem, ki so odstopili prostore za volišča, kakor tudi vsem, ki so sodelovali pri izvedbi volitev 16.
junija 1996, za prizadevno delo in vso pomoč pri izvedbi letošnjih volitev članov svetov krajevnih skupnosti
ISKRENA HVALA IN PRIJETNE POČITNICE!
Predsednik Peter Primožič, dipl. pravnik, l.r.
V pripravah in izvedbi letošnjih volitev članov svetov krajevnih skupnosti je v volilnih odborih in volilnih komisijah sodelovalo skoraj 300 ljudi, za katere je Občinska volilna komisija pripravila tudi kratko izobraževanje.
OBČINSKA VOLILNA KOMISI)A DOMŽALE, ki je ob pomoči članov volilnih odborov in komisij izvedla VOLITVE: Peter Primožič (predsednik), Slane Vrhovec (član), Franc Osolin (član), Biserka Čičerov (namestnica predsednika), Vera Vojska (tajnica) in Polona Gorše (članica).
Tehnično in računalniško podporo volitvam pa jo zagotovili: Bojan Bajde, Peter Gubane, Aleš Kerin, Nataša Graj, na fotografiji pa manjkata Mitja Letnar in Jane/ Merlin.
/lamnik
C E
DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA V DOMŽALAH
Dan občine Moravče
Na dnevih obrti in podjetništva Območne obrtne zbornice Domžale je imela Občina Moravče v sredo, 12. 6. 1996, svoj predstavitveni dan.
V šotoru VIP pred teniško halo v športnem parku v Domžalah je bila predstavljena Občina Moravče s strani turizma, športno-rekreativne dejavnosti, gostinske ponudbe, kulturnih znamenitosti in prireditev ob zaključku dneva. Na lično pripravljenih stojnicah so ves dan razstavljali svoje domače proizvode od kulinaričnih dobrot pa do domačih obrti, Društvo podeželskih žena Moravče, Čebelarsko društvo Moravče, mlin Rotar in sedlarski mojster Kokalj. V časovnih presledkih so predstavljali svoje posebnosti tudi gostinci: Kmetija odprtih vrat .Lukati, Kmetija Kocjančič s Sv. Miklavža, Kmetija Merela iz |a-vorščice in gostilna Frfrav iz Krašc.
Zelo domiselno so svojo dejavnost predstavila tudi posamezna društva. Tako so moravski planinci predstavili veliko možnosti pohodništva in rekreacije na Moravškem, taborniki so na zanimivem panoju s fotografijami in opremo predstavili svojo dejavnost ter skrb za taborniški podmladek. Lovska družina Moravče je predstavila delo zelene bratovščine, opisala njihov lovski revir in prikazala nekaj zanimivosti na video posnetkih, vse skupaj pa je polepšala še majhna nagačena srnica. Da je tudi v Moravčah prišlo do prvih zametkov turistične ponudbe, je poskrbela turistična agencija Cerar, ki nudi poleg ostale ponudbe zanimiv paket enotedenskega
bivanja na Moravškem. Svoje najraz ličnejše usluge na področju kmetijstva je predstavila Kmetijska zadruga Moravče. Svojo ponudbo je predstavil tudi grad Tuštanj, ki je na svojih reklamnih oglasih vabil na oglede kulturnih prireditev v poletnih mesecih z naslovom Grajski večeri na gradu Tuštanj. V popoldanskih urah je športno društvo Moravče organiziralo šahovski turnir vseh štirih občin. Tokrat so bili najbolj uspešni šahisti iz Lukovice, kateri so tudi osvojili prehodni pokal.
Na video posnetkih je bil predstavljen tekmovalni utrip in delo skakalnega kluba Moravče. Predvsem so pritegnili pozornost s skakalnih tekem, na katerih je začenjal svojo športno pot skakalec Primož Peterka.
V večernih urah se je začel kulturno zabavni program. Za začetno razpoloženje je poskrbela Pihalna godba Moravče, po udarnih taktih godbe so nas raznežili zvoki Tamburaškega orkestra z Vrhpolj. Za poskočno razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Svetlin, nekaj narodnih in zabavnih melodij je dodal še Dekliški pevski zbor KUD Tine Kos iz Moravč.
Vse navzoče je med programom pozdravil župan občine Moravče, g. Matjaž Kočar. Gost na predstavitvenem dnevu občine Moravče je bil prvak SLS, g. Marjan Podobnik. Za posebno športno vzdušje je poskrbel tudi naš odlični skakalec Primož Peterka, ki je z veseljem osrečil marsikatero oboževalko s svojim podpisom. Obiskali so nas tudi predstavniki ob-
čine Lukovica z županom in predsednikom občinskega sveta.
Ob zaključku velja posebna zahvala za povabilo Območni obrtni zbornici Domžale, ki nam je omogočila ta predstavitveni dan, občini Moravče za organizacijo in finančno podporo. Prav tako pohvalimo kvalitetno in okusno ponudbo gostišča Ke-ber. Upam, da bo ta predstavitev občin postala tradicija, ki bo privabila več obiskovalcev, katerim bomo lahko naslednje leto še več pokazali.
MILAN KOKAL)
GRAD TUŠTANJ PRI MORAVČAH
Grajski kulturni večeri 1996
Kako se ohladiti v tej pasji vročini? Kam se zateči pred njo in kako preživeti ta neznosni čas? To so vprašanja, na katera vam ponujam zanimiv in vabljiv predlog: pridite na grad Tuštanj v prelep ambient poslušat koncerte te sezone. Zagotavljam vam, da se boste prijetno ohladili in morda tudi ogreli. Letošnja, že tretja sezona po vrsti, se prične v soboto, 6. julija 1996, ob 21. uri, s scensko kantato avtorja C. Orffa Carmina Burana. Izvajajo jo solisti Olga Gracelj, Josip Lešaja in Marijan Terček ter Slovenski komorni zbor z instrumentalisti. Vstopnice so v predprodaji v agenciji Golf-turist v Domžalah.
V tej sezoni boste lahko spremljali še večer opernih arij s priznanimi solisti in v kolikor bodo dopuščale finančne možnosti, bo izveden še koncert dunajskih valčkov s komornim orkestrom RTV Slovenija.
Torej se ljubitelji dobre glasbe dobimo v atriju gradu Tuštanj na prvem koncertu letošnje sezone v soboto, 6. julija, ob 21. uri. mal
Minister Osterc v Moravčah
Kljub veliki zaposlenosti se je kmetijski minister, prof. dr. Osterc odzval vabilu Občinskega odbora SKD Moravče in se v nedeljo, 16. junija 1996, v Kulturnem domu udeležil okrogle mize na temo: Slovensko kmetijstvo in podeželje danes in po vključitvi v EU.
V uvodnem nagovoru ga je pozdravil predsednik SKD Moravče, mag. Franc Capuder. Kulturno-izohraževalno društvo Limbar je pripravilo kratek kulturni program, v katerem so najprej otroci v narodnih nošah zapeli pesem Kmetic veselo na svetu živi in končali z ugotovitvijo, da tudi minister veselo na svetu živi, ker vasice obiskuje, se s kmeti pomenkuje, korajžno, veselo na svetu živi. Nato so ga pozdravili po starem slovenskem običaju še s kruhom in soljo ter cvetjem. Tudi pesmi zbora in pretresljivi govor indijanskega poglavarja o tem, kaj pomenijo zemlja, zrak in voda rdečemu človeku in kako ponižujoče ravna z materjo zemljo beli človek, so bili dobra priprava na pogovor.
Moderatorja pogovora, mag. Marija . Klopčič in g. Roman Novak, sta navedla nekaj osnovnih podatkov 6 kmetijstvu v Moravski dolini, nato je spregovoril g. minister. Poudaril je, da kmetijstva v Sloveniji ne more rešiti kmetijski minister, niti kmetje sami, ampak mora biti to skrb večine Slovencev, ki sicer žele kupovati zdravo hrano, vendar poceni. Kot v vsej v/hodni Evropi smo tudi Slovenci podlegli potrošništvu in javnemu mnenju, da
50 let lovske družine Moravče
Po vse odpuščajoči akademski četrti se je kmalu po 11. uri pričel slavnostni del programa ob častitljivem jubileju. Program je povezoval Borut Mencinger. V njem so sodelovali zasavski rogisti, moški pevski zbor KUD Tine Kos iz Moravč in recitatorji OŠ (urija Vege. V programu sta nastopila dva slavnostna govornika: starešina ID Moravče Franc Avbelj st. in župan občine Moravče Matjaž Kočar. Ob jubileju so bila podeljena zaslužena priznanja. Priznanje 3. stopnje LZS so prejeli: Franc Avbelj st., Franc Levičnik ml., Boris Šurbek in Milena Vi-
dergar. Znak za lovske zasluge pa je bil podeljen Poldetu Babniku, Bogu Grmov-šku in Edu Veselku. LD Moravče je prejela priznanje za uspešno sodelovanje od ZLD Ljubljana. Po slavnostnem delu in pravi lovski malici (divjačinski golaž) se je pričela veselica z ansamblom Nika Zajca. Za uspelo prireditev je zagotovo najbolj zaslužen Franci Vidergar, ki je vse priprave uspešno vodil in koordiniral.
Ob jubileju se spodobi, da pogledamo nazaj na začetke te dejavnosti. LD Mo-
Posebni gosti (od sredine leve proti desni): župan Matjaž Kočar, predsednik LZS mg Franc Avberšek, predsednik ZLD Ljubljana Vlado Podlogar, tajnik ZLD Lj. Risto Verbič, starešina LD Moravče Franc Avbelj st. in predstavniki sosednjih lovskih družin. Prireditve sta se udeležila tudi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Anton Simonič - pisec novega lovskega zakona in inž. Tomaž Kmelj.
Prapor LD Moravče in prapori sosednjih LD
*0
ravče je bila ustanovljena leta 1946. Pred tem je bilo lovišče last posameznikov, ki so si to pravico lahko kupili. Skupina 16 mož se je po predhodnem dogovoru zbrala, da bi izvedli lov na zajca. Izmed udeležencev so izbrali vodstvo po takrat veljavnem zakonu. Izbrali so starešino, gospodarja, tajnika in blagajnika ter določili višino članarine. Tako so začeli le leto po drugi svetovni vojni tudi na Moravškem z zakonitim lovom, kar dokazuje še ohranjena lovska izkaznica člana Milana Kompareta, št. 71, izdana pri okrajnem ljudskem odboru Kamnik. Kasneje so se včlanjali še drugi zagrizeni možje in LD Moravče sedaj združuje 50 lovcev, ki jih navdaja enaka skrb za ohranjanje pristne narave in okolja. Škoda, da se njihova bitka z industrijskimi posegi v okolje in neo-sveščenimi posamezniki prepogostokrat konča z neuspehom. V loviščih, ki jih je 5000ha, je lovnega področja 4660ha. Lovci predvsem skrbijo za živali, odstrel je vsako leto le tolikšen, kot je nujen.
LD Moravče želimo, da bi uspešno nadaljevala pot po začrtanih smernicah.
MAL
je tuje boljše od domačega. S spreminjanjem javnega mnenja moramo doseči, da bo slovenski potrošnik bolj zaupal slovenskemu pridelovalcu in verjel, da je doma pridelana hrana bolj kakovostna in boljša od uvožene. Tudi v EU bomo prodrli le s kakovostnimi proizvodi, ki bodo izpolnjevali evropske normative. Evropska kmetijska politika bo zahtevala natančne programe in če se bomo organizirali in jih izdelali, bomo dobivali tudi določena sredstva za kmetijstvo, saj Evropa želi ohraniti urejen in poseljen srednjeevropski prostor. V strategiji razvoja slovenskega kmetijstva je nosilec kmetovanja družinska kmetija. Prihodnosti tudi ni v čistem bio-kmetijstvu, čeprav bomo morali na področju uporabe pesticidov in gnojil upoštevati evropske norme in vso prekomerno uporabo teh sredstev omejiti. Ljudi je treba stimulirati, da bodo izkoriščali površine v skladu z naravnimi danostmi, ker bo tudi Evropa pospeševala naravi prijazno pro-
izvodnjo, ne pa industrijske.
Veliko je bilo storjenega na področju subvencioniranja kmetijstva, ker država vedno več sredstev namenja za kmetijstvo. Gospod minister je navedel nekaj statističnih podatkov o gibanju subvencij v zadnjih letih in njegovih prizadevanjih, da bi le-te rodile željene rezultate. Z navedenimi poročili se niso strinjali vsi udeleženci okrogle mize, češ da so neresnična in prirejena. Iz na trenutke burne razprave je bilo čutiti, da nekate rim ni jasna ministrova strokovna razlaga, temveč gledajo vse le skozi lastni žep in na način, ki je že preživel. Ministrstvo je pripravilo precej sistemskih zakonov za ureditev in izboljšanji' stanja v slovenskem kmetijstvu, vendar kmetje, ki ne bodo upoštevali spremenjenih razmer in tržnih zakonov, ne bodo zmogli tega bremena. Potrebno bo tudi prestrukturirati kmetijsko-predelovalno industrijo, ki je v tesni povezavi z razvojem kmetijstva, in kjer bo moral imeti kmet pomembno vlogo pri odločanju.
V pogovoru je minister odgovoril tudi na nekaj vprašanj o denacionalizaciji, ki še vedno ni zadovoljivo stekla, saj zavezanci uporabljajo vsa pravna sredstva, da zavlačujejo z vračanjem zemlje. Okrogle mize so se udeležili nekateri predstavniki iz drugih občin, kjer je kmetijska problematika bolj ali manj podobna moravski. Na nekaj provokativnih strankarskih vprašanj je g. minister odgovoril z argumenti in statističnimi podatki, kar je zmedlo tudi provokatorje.
Umik in pilatovsko umivanje rok nekaterih strankarskih voditeljev ne more rešiti slovenskega kmetijstva. Samo če si zraven, lahko zanj kaj storiš, čeprav še vedno ne toliko, kot bi si želel minister ali kmetje, so bile zaključne besede gospoda Osterca.
MILKA NOVAK
Moravče
Sredstva za kmetijstvo v letu 1996
Komisija za kmetijstvo je v mesecu maju razpravljala o kriterijih za koriščenje sredstev občinskega proračuna občine Moravče za leto 1996.
Skupno je za pomoč kmetijstvu oziroma njegovemu razvoju namenjeno 11,640.000,00 SIT, kar predstavlja 11,09% povečanje sredstev glede na leto 1995:
- Za izobraževanje kmetov je namenjenih 550.000,00 SIT, uvajanju novih tehnologij 250.000,00 SIT, za testiranje strojev (v letošnjem letu naj bi testirali molzne stroje) je predvideno I 10.000,00 SIT, za zdravila za čebele pa 50.000,00 SIT.
- Za vzdrževanje gozdnih cest je namenjenih 390.000,00SIT, kar je mnogo premalo, toda s strani Zavoda za gozdove ni bila upoštevana dejanska dolžina gozdnih cest.
- Baliranje sena se bo sofinanciralo s 300,00 SIT za posamezno balo. Stroški baliranja se bodo pokrivali po zbranih podatkih ob koncu meseca oktobra.
- Prevoz mleka se bo plačeval po utečenem redu, v proračunu pa je za to namenjeno 600.000,00 SIT.
- Osemenjevanje govedi se bo od 1. 6. 1996 dalje sofinanciralo v znesku .3.000,00SIT. Iz sredstev občinskega proračuna se bodo pokrivali tudi delni stroški osemenjevanja goveda v A kontroli, prav tako se bo nudilo nekaj sred stev rejcem plemenskih živali.
- Zavarovanje živali se bo refundiralo v znesku 2.000,00SIT na posamezno govedo ali konja.
- Tudi nabava semen trave, detelje in koruze je našla mesto v občinskem proračunu; koruza F3C se refundira v znesku I 00,00 SIT/kg, koruza PIONIR pa s 600 tolarji na zavitek. Pri nabavi trave, detelje in travno deteljne mešanice občina prispeva 150,00 SIT/kg.
- Novost v občinskem proračunu je sofinanciranje obnove sadovnjakov. Predvideva se ureditev prvega intenzivnega sadovnjaka.
- Za sofinanciranje obrestnih mer je namenjeno 1,000.000,00SIT, za sofinanciranje izdelave projektov v kmetij mvti pa bo v mesecu decembru razdeljenih skromnih .300.000,00 SIT.
- Za preventivne akcije je namenjenih 400.000,00 SIT, /a zdravljenje mastitisa .300.000,00 SIT, subvencioniranje dežurne veterinarske službe 190.000,00 SIT in za A in AP kontrolo 200.000,00SIT.
- Kmetijsko-zemljiški dejavnosti je namenjeno 550.000,00 SIT.
O koriščenju sredstev bo največ informacij v Kmetijsko-pnspeševalni službi v Moravčah in v Kmetijsko-gozdarski zadrugi. Obveščanje bo potekalo tudi preko zbiralnic mleka in na sedežu občine v Moravčah. V časih, ko kmetijstvo nima pravega mesta v naši družbi, bodo sicer skromna sredstva občinskega proračuna še kako dobrodošla posameznim nosilcem kmetijske dejavnosti v naši občini. Komisija za kmetijstvo bo vesela vsakršnega predloga, ki bi pripomogel k pravičnejši razdelitvi sredstev, zato obravnava te problematike bodisi v Društvu podeželskih žena in mladine bodisi v Kmetijsko-gozdarski zadrugi Moravče ne bo odveč. M. B.
Iz dela občinske uprave
Strokovna služba na področju komunalnih zadev je v zadnjem obdobju imela največ dela s pripravo dokumentacije za rekonstrukcije cest, pripravo odlokov, ki so predloženi v sprejem občinskemu svetu in z zagotavljanjem najnujnejših vzdrževalnih del na cestah.
Sicer je strokovna služba imela veliko dela z realizacijo javnih razpisov za rekonstrukcije cest, obnovo električnega omrežja v Kulturneni domu in nabavo stolov za dvorano. Te dni je v izdelavi analiza ponudnikov, konec meseca pa bodo znani najugodnejši izvajalci oz. ponudniki. V juliju ho zelo pestra investicijska dejavnost na področju izgradnje cest, vzdrževalna dela v osnovni šoli (menjava oken, pleskanje) in kulturnem domu. Intenzivno se zaključujejo dela na vodovodnem sistemu na Limbarski gori, nadaljevala pa se bodo tudi dela pri obnovi cerkve na Limbarski gori. Navedene investicije bodo dodobra izpraznile proračunsko blagajno.
Finančno-računovodska služba Občine Moravče je te dni nakazala vsem upravičencem proračunskih dotacij (društva, politične stranke) sredstva za drugo tromesečje. Redno potekajo refundacije v okviru proračunskih sredstev. Najemniki grobov na pokopališču v Moravčah so v aprilu in maju prejeli položnice za plačilo najemnine za leto 1994, te dni pa pošiljamo za leto 1995. Večina na-
48 nabornikov bo vojakov
V začetku maja smo skupaj z Upravo za obrambo Ljubljana pri Ministrstvu za obrambo organizirali nabor za 48 fantov iz moravske občine, ki jim je naborna komisija določila rod, v katerem bodo služili vojaški rok in preverila zdravstveno sposobnost.
Fantje so ob prihodu v Kulturni dom, kjer je bil nabor, po stari navadi dobili rdeč nagelj, pozdravila sta jih predstavnika Občine Moravče in Uprave za obrambo Ljubljane, ansambel Svetlin je poskrbel za dobro vzdušje, ogledali pa so si tudi video kaseto in dobili prospekt s kratko predstavitvijo vojaškega življenja. Ob zakuski in razgovoru z enim od starešin so fantje, upamo, izgubili morebitni strah pred služenjem vojaškega roka.
S. V.
jemnikov obveznosti poravna v roku, vse neplačnike pa pozivamo, da naj svoje obveznosti poravnajo v roku, sicer bo treba izterjati njihove dolgove.
Še vedno je precej neplačnikov prispevka za že zgrajeno kanalizacijo v Moravčah. Kljub podpisanim pogodbam in že poslanemu pozivu za plačilo je še vedno nekaj neplačnikov, ki bodo te dni dobili opomin pred tožbo.
Občinski svet je na zadnji seji sprejel tudi:
- SKLEP, da se zavrne ponudba po djetjs Mecum iz Ljubljane, ki ponuja sodelovanje pri sanaciji in rekultivaciji peskokopov na območju naše občine s pepelom in žlindro domačih in uvoženih vrst premoga, ki ga uporabljajo v ljubljanski Toplarni. Pepel in žlindra predstavljata dodatni radioaktivni vir se vanja, dolgoročne posledice na zdravje ljudi, živali ter na okolje In vudooskrbo pa še niso znane.
- ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki zajema urad župana, oddelek za družbene dejavnosti, oddelek za finance in računovodstvo, oddelek za komunalne zadeve, režijski obrat in kulturni dom.
- ODLOK o določitvi predmeta in pogojev opravljanja gospodarske javne službe s podelitvijo koncesije za vzdrževanje cest v občini Moravče.
- ODLOK o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Moravče.
- SKLEP o povečanju sejnin predsedniku in članom občinskega sveta, predsednikom odborov in komisij in članom odborov in komisij: predsednik OS bo dobil 9,600 tolarjev, člani OS 6.000, predsedniki odborov in komisij .3.200 in člani odborov in komisij 1.600 tolarjev za sejo.
- Občinski svet je obravnaval tudi liiiroiilo d realizaciji občinskega proračuna v prvih štirih meset ih,
Zapisniki sej občinskega sveta so na vpogied na oglasni deski Občine Moravče.
S. V.
Telefon se približuje
Kljub težavam, s katerimi se srečuje Telekom pri polaganju optičnega kabla za telefon, se le-ta s hitrostjo 500 metrov dnevno približuje moravski telefonski centrali. Pri občini je organiziran gradbeni odbor za izgradnjo sekundarnega telefonskega omrežja, ki bo sodeloval z občinsko upravo oz. Telekomom in pripravil podrobnejši predlog v zvezi s sekundarnim omrežjem.
Predstavniki občine in gradbenega odbora so se udeležili razgovora na Telekomu, ki bo v naslednjih dneh posredoval občini projekte krajevnega kabelskega omrežja, seznam naročnikov in izračun cene glede na število prijavljc nih interesentov in izračun glede na proste zmogljivosti centrale. Nato bo občina poslala občanom anketne vprašalnike, kjer bodo navedeni pogoji za pri-
dobitev telefona, cena in predvideni rok izgradnje, Občinskemu svetu bo v zvezi s telefonskimi priključki podan predlog, da sprejme odločitev, na podlagi katere bi bil vsem občanom telefonski priklju čok dostopen po enaki ceni, ne glede na oddaljenost od centrale. Sicer pa naj bi bile z naročniki sklenjene tripartitne pogodbe: Telekom, občina, naročnik. Glede na tehnične možnosti bodo nekateri naročniki (okoli 200 številk) lahko dobili telefone že po priključku kabla v centralo, vendar po enaki ceni, kot drugi naročniki, ki bodo telefone dobili prihodnje leto. Zaenkrat cena priključka še ni znana, ker Telekom še ni dostavil i/računa, takoj ko bomo dobili potrebne podatke, bomo naročnike o ceni in drugih pogojih obvestili.
S. v.
/lamnik
Moravče
PEČE
Udeleženci tečaja pred gasilskim domom v Pečah (Foto: Tone Stenko)
38 usposobljenih gasilcev
»Gasilec, ki prostovoljno opravlja operativne naloge v gasilstvu, je oseba, ki je strokovno usposobljena za gašenje in reševanje ter ima opravljen predpisani izpit za prostovoljnega gasilca. Ta najvažnejši pogoj, ki ga predpisuje Zakon o gasilstvu, je letos izpolnilo kar 38 članov PGD Peče. Na izjemno uspešnem tečaju za naziv Gasilec, ki je potekal v gasilskem domu v Pečah od sredine niarca do konca aprila, sta od 40 prijavljenih kandidatov odstopila samo dva. Predavanja in praktične vaje so potekale ob sobotah in nedeljah. Udeležba je bila skoraj popolna. Predsednik Gasilske zveze Domžale g. Marijan Slatnar, ki je med drugim tudi predaval dve temi, je
ob razglasitvi rezultatov poudaril veliko zainteresiranost vseh udeležencev in pohvalil njihovo znanje. PGD Peče podpira njegovo priporočilo, da bi se nekateri novi gasilci odločili za nadaljnje izobraževanje in tako pridobili znanje gasilskega častnika, prav vsi pa bomo pridobljeno znanje utrjevali na praktičnih vajah, ki bodo potekale po društvenem programu.
Novi gasilci se zahvaljujemo Gasilski /ve/i Domžale /a kvalitetna predavanja, Občini Moravče pa za pokritje stroškov tečaja, vsem članom poveljstva in članom upravnega odbora PGD Peče za odlično organizacijo tečaja.
DARKO BRVAR
Državno mladinsko gasilsko prvenstvo
V soboto, 8. junija 1996, je v Hrastniku potekalo državno mladinsko gasilsko prvenstvo. Glede na razpis tekmovanja in visoke norme za nastop na državnem mladinskem tekmovanju so nastopale vse v Republiki Sloveniji trenutno najboljše desetine v svojih
kategorijah. Ekipe so si pravico do nastopa zagotovile na izbirnih regijskih tekmovanjih, nastop na državnem tekmovanju pa je krona najmanj dveletnega dela.
Med skoraj dvesto nastopajočimi desetinami pionirk, pionirjev, mladink in mladincev sta na-
Ekipi PGD Peče (pionirke) in PGD Krašče (pionirji) s spremljevalci (Foto: Tone Stenko)
stopili tudi desetina pionirk PGD Peče in desetina pionirjev PGD Krašce. Obe ekipi sta osvojili srebrni tekmovalni znački, kar je plačilo za vložen trud pionir-jev, pionirk in mentorjev Toneta Stenka, ki je vodil desetino PGD Peče, in Franceta Brateta ter Francija Bizilja, ki sta vodila desetino PGD Krašce. Vsi mentorji so v pripravo svojih varovancev za nastop na tekmovanju vložili veliko prostega časa in zato srebrni tekmovalni znački obeh ekip pomenita tudi potrditev pravilnega dela z mladino ter sta vzpodbuda članskim ekipam za večjo aktivnost na tekmovalnem področju.
Ekipi sta se tekmovanja udeležili primerno opremljeni, tako, da sta lahko enakovredno ostalim zastopali svoji društvi ter Občino Moravče.
D. BRVAR
Veselo na Golico
V soboto, 25. 5., smo se planinci odpravili na Golico. Ko smo se pripeljali do lesenic, so se nam pridružili še pohodniki i/ Ljubljane. Skupaj smo se odpeljali na Planino pod Golico, od tu smo hodili po asfaltni cesti, nato po poti, ki je vodila skozi gozd. Vodil nas je gorski vodnik Leon Lavrič. Pot je bila na nekaterih predelih strma in razmočena. Gospod Marijan Gril nam je pokazal nekaj zanimivih gorskih cvetic. Kmalu smo prišli na odprt travnik. Sonce je sijalo in pihaia je rahla sapica V daljavi smo videli kočo na Golici. Kako hitro smo bili pri njej! Tam smo se posedli na travo in malicali. Pospravili smo za seboj in se odpravili proti našemu cilju. Pot se je vila kot kača. Na vrhu Golice smo si žigosali dnevnike. Po počitku je sledila pot v dolino. Cez nekaj časa smo zagledali morje narcis. Hodili smo po gozdu in »prečkali« številne izvirčke. Poslušali smo glasno žuborenje vode in petje ptic.
Ko smo se z avtobusom pripeljali domov, smo se poslovili in odšli svojo pot. To je bil lep dan, ki sem ga preživela s svojimi prijatelji v gorah. Zelo rada imam gore. Imejte jih tud, vil ŠPELA LAVRAĆ
Tudi med moravškimi osnovnošolci poteka tekmovanje za bralno značko. Vse pridne bralce, ki smo jo osvojili sta letos obiskala Radovedni Taček in pisateij Ivan
Sivec.
Taček (Nace Simon« k'i in Marko sta nam povedala zanimivo zgodbo o svojem življenju. Bila sta zelo vesela, ko sta videla, koliko učencev je osvojilo bralno značko. Taček nam je povedal, da je tudi sam hodil v pasjo šolo In kar trikrat osvojil bralno značko. Marko pa je Tačka pohvalil, da je pameten kuža in da se je vedno pridno učil.
Potrpežljivo sta nam odgovarjala na številna vprašanja, mi pa smo se zabavali ob njunih odgovorih. Bilo je zelo živahno in veselo.
Hvala Tačku in hvala OŠ Jurija Vege Moravče, da je omogočila to srečanje.
DENIS IN GORAZD, 4. a
Ob zaključku bralne značke
Ivan Sivec, pisatelj znanih in odličnih knjig, se je posvetil nam »ta velikim«. Pozdravil nas je s prijaznimi besedami, nato pa začel s pripovedovanjem zgodb o tem, kako so nastajale njegove zanimive knjige. Palček Zalivalček, ki ga je srečal v mladih letih, je bil tisti, ki ga je prepričal, da palčki zares obstajajo. No, na koncu je prepričal tudi nas. Srečanje je bilo zanimivo, pisatelju pa se zahvaljujemo za tako prijeten obisk in mu želimo še veliko pisateljskih uspehov.
ANA BONlC, 5. C
Naša knjižnica ni velika, vendar je lepo urejena in prijetna. Učenci se v njej radi zadržujemo, še posebno, odkar imamo novo knjižničarko Mojicejo Pod-
Moravski upokojenci skrbimo za rekreacijo
11. leto se srečujemo s kolesarji iz sosednjiri DU Kamnik, Komenda,    Bukovica-šinkov turn,
Mengeš, Moravče in Domžale. Srečanja se je udeležilo preko 100 kolesark in kolesarjev različnih staro-
sti in poklicev. Kolesarji so v Moravče prihajali v skupinah. Prvi so bili iz društva upokojencev Bukovica-šinkov turn, drugi upokojenci iz društva Mengeš, tretji iz društva Domžale, največja skupina 65 kolesarjev je bila sestavljena iz članov dveh društev, Kamnik in Komenda.
Moravski upokojenci so vse prisrčno pozdravili s stiskom roke, čajem in šilcem domačega žganja ter postregli s toplo malico in pivom. Ob prijetnem kramljanju in veselem razpoloženju so zapeli nekaj domačih pesmi in nastala je spominska fotografija srečanja kolesar-jev-upokojencev v Moravčah.
Besedilo: JOŽE NOVAK Foto: FRANC NOVAK
Ob 130-letnici pošte v Moravčah
/
Ima lederer, rojena 29. S. 187 i v Se nožečah na Notranjskem, je prišla v Moravče skupaj s svojo nezakonsko devetletno hčerko Hedvigo iz Ljubljane. Čeprav je bila neporočena in imela celo nezakonskega otroka, je bila zelo podjetna ženska, danes bi lahko rekli, pravi tip »menedžerhe«
V času, ko je bila moravska poštarica Ema Lederer, je pošta poslovala najprej (od leta 1899 do leta 1911) v hiši Moravče št. 24 (današnja gostilna Vesel), po letu 1911 pa v novozgrajenem zadružnem domu.
Leta 1907 je Ema Lederer kupila hišo na Trzinu 72 in sem je hotela prestaviti tudi poštni urad Do tega pa ni prišlo, ker so se Moravčani preselitvi poštnega urada na manj ustrezno lokacijo, uprli.
Starejši Moravčani se poštarice Eme Lederer in hčerke Hedvige še dobro spominjajo. Hčerka Hedviga je morala biti zelo lepa, saj so jo ljudje imenovali tudi Lepa Hecla« in »poštna Heda« Hed-
viga se je leta 1912 poročila z Orehkom Francem - Kavkovim iz Moravč, kakšno pa je bilo njeno nadaljnje življenje, pa nisem uspel dognati.
Ema Lederer je umrla še mlada, 23. 4. 1913, stara še ne 40 let. Zadela jo je možganska kap oziroma kot so takrat rekli: »mrtvoud na možgane«.
Omeniti moram še nekaj sprememb in novosti v zvezi z moravsko pošto, ki so se zgodile od leta 1898 do leta 1911:
1.) 15. 6. 1891 je bila ustanovljena poštna zbiralnica (POSTABLAGE) v Pečah in ker je bila ta zbiralnica podrejena pošti v Vačah, so del moravškega dostavnega okoliša priključili k dostavnemu okolišu pošte v Vačah. Iz dostavnega okoliša moravske pošte so priključili k dostavnemu okolišu pošte v Vačah sledeče kraje: PEČE, GORIČANE, PRE-TRŽ, PODGORICA, KRIŽATE, VOLI-DOI, KANI >l KM, IIAČNK A, HLEVE, REKA, ZGORNIE KOSEZE in MUZGA.
Leta 1917 je.bila poštna zbiralnica
v Pečah priključena k pošti v Moravčah.
2. ) 17. 3. 1899 je Slovenski narod objavil sledečo novico:
»Iz Moravč, okraja Kamnik, se nam poroča 16. t. m.: Danes je prvikrat vožnja pošta iz Moravč v Domžale vozila. Od zdaj naprej bo vsaki dan. Odhod iz I >om/al v Moravče ob polu 9. uri zju-traj. Zveza / I ukovico je nehala.«
Uvedbo te »vožnja pošte iz Moravč v Domžale« je nedvomno omogočila nova cesta iz Moravč do Želodnika, ki je bila dograjena leta 1898 S to »vožnjo pošto« - konjsko zaprego - so se Morav-r .mi vozili v Domžale do leta 1929, ko so Moravčani dobili avtobusno povezavo z Ljubljano.
3. ) 28. 5. 1903 je moravska pošta dobila telegraf.
4. ) Leta 1911 je dobila moravska pošta svoje prostore v novozgrajenem Zadružnem domu.
(nadaljevanje prihodnjič)
goršek. Odkar je pri nas, se je v knjižnici marsikaj spremenilo. Vedno se nekaj dogaja. Igramo šah, spomin, gofljo, rišemo, prelistavamo knjige, pa tudi kakšno domačo nalogo napišemo. Knjižnica je odprta ves čas, imamo pa določen urnik izposoje. Čeprav med odmori ni izposoje se lahko zadržujemo v knjižnici, saj je knjižničarka »dobra dušica«. Dobili smo tudi veliko novih in zanimivih knjig, ki jih z veseljem prebiramo.
Naša knjižnica je najlepša knjižnica in če ne verjamete, pridite na obisk. Naša knjižničarka pa je najboljša knjižničarka in rada bi, da bi jo tudi vi kdaj srečali.
URŠKA BURKEDCA, 6. b
Ekološke novice
Občine Mo-po trideset
Svetniki ravče so
dnevni javni obravnavi sprejeli Odlok o ravnanju z odpadki in s tem zaključili prvo večjo nalogo komisije za ekologijo pri županu občine. Odlok podrobno ureja zbiranje, sortiranje in odvoz odpadkov kakor tudi ravnanje s posebnimi odpadki.
Vse nas obvezuje, da v roku treh mesecev poskrbimo za reden odvoz v zato primernih zabojnikih iz celotnega območja občine, s tem pa zmanjšamo »rast* črnih odlagališč po naših gozdovih.
Občanom priporočam, da si zabojnik za smeti nabavijo v kmetijski zadrugi v Moravčah, Ex-prumu (podjetje za razvoj komunalne opreme, Trzin - Blatnica 1) ali pri Prenovi - Baloh Brane, Kokošnje. Informacije o možnih popustih pri nabavi večjih količin dobite pri zgoraj navedenih prodajalcih.
Poskrbeli bomo tudi, da bodo pred vsako trgovino zabojniki za zbiranje stekla in odpadnih baterijskih vložkov. Za akumulatorje in ostanke embalaže od pesticidov pa
bomo v sodelovanju s Kmeti|sko gozdarsko zadrugo v Moravčah našli rešitev o specialnem za bojniku za posebne odpadke.
V akcijo pri sanaciji črnih odlagališč vabim vsa zainteresirana društva in klube iz cele občine, da si z udeležbo pri sanaciji pridobijo kakšen tolar več za svojo blagajno Lastnike zavrženih avtomobilov, ki »krasijo« naše gozdove, obveščam, da se
bo pred odvozom avto mobila na Dinos popisalo podatke, tako da se bo vedelo komu poslati račun za stroške. Glede na to, da je bil letos spo mladi kosovni odvoz ne popoln, bomo to organi zirali še enkrat v jeseni za celotno območje občine Zato ne hitite odvažati v gozdove!
Spoštovani občani, vsak po svojih močeh pri spevajmo k lepšemu oko lju, v katerem živimo.
Dodatne informacije dobite na sedežu občme ali osebno pri Dušanu Gro-šlju, Vrhpolje 1A, Moravče.
35 novih plavalcev
V okviru republiškega projekta odpravljanja plavalne nepismenosti učemev v višjih ra/retlih so M tudi mo ravški šolarji petih in sedmih razredov udeležili plaval Mfl ietaja, ki so ga izvedli vaditelji Družbe /a šport in rekreacijo Nasmeh iz Mengša. Jeden dni se je od 33 do 4r> utencev dnevno preizkušalo v kamniškem odprtem bazenu in kar 15 jih je dobilo značko bronasti delfin, ki pomeni, da /najo plavati in da so preplavali razdaljo M metrov. Akcijo je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj denarja je za prevoz prispi-vata ludi Občina Moravče, šolarjem želimo, da hi svoje pridob //eno znanje lahko Še večkrat preizkusili, ne samo na tečajih ampak tudi v času počitnic.
S. V.
MLADI PLANINCI NA OŠ J. VEGE
Uspešno zaključili planinsko šolo
Mladinska komisija pri PZS se že dolgo trudi, da bi mladim ljubiteljem gora omogočila primerno usposabljanje za varno pot v gore. Zaradi tega je pričela z akcijo Mladi planinec, ki mladim omogoča pridobiti zadovoljivo teoretično in praktično znanje za varno pol v gore.
Tudi naše planinsko društvo se je odločilo za takšno akcijo na OŠ Jurija Vege. Na tej šoli že od vsega začetka deluje planinski krožek! ki uspešno sodeluje s PD Moravče. To potrjuje tudi dejstvo, da je veliko mladih izpolnilo pogoje ter prejelo bronasti in srebrni znak za udeležbo v akciji Mladi planinec.
Letos smo organizirali planinsko šolo, ki je pogoj za osvojitev zlatega znaka v tej akciji.
24 mladih je uspešno končalo šolanje in opravilo preizkus znanja. Za to ima veliko zaslug učiteljica ga Nuška Kokalj, ki že od vsega začetka nesebično pomaga pri delu z mladimi
Z opravljeno šolo so si učenci pridobili en pogoj za osvojitev zlatega znaka. Marsikoga še čaka naloga opraviti predpisano število izletov v sredogorje (nad 1500m). Nekaj izletov bo organiziralo društvo. Prepričan sem, da bodo mladi med počitnicami v spremstvu starejših opravili pohode in tako
izpolnili pogoje za pridobitev laskavega priznanja.
V šoli smo obravnavali kar veliko tem o življenju in dogaja njih v gorah, spoznali zgodovino planinstva v Evropi in pri nas, organizacijo planinstva, moralni lik planinca in častni kodeks, gorniško izrazoslovje, poznavanje gorstev, varstvo narave v gorskem svetu, nevarnosti v gorah, opremo, pre hrano, planinska pota, orientacijo, vremenoslovje, gorsko reševalno službo in prvo pomoč. Pouk smo dopolnili s strokovnimi izleti glede na predavano temo in praktičnim izpopolnjevanjem na terenu.
Predavatelji na šoli so bili v večini člani našega društva, ki imajo ustrezno izobrazbo. Reševanje v gorah je prikazal g Grilc s postaje G RS v Kamniku, prvo pomoč pa ga. Slavka Pustotnik, tudi naša članica. Razen predavatelja iz Kamnika smo vsi predavali brezplačno. Prihranjeni denar bo koristno uporabljen v druge namene.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku šole, iskrena zahvala v imenu UO društva. Vam, ki ste šolo končali, pa želim, da bi pridobljeno znanje koristilo Vam in tudi vsem, ki bodo v vaši družbi šli občudovat lepi gorski svet.
MARIJAN GRIL
Žrtve krvi željnih psov
nji
fakšnn razdejanje mrtvih trupel je v nedeljo 2. junija pozdravilo družino Urankar z timbarske gore, ki se že nekaj let ukvarja z ovijerejo.
Po ogledu poginulih ovac je love*. - član ID Mo ravče ugotovil, da je ovce pokončal pes. Ovce so bile le pomorjene in ne tudi raztrgane. Poginilo je h ovac ttd tega i breje ov(e in J jagnjeta.
Ranjena a preživela ja-genčka se zdravita v domačem hlevu. Preostala čreda se negotova in pre plašena stiska v kotu ograjenega pašnika, ludi družina Urankar, ki je nastalo škodo morala prevzeti nase, saj ovi e niso bile zavarovane in tudi dokazov o storihu ni, se bitji ponovnega divjanja krvohn nega psa Kje je lastnik i Se mar ne zaveda, da tak pes ogroža tudi njega f
Mal
/lomnik
Lukovica
18. seja občinskega sveta
9. maja so se člani sveta pod predsedstvom g. Cirila Smrkolja sestali osemnajsti«! v tem mandatnem obdobju in obravnavali obsežen dnevni red. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila sprejem osnutka proračuna Občine Lukovica za letošnje leto in osnutka odloka o proračunu. Ob tem je župan g. Anastazij Živko Burja kot predlagatelj proračuna, ki je odgovoren tudi za njegovo izvrševanje, poudaril, da lokalne skupnosti doslej še niso prejele izračuna njihove javne porabe - kljub temu da je ta merila Ministrstvo za finance dolžno izdelati v 60 dneh po sprejemu državnega proračuna. Zato je bilo težko višino posameznih postavk uskladiti s potrebami in željami vseh porabnikov, ki so od proračuna »življenjsko odvisni«. Osnutek so svetniki sprejeli in ga posredovali v 20-dnevno javno obravnavo.
Kot posebno točko dnevnega reda so svetniki na predlog predsednika, g. Smrkolja obravnavali predlog ukrepov glede gradnje avtoceste (predlog, ki ga je posredovalo Gostinsko podjetje Trojane, je bil prvotno uvrščen kot zadnja točka med »pobudami«). Problem celotne gostinsko - turistične dejavnosti na območju Občine Lukovica bo v času gradnje AC resnično dobil širše razsežnosti in bo dejansko vplival na obstoj gostinsko - turističnega gospodarstva. Svetniki so predlagali, da se med gradnjo tovorni promet preusmeri skozi Tuhinjsko dolino, medtem ko naj osebni in avtobusni promet potekata po magistralni cesti M - 10. Zaradi izredno ozkega koridorja, po katerem bo tekla gradnja AC na odseku Vransko-Blagovica in Blago-vica-Sentjakob, so svetniki zahtevali proučitev morebitnega plačila odškod-
Prijava škode v gozdovih in trajnih nasadih zaradi snega in žledoloma
Zavod za gozdove je podal obvestila glede ocene škode na gozdnih zemljiščih, katere vam posredujemo in jih je dobro uporabiti. Davčni zavezanci uveljavljajo posebno olajšavo pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka.
Po zakonu o davčnem postopku (Ur. list, RS, št. 18/96) lahko davčni zavezanec zaradi naravnih nesreč (žledolom, snegolom), rastlinskih bolezni in škodljivcev ali drugih izrednih dogodkov, ki jih davčni zavezanec ni mogel preprečiti, uveljavlja posebno davčno olajšavo s posebno vlogo pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka. Škodo na gozdnih zemljiščih oceni na zahtevek davčnega organa cenilna komisija, ki jo imenuje Zavod za gozdove Slovenije za območje davčnega organa, na katerem zemljišče lezi.
Zahtevek za oceno škode, ki ga davčni organ glede na vlogo davčnega zavezanca posreduje cenilni komisiji, naj vsebuje naslednje podatke:
1. ime, priimek, in naslov davčnega zavezanca
2. številka in velikost posamezne parcele gozdnega zemljišča, na katero se nanaša zahtevek
3. višina katastrskega dohodka za posamezno parcelo gozdnega zemljišča. Cenilna komisija Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana bo
v skladu z Odredbo o ugotavljanju obsega škode in zmanjšanega odnosa na gozdnih zemljiščih (Ur list RS, št. 59/94) tekoče reševala zahtevke za oceno škode. Oceno škode, t.j. ocenjeni % zmanjšanja katastrskega dohodka za posamezno parcelo bo posredovala tako pristojnemu davčnemu organu kot tudi vlagatelju, davčnemu zavezancu.
Za več informacij se obrnite na občinsko upravo Občine Lukovica, kjer boste dobili tudi obrazec za prijavo škode v gozdovih in trajnih nasadih zaradi žleda in snego-loma OBČINA LUKOVICA
nine oz. nadomestila za razvrednotenje okolja v lokalni skupnosti, in sicer zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnin in predvsem zaradi zmanjšane kakovosti bivalnega okolja, v skladu z določili Zakona o varstvu okolja. Po daljši in burni razpravi so člani soglasno sprejeli tudi sklep, da mora investitor gradnje nove AC zagotoviti takšno organizacijo prometa, da ne bodo potrebni obvozi, izbrati pa mora tudi izvajalca del, ki bo zagotovil dela na trasi brez večjega motenja prometa po sedanji magistralni cesti. Na koncu so svetniki predlagali županu, da glede sprejetih sklepov takoj opravi razgovore z investitorjem DARS--om, kajti v primeru njihove nerealiza-cije bo svet o tem ponovno razpravljal na izredni seji.
V nadaljevanju seje so svetniki ponovno razpravljali o reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju Komunalno--stanovanjskega podjetja Domžale. Na dveh prejšnjih sejah so namreč zahtevali, da se to podjetje preoblikuje kot enovito javno podjetje v 100% lasti vseh štirih občin kot njegovih soustanoviteljic. Kasneje je župan sklenil s podjetjem poseben dogovor, s katerim sta obe strani uredili vsa medsebojna nerešena vprašanja, predvsem glede sanacije Kamnoloma Lukovica in dolžnosti KSPD glede izpolnjevanja obveznosti iz naslova obremenjevanja okolja. Tako so svetniki sprejeli sklep, s katerim so prejšnjo zahtevo po preoblikovanju v smislu enovitega javnega podjetja razveljavili in podeli soglasje k prvotnemu načinu lastninjenja, to je delitev podjetja na javni del (ki je tudi predmet delitvene bilance premoženja nekdanje Občine Domžale) in tržni del, v okviru katerega bo poslovalo zasebno podjetje. Zaradi sprememb v lokalni samoupravi in nastanka štirih občin so svetniki sprejeli tudi odlok o spremembah odloka o organiziranju javnega podjetja »Komunalno--stanovanjsko podjetje Domžale«, in sicer glede sestave njegovega nadzornega odbora. Odlok iz leta 1990 je namreč določal, da 4 člane imenuje ustanovitelj, 3 pa delavski svet podjetja. Sprememba oaloka bo tako zagotovila zastopanost vseh štirih občin, saj bodo po enega člana imenovale občine Lukovica, Mengeš in Moravče, 3 člane Občina Domžale, 3 člane pa delavski svet podjetja.
Podžupan in predsednik komisije za pripravo sprememb prostorskega plana je podal tudi pregled dosedanjega dela Komisije glede priprave prostorskih sprememb dolgoročnega družbenega plana Občine Lukovica za obdobje 1986-2000. Približno 3/4 vlog krajevnih skupnosti, organizacij in posameznikov za spremembo namembnosti zemljišč je komisija ugodila in jih posredovala v nadaljnjo obravnavo pristojnim ministrstvom, medtem ko so 1/4 vlog zaradi neustreznosti zavrnili. V razpravi so člani sveta soglašali, da je potrebno občanom omogočiti razvoj in gradnjo obratovalnic oz. manjših podjetij, zato so se zavzeli za ponovno proučitev zavrnjenih vlog.
Svet je obravnaval (2. obravnava) tudi predlog odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin in predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Lukovica. Oba odloka sta bila soglasno sprejeta. Tako bodo na podlagi prvega od-ioka fizične in pravne osebe plačevale povračilo za porabljeno pitno vodo, in sicer za 1 m! 50% njene prodajne cene, povzročitelj obremenjevanja okolja z odpadki pa takso v višini 100% od cene smetarine. Poleg tega odlok predvideva tudi plačilo povračila za izkoriščanje kamnin v višini 5% od prodajne cene, ki ga bo plačal uporabnik. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki pa določa predvsem način njihovega zbiranja (postopen prehod na ločeno zbiranje) ter ukrepe za preprečevanje odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih.
MOICA S.
Turistično društvo Gradišče vabi vse prijatelje narave, domačnosti in starih kmečkih običajev na
TURISTIČNO SREČANJE
v Gradišče nad Lukovico - v soboto, 29. junija 1996, s pričetkom ob 17. uri.
Pridite in se poveselite z nami!
Smeri razvoja Krašnje v prihodnosti bo projekt celostnega razvoja podeželja in
določal tudi obnove vasi
Od januarja tega leta poteka v Krašnji projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). V tem času so se zvrstila številna srečanja z različno vsebino: naselitveni, življenjski, družbeni in kulturni prostor. Konec junija bo še zadnje srečanje, potem pa v mesecu septembru še tri srečanja na temo ekonomskega prostora. Verjetno najzanimivejši, pa tudi najzahtevnejši tako za izdelovalce kot tudi Krašnjane bo zaključni del, oblikovanje razvojnega programa CRPOV. Skupaj bodo skušali opredeliti tiste probleme, ki jih bi bilo potrebno rešiti, in tiste potenciale, ki jih bi bilo treba razvijati, da bi v Krašnji v prihodnosti dosegli čim večjo vsestransko kvaliteto življenja.
Kakšen naj bi bil cilj projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki potekajo v številnih vaseh po Sloveniji, nam je v spremni besedi h knjigi »PODEŽELIE - VRT PRIHODNOSTI, NOVE MOŽNOSTI« avtorjev A. Glucka in H. Magela najbolj slikovito opisal dr. lože Osterc: »V obdobju po drugi svetovni vojni so na podeželje in vas vse prepogosto gledali le kot na prostor za pridelovanje hrane in nekaterih drugih surovin. Pri nas je bilo tako gledanje še bolj izrazito, saj je bil naš cilj industrializacija kmetijstva z uvedbo masovne pridelave hrane in proletarizacija podeželja. Z naravo uravnoteženo sobivanje in pridelava hrane sta bili spregledani vrednoti. Podeželje z vasjo je bilo v odnosu na mesto v podrejenem položaju, v bi-
stvu izkoriščano. Zato smo pozabili na njegov razvoj. V gospodarsko razvitih evropskih deželah so že pred časom spoznali, da ima kmetijstvo in s tem podeželje ob pridelavi hrane še druge enako pomembne naloge. To so zlasti varovanje osnov življenja in s tem rodovitne zemlje, kulturne krajine, pitne vode, zraka itd. Ta sodobna spoznanja si v zadnjem času pridobivajo domovinsko pravico tudi pri nas. Vse več Slovencev se zaveda, da ima slovensko podeželje s svojo izjemno pestrostjo in kulturnim bogastvom neprecenljiv pomen za uveljavitev Slovenije v Evropi in Svetu ter za ohranitev slovenstva. Svoje poslanstvo bo podeželje lahko izpolnilo, če bo ostala Slovenija poseljena, kot je danes, in če bodo ljudje na podeželju negovali in razvijali izvirne slovenske običaje, obrt, kulturo in vse drugo, kar je specifično naše, a sočasno del evropske in svetovne kulture. Za to nalogo moramo slovensko podeželje in ljudi, ki tu živijo, usposobiti ...»
Konec meseca se bodo Krašnjani še zadnjič pred dvomesečno prekinitvijo udeležili srečanja v okviru uvajalnega dela projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki poteka tudi v njihovi vasi. Od januarja dalje so namreč redno obiskovali srečanja, na katerih so jim sodelavci podjetja Pro LOCO d.o.o. iz Ljubljane, ki vodi projekt, predstavili različno problematiko področij življenja na podeželju.
Na srečanjih tako imenovanega »na-
selitvenega prostora« so se seznanili z vsebino širše okolice - krajine, kakšni elementi jo sestavljajo in kaj je pomembno za njen privlačen videz. Tudi s področjem urbanizma, natančneje zasnovo vasi, so se spoznali, prav tako z značilnostmi vaške arhitekture ter ureditve odprtega prostora. Zadnjič so se Krašnjani srečali kar na prostem, skupaj so se namreč sprehodili po vasi in se na kraju pogovorili o problemih njene ureditve. Seveda pa to ni edini problem, ki ga imajo oziroma ga želijo rešiti: tuje še ureditev kanalizacije pa tudi telefona, saj ga imajo le redki v vasi, razsvetljave in še bi lahko naštevali.
V okviru srečanj na temo »življenjskega prostora« so se Krašnjani najprej seznanili z naravnimi danostmi območja, kjer leži vas. V nadaljevanju so se pogovorili še o ekoloških zadevah v Krašnji, ki so predvsem posledica sodobnega življenja in dela vaščanov. Udeleženci srečanj so izpolnjevali tudi vprašalnik o ekoloških zadevah v vasi. Rezultati omenjene ankete so pokazali zadeve, ki so se jim zdele najbolj pereče; na prvem mestu je to neurejena kanalizacija, sledi pa še ne dovolj urejen odvoz komunalnih odpadkov in divja odlagališča v okolici vasi.
Srečanja na temo »družbenega prostora« so potekala zelo sproščeno. Vaš-čani so ocenjevali, kakšni so njihovi medsebojni odnosi in kako se poznajo, obravnavali pa so tudi družabno življenje v vasi. Čeprav imajo Krašnjani v pri-
merjavi z drugimi kraji sorazmerno pestro družabno življenje, si ga želijo še več. Seveda tudi tu ne gre brez težav. Največja med njimi je pomanjkanje ustreznih prostorov, kjer bi se shajali, saj je osnovna šola postala pretesna za številne dejavnosti.
Vaščani, ki so se udeležili srečanj na temo »kulturnega prostora«, so se seznanili predvsem z etnološkim vidikom kulturne dediščine na splošno in značilnostmi stavbne dediščine pri nas. Na zadnjem srečanju pa bo govor še o običajih in različnih praznikih na vasi ter kulinariki kot pomembnem delu tradicije podeželja.
Vsebina srečanj se bo smiselno zaključila z »delovnim prostorom«, to je ekonomskim delom, saj je razvoj podjetništva, obujanje tradicionalnega obrtništva in storitvenih dejavnosti pomembno za ustvarjanje boljših razmer za življenje na vasi.
V oktobru in novembru bo potekal zaključni del projekta, kateremu bo posvečeno največ pozornosti. Na njem naj bi sodelavci projekta skupaj z vaščani opredelili vizijo razvoja kraja. Seveda vseh želja, interesov in predlogov krajanov ne bo mogoče vključiti vanj, zato bo potrebno izločiti le najbolj ključne probleme, ki bi jih bilo potrebno rešiti v prihodnosti. Predvsem pa bo treba opredeliti tiste potenciale in najperspektivnejše vsebine, ki bi jih bilo smotrno razvijati oziroma na njih graditi bodoči razvoj Krašnje.     PRO LOCO - ALEŠ HAFNER
Krašnjani pri projektu CRPOV.
Naša šola -naš ponos
Zadnji vroči junijski dnevi zapirajo šolska vrata, mladostni vrvež se preseli v osvežujočo naravo obmorskega ali gorskega sveta, šole si bodo do jeseni samotne hladile ušesa. Mnoge generacije so jo zapustile za vedno, z dobrimi in manj dobrimi spomini, z večjo ali manjšo mero znanja. Učitelji so zbrali poslednje moči v brezštevilnih preizkusih, za ocene in pravično vrednotenje učencev kot celovitih osebnosti.
Za vsemi ostaja končano šolsko leto. Učitelji so ga izpisali z več ali manj brezplodnim prizadevanjem za pravičnejše vrednotenje svojega vzgojnoizobraževalnega dela in spet z grenkobo ugotovili, da so jih drugi prehiteli in da njim ostaja le tiho zadovoljstvo služenja iz odgovornosti do mladega rodu. Neuspešen boj za drobtinice.
Po drugi strani pa šola postaja vse bolj resna stvar, področje novih in novih reform, ki jih krojijo anonimni strokovnjaki. Vsako leto večja negotovost in zmedenost ob srednješolskih in visokošolskih vpisih, pritiski »male« in »velike« mature. Znanje pa, ugotavljajo vsi, vedno manj celostno, povezano in praktično. Temu še ni videti konca, saj stojimo pred ogromnim projektom nove reforme 9-let-nega šolanja, opisnega ocenjevanja in ukinitvi ocene iz vedenja. Kakšni so cilji slovenske šole? Ali imamo svoj nacionalni program? Ali so vedno upoštevana spoznanja razvoja psihologije mladostnikov?
Ta vprašanja sem nanizala z namenom, da bi v njihovem vrtincu videli tudi učitelja-vzgojitelja, njegov položaj in šolo kot celoto. Že stari rek pravi, da šola stoji in pade z učiteljem. Za pedagoški poklic se res vsakdo odloči iz ljubezni do otrok, ne iz koristoljubja ali drugačnih ambicij. Ali se družba zaveda odgovornosti za izobrazbo in vzgojo otrok? Šola bi kot celotni proces morala dopolnjevati družinsko vzgojo in usmeritve za zdravo moralno rast. Cilji družbe, staršev in učiteljev so isti: izobraževanje, moralne norme, nacionalne vrednote posredovati brez nenehnih stresov in pritiskov, s trajnimi temelji. V učencih buditi zanimanje, kritičnost, veselje, cilje, pozitivni tekmovalni duh. Buditi in privzgojiti samostojnost, red in odgovornost. Spoštovati pravice, ki izhajajo iz dolžnosti. In končno spoštovanje do učiteljev, ki dajejo več, kot za to prejemajo. In vse te človeške temelje razvija osnovna šola, ki tudi vodi mlade ljudi čez najtežje obdobje odraščanja. Toliko poudarjena »prijazna šola« naj bi bila prijazna staršem, otrokom in učiteljem.
S takimi laičnimi mislimi pospremimo za dober konec šolskega leta našo domačo šolo in njene učitelje. Osnovna šola Janka Kersnika nam je v ponos in predstavlja najmočnejšo
kulturno institucijo v novi občini. Vključno s podružnicama Krašnja in Blagovica sledi novim pedagoškim dognanjem in se s svojimi projekti in tekmovanji ugledno predstavlja v slovenskem šolskem prostoru.
V ospredju je projekt Zdrava šola v programu evropske mreže zdravih šol, s cilji ustvarjalnega, zdravega življenja in razvijanja pozitivnih odnosov ter varovanja narave.
Projekt poskusnega opisnega ocenjevanja učencev do 3. razreda je na preizkušnji. Učitelji menijo, da močno movitira šibkejše učence, boljši pa si še vedno želijo videti lepo oceno.
Kot edina šola v Sloveniji je v preteklem letu ukinila oceno iz vedenja, kar je prineslo učiteljem nove izkušnje in drugačen pristop do učencev (v novi zakonodaji ocene iz vedenja ne bo več). To bo gotovo težka preizkušnja za učitelje same, hkrati pa vključitev staršev v vzgojni proces. Ker se sama z ukinitvijo te ocene nikakor ne strinjam, mi bo morala pač zakonodaja dokazati, da ima prav.
Naša šola vzorno ureja svojo okolico, skrbi za ekološko čisto naravo in za ohranitev kulturne dediščine (pobuda in zahteva za sanacijo grajskega obzidja). Učenci obdelujejo svojo njivo z zdravilnimi zelišči, kar vključuje tudi prostovoljno delo in odnos do fizičnega dela. Za vse to šola iznajdljivo pridobiva finančna sredstva, potrebno pa bo pridobiti tudi sponzorje.
Učenci se izkazujejo na tekmovanjih iz matematike, materinščine, logike, fizike, kemije, angleškega jezika, bralne značke in športa.
Posebno je razvito kulturno življenje na vseh treh šolah. V slovenskem merilu izstopa podružnica Krašnja s projektom Kmečka hiša, kozolci in zdravilna zelišča. OE Blagovica je letos zaključila triletno naravoslovno projektno delo Gozd.
Mislim, da so kvalitetni tudi odnosi med starši in učitelji, saj posamezni razredi prirejajo odprte dneve v obliki družabnih srečanj in drugih oblik sodelovanja. Posebno pa šola resnično živi s krajem na vseh šolskih in občinskih prireditvah in je tudi sama pobudnica za zanimive prireditve, zu-najšolske dejavnosti, obiske ostarelih in še marsikaj bi lahko našteli. Vse te oblike bi lahko prikazali učitelji sami in vodstvo šole, vendar v svoji skromnosti ne iščejo medijskih pohval. Nekatere oblike razvejanega šolskega življenja mi je predstavila ga. ravnateljica. Naša ugotovitev pa je, da se dobro blago samo hvali. Resnično delo učitelja lahko vidi vsak, ki ga hoče prav videti (ne le zasluženih počitnic in krajšega delovnega časa, ki ga v resnici prenese učitelj domov).
Bistvo je očem nevidno. To bistvo je tisto skrito dejanje, skrb in odgovornost, ki se lahko meri le na dolgi rok,: v spremljanju učencev na njihovi življenjski in človeški poti.
Da bi mogli naši učitelji še naprej te ideale uresničevati v največji meri, smo jim dolžni zagotoviti dostojen družbeni položaj in vso občinsko odgovornost. Ob koncu šolskega leta pa lepo zahvalo in dobre želje za počitniško sprostitev.
MOJCA S.
Nabornike je nagovoril poveljnik 55. območnega poveljstva slovenske vojske v Domžalah g. Dominik Grmek. Učenci OŠ Janko Kersnik so uprizorili odlomek iz Turjaške Rozamunde in Povodnega moža, Franceta Prešerna.
Nabor
6. junija je 44 nabornikov opravilo nabor pred naborno komisijo. Župan A. Živko Burja je pri-srčno pozdravil nabornike in zaželel prijetno služenje vojaškega roka. Povedal jim je, da imajo kar dvojno čast; to je prvi nabor v Občini Lukovica, obenem pa so v eni izmed prvih generacij, ki lahko služijo vojaški rok v slovenski vojski, o čemer so sanjali rodovi fantov pred njimi.
Dekle v narodni noši je fantom pripela nagelj, rožmarin in rožen'kravt s slovensko trobojnico. Sledila je dobrodošlica s kruhom in soljo ter zvoki harmonike.
Lukovica
/lamnik
11
Srečanje podjetnikov Občine Lukovica
V torek, 4. junija 1996, je Občina Lukovica pripravila srečanje svojih obrtnikov in podjetnikov v Občini Lukovica.
C Hotni program je pripravil Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, obrt in turizem. V uvodu je vse zbrane, ki so se povabilu odzvali, pozdravil predsednik odbora gospod Franci Avbelj. Poudaril je pomen srečanja, predstavil goste srečanja in zaokrožil razlago s predstavi tvijo obrti in podjetništva; ta poteka od 7. 6. - 16. 6. 1996 v Domžalah, ki jo je organizirala Območna obrtna zbornica Domžale. V nadaljevanju je spregovoril župan g. Anastazij Živko Burja, ki se je poglobil v prihodnost naše obrti in podjetništva. Poudaril je, da Občina Lukovica hoče in mora postati zanimiva za obrtnike in podjetnike z razvojem manjših novih industrijskih con ob načrtovani trasi avtoceste. Vsi skupaj si želimo, da bi se del ljudi, ki bo potoval skozi Črni
Delovno predsedstvo: Zoran Poljšak, Obrtna zbornica Domžale, predsednik Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, obrt in turizem Franci Avbelj in župan Anastazii Živko Burja (Foto: M. D.) 1
graben, ustavil pri nas zaradi zanimive ponudbe obrtnikov. O tem, o nastanku novih obrtnih con v Občini Lukovica je dal župan g. Anastazij Živko Burja besedo podžupanu g. Mateju Kotniku, ki kot predsednik komisije za pripravo sprememb prostorskih planov to področje tudi bolj podrobno pozna. G. Kotnik je znova poudaril pomen industrijskih con, njihovo sestavo in ureje-
Lukovški podjetniki in obrtniki (Foto: M
nost. Opisal je tudi potek priprav na turistično karto Občine Lukovica. Ta je v pripravi (ob pomoči podjetnikov in obrtnikov) in bo končana že letos. Obsegala bo dve strani, in sicer geografski oris občine z vnesenimi znamenitostmi občine in turistično ponudbo z zanimivostmi Črnega grabna ter ponudbo posameznih podjetnikov in obrtnikov.
Po krajši razpravi med predsednikom odbora, gostom Območne obrtne zbornice iz Domžal g. Zoranom Poljskom in županom so podjetniki in obrtniki izvolili še šestčlanski odbor za obrt in podjetništvo pri Občini Lukovica, ki naj bi jih dosledno zastopal pri Območni obrtni zbornici Domžale. Odbor sestavljajo: g. Mitja Stolfa, g. Janez Slibar, ga. Katarina Cerar, g. Vinko Pučko, g. Janez Hrovat in g. Marjan Corišek.
Mislim, da je minilo še eno srečanje, na katerem smo ugotovili, da bomo le s skudnimi interesi in močmi dosegli tisto, kar si želimo.
IRENA STRMŠEK
Začetek tekmovalne
sezone v vlečenju vrvi
Letošnja tekmovalna sezona v vlečenju vrvi se je začela 25. 5. 1996 v Izoli. Organizatorji prve tekme pa so bili naši Rokovnjači, ki sedaj že drugo leto spadajo pod ŠD Krašnja - Sekcija za vlečenje vrvi.
Prvo tekmo v vlečenju vrvi so športniki poimenovali kar dan pomladi.
V tekmovanju v Izoli so Rokovnjači nastopili z dvema ekipama; tj., z ekipo, ki tekmuje stoje (na asfaltu), in z drugo ekipo, ki tekmuje leže ali bolj pravilno, »v jamah«.
Pri ekipi za tekmovanje stoje je pomembna predvsem moč in kar velika teža, saj je povprečna teža pri posameznem tekmovalcu 135 kg. Ekipo torej sestavlja 6 krepkih fantov, ti pa imajo v rezervi še vseeno 2 korenjaka, torej je v ekipi 8 mož. Ekipa, ki tekmuje leže, je sorazmerno mlada, saj tekmuje šele drugo leto; je pa zato toliko bolj atraktivna, pa tudi kilaža pri fantih je manjša.
Pa še rezultati, ki so jih dosegle ekipe na uvodni tekmi v Izoli:
Rezultati tekmovanj, ki so potekala na asfaltu:
it:*
Vlečenje vrvi »v Jamah«
1. mesto ŠK Krašnja; vali za gost
2. mesto:
3. mesto:
4. mesto:
5. mesto:
6. mesto: Rezultati
1. mesto:
2. mesto:
3. mesto: nja
so dosegli Rokovnjači od leta 1994 so tekmo-ilno pri Bevcu Korenjak - Bakovci Celjske Grče Bivoli iz Ruš Komunala - Izola Vržej
tekmovanj v jamah: Bivoli iz Ruš Krti - Fala
Rokovnjači - ŠD Kraš-
4. mesto: Veržej
Za letošnjo sezono je planiranih devet tekem, od katerih jih je bilo kar nekaj že odtekmovanih. V mesecu juliju in avgustu praviloma ni tekmovanj, v polni meri pa zopet zaživijo septembra.
Rokovnjačem za uspešen začetek čestitam in jim želim, da bi bil tudi konec tekmovanj tako uspešen kot začetek.
MONIKA
ŠPORTNO SREČANJE ČLANOV DMS V LUKOVICI
Z vednostjo nad tegobe...
Konec maja so se v lepem sončnem vremenu na vrtu gostilne »Pri Bevcu« v Lukovici srečali člani Društva multiple skleroze Slovenije. Prišli iz pomurske,
Razvoj obrti in podjetništva bo občino Lukovica popeljal v večjo razvitost
Na področju Občine Lukovica je v začetku stoletja živela obrt, gostinstvo, prevozništvo, čevljarstvo, trgovina ...
Na obiskanih sejmih so trgovali z obrtniškimi izdelki in živino. Utrip krajev je bil živahen in v nenehnem razvoju. Z novim družbenim redom se je miselnost popolnoma spremenila. Nismo potrebovali obrtnikov ampak velike tovarne, namesto kmetij so nastale zadruge. Ljudje so se začeli seliti v bližnja mesta, podeželje je izgubilo svoj pomen in čar. Le redki obrtniki so vztrajali in z lastnim znanjem razvijali nove ideje.
Zdaj je drugače. Veliki sistemi propadajo drug za drugim in ljudje ostajajo brez služb. Pogumni vidijo svoj obstoj v razvoju obrti in podjetništva.
Občina Lukovica hoče postati zanimiva za obrtnike z razvojem manjših novih obrtnih con ob načrtovani trasi avtoceste. Želimo, da se bo del ljudi, ki bo potoval skozi Črni graben, ustavil pri nas zaradi zanimive ponudbe obrtnikov, ali podjetnikov. Cone bo potrebno opremeniti z infrastrukturo, ki jo želimo prenoviti in dograditi vzporedno z gradnjo AC. Zavzemamo se za ekološko čisto in krajem primerno obrt, ki bo skladna z načrtovanim razvojem gostinstva in turizma. Iskreno upam, da bomo ob prelomu tisočletja že odpirali nove delavnice ter poslovne prostore in bo obrt spet prinesla nov utrip in razcvet v Občino Lukovica.
ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA Župan Občine Lukovica (iz kataloga Predstavitev obrti in podjetništva)
Na
predstavitvi
obrti in podjetništva
11. junija se je Občina Lukovica predstavila na Predstavitvi obrti in podjetništva v Domžalah. Po tiskovni konferenci, na kateri so bili predstavljeni pogledi na razvoj obrti in podjetništva v občini, je sledilo srečanje z obrtniki. Popoldne sta v kulturnem programu nastopila MePZ Šentviški zvon in skupina Kva'j dej.
Župan se je srečal tudi z obrtniki drugih občin. Zanimale so ga možne povezave in sodelovanje med obrtniki, (foto: Viljem Majhenič)
Popoldne je bilo pred šotorom Občine Lukovica veselo. Gostilne Rus, Bevc, Furman, Benkovič in GP Trojane so pripravili pestro gostinsko ponudbo, (foto: Viljem Majhenič) V. P.
I^,«.....^y
VALETA, VALETA...
Ob slovesu osnovnošolcev na OŠ Janka Kersnika - Brdo
V vsaki šoli napetost proti koncu šolskega leta narašča. Se poseben nemir je čutiti med učenci 8. razredov. Kako priti do najvišje možne ocene (kljub temu da si med šolskim letom z delom malo »odla-
šal«)? Kako si priboriti največ točk pri preverjanju znanja? Nazadnje pa je - valela, valeta ...
Končno je tu težko pričakovani dan - slovo od osnovne šole. Skozi okno     opazujem prihajajoče
učence. Skoraj jih ne spoznam. Fant z metuljčkom, kravato, dekle z visokimi petami in v najlepši obleki. Sproščeni, nasmejani. Kako čudovito je življenje, kako lepa je mladost.
Vsi smo zbrani v telovadnici. S plesnim venčkom osmošolcev se prične program. Z nami je župan občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja. S spodbudnimi besedami zaželi učencem uspešno nadaljnje šolanje in pot v življenje. Vrtnica, izraz pozornosti, je namenjena tudi vsem delavcem šole. Kulturno in umirjeno je dvourni program slovesa osmošolcev kar prehitro minil. S spričevali in priznanji so glasno odbajali na slavnostno večerjo, kamor so kot goste povabili tudi razredničarke.
Po zaključku so se na šolskem dvorišču zadržale manjše skupine staršev. V njihovem pogovoru je čutiti strah, kako se bo otrok znašel v mestu, v novi družbi, razredu, med novimi prijatelji.
Dragi osmošolci! Mesto med novimi prijatelji v novih razredih si boste morali priboriti sami. Sami boste odločali, kdaj reči »DA« in zakaj reči »NE«. Vaše vodilo naj bo delo in vztrajnost. PA SREČNO!
Ravnateljica STANA STOPAR
radgonske, mariborske, dolenjske in notranjske podružnice. Najbolj številni pa so bili seveda člani kamniško-zasavske podružnice, ki je bila organizatorica tega športnega in zabavnega srečanja. Skupaj se je zbralo blizu BO članov, ki sta jih pozdravila Helena Hrovat iz Domžal, predsednica kamniško-zasavske potlru/ niče, in Stane )emc, športni referent v tej podružnici, sicer pa domačin iz Lukovice, njegova gostilna je bila tudi gostitelj srečanja.
Po prisrčni dobrodošlici so se udeleženci pomerili v balinanju, pikadu in še v nekaj zabavnih igrah. Dejali so, da je tokrat še posebej prišlo do veljave znano olimpijsko geslo: Važno je sodelovati, ne zmagati. Pa kljub temu naj povemo, da so bili v balinanju najboljši Radgončani, ki so ekipno odnesli prvi dve mesti, pred ekipama kamniško-zasavske podružnice, za njimi pa so bili Mariborčani. Skupaj je sodelovalo deset ekip.
Pri nagradnem bližanju se je najbolje odrezal Tone Magdič iz Prekmurja, iz prekmurske podružnice je bil tudi najboljši metalec pikada Franc Stošicki.
V prijetnih pogovorih in izmenjavi izkušenj s to hudo boleznijo je lep pomladanski dan, ki so ga napolnili tudi z zabavnimi igrami in bogatim srečelovom, kar prehitro minil. K prijetnemu razpoloženju je prispeval harmonikar Tone Habjanič iz Prevoj. Velja seveda omeniti tudi glavnega sponzorja srečanja, podjetje BS Tehnik iz Domžal Da je to srečanje bolnikov MS tako uspelo, velja vsa zahvala predsednici kamniško-zasavske podružnice Heleni Hrovat in seveda neutrudnemu Stanetu Jemcu in njegovi ženi Frančiški iz gostilne Bevt v Lukovici, ki sta se res potrudila, da gostje niso pogrešali dobrot iz domače kuhinje. »Ne veste, koliko mi pomeni tako srečanje,« nam je dejala ena izmed udeleženk, »želela bi, da bi se takole večkrat srečali, laže bomo prenašali
FRANC SVETHJ
Cerkev svetega Luka v Spodnjih Praprečah
Kako nenavadna za slovenske razmere okoli leta 1520 je bila odločitev arhitekta Štefana, da postavi v Praprečah mogočno psevdobaziliko, nam pokaže že kratek razvoj tega arhitekturnega tipa. Psevdobazilika je kot rezultat prezidav značilna za obdobje zgodnje gotike. Takrat so ravnokrite, romanske bazilike z obokanjem izgubile svojo ba-zilikalno osvetljavo in nastale so stopnjevane cerkve ali psevdobazilike. Primer tako spremenjene bazilike, ki je ravni strop v glavni ladji skupaj z okni zamenjala za obok, je tudi cerkev v Šmarjah pri Ljubljani. Psevdobazilika pa je lahko nastala tudi z dozidavo severne in južne stranske ladje prvotni cnoladijski romanski cerkvi, kot se je to zgodilo v znani božjepotni cerkvi Marije Vnebovzete v Crngrobu 1452. leta. Od začetka izgradnje pa sta v Sloveniji zasnovani kot psevdobaziliki le cerkev na Ptujski gori in v Praprečah, vendar med njima ni drugih povezav. Kajti cerkev na Ptujski gori, ki je nastala okoli leta 1400, je višinsko le malo stopnjevana (njena glavna ladja je le malo višja od stranskih) in njena notranjost se preko vitkih snopov pregledno preliva v enotni organizem cerkvenega prostora in daje vtis dvorane. Prostornina cerkve v Praprečah pa je jasno deljena z masivno arkadno steno in šilastimi loki v triladijskl prostor. Nastala je okoli leta 1520 in je prvi primer psevdobazilike v slovenski pozni gotiki. Kje je arhitekt Štefan dobil spodbudo in ponovno obudil skoraj pozabljeni tip psevdobazilike? Na Ptujski gori verjetno ne, lahko pa se je naslonil na zgodnje gotske vplive in jih povezal z novimi arhitekturnimi težnjami srednje Evrope 16. stoletja.
Poleg cerkve v Praprečah pa je v pozni gotiki nastala še ena psevdobazilika
- cerkev pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah, ki pa tudi nima povezav s cerkvijo sv. Luka, saj je bila dokončana v drugi polovici 16. stoletja. Njena notranjost pa se lahkotno odpira z že posameznimi renesančnimi elementi.
Cerkev sv. Luka ostaja osamljen primer znotraj razvoja psevdobazilike v Sloveniji. Ostaja tudi edina stavba pripisana mojstru Štefanu. Pri odkrivanju njegovega nadaljnjega opusa pa bodo v pomoč tudi kamnoseški znaki, ki so na zunanjih opornikih oltarnega zaključka. Kamnoseški znaki so namreč geometrijska znamenja, so osebni podpisi kamnosekov in zato pomembna za primerjalni študij posameznih stavb, saj na različnih cerkvah ugotovljena enaka znamenja kažejo na skupno delavnico. Ponavadi se pojavijo na kamnoseško obdelanih
Pogled v glavno ladjo: rebra oboka raste jo s konzol in se zaključujejo s sklepniki na stičiščih (slika levo)
arhitekturnih elementih, kot so: steber, lok, rebra, portali, okenska ostenja Verjetno so kamnoseški znaki tudi v notranjosti cerkve v Praprečah, vendar so stene večkrat prebeljene, zato niso opazni. Na okenskih ostenjih in portalih pa jih ni zaslediti.
Arhitekturna plastika, kot že ime pove, je neposredno vezana na arhitekturo in se z njo prepleta v celoto. Tako rebra obokov v vseh treh ladjah in obeh kapelah rastejo iz figuralno ali geometrijsko oblikovanih konzol in se na vrhu oboka ob stičiščih končajo z različnimi sklepniki. Ti so lahko obrazi svetnikov ali mučencev. Najpogostejše pa so rozete in ščiti, ki so prvotno nosili našli kane grbe naročnikov, lahko pa tudi mojstrska znamenja. Na žalost v Praprečah večina grbov, ki bi nam lahko več
povedali o naročnikih, ni ohranjena. V oltarnem delu cerkve rebra rastejo iz tri-četrtinskih stebrov in prehajajo v rom-basto oblikovan obok. Na stičiščih so prav tako ščiti in rozete. Glavni trije sklepniki pa predstavljajo Boga Očeta, sv. Andreja in svetnico. Sicer pa v sklep-nikih ne moremo zaslediti posebnega vsebinskega programa, saj so preko simbolov spoznavne le nekatere osebe Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj arhitekturno plastiko v Praprečah uvršča v sklop delavnice, ki je nastala kot odvod Kamniške stavbarske delavnice in je delovala v,prvi četrtini 16. stoletja. S kiparskim okrasom pa je dopolnila še prezbiteri) sv. Primoža nad Kamnikom in cerkvi v Mostah pri Mengšu ter Britofu pri Kranju. » ..
Obokanje oltarnega dela: rebra rastejo s tri v rombasto oblikovan obok (slika desno) (FOTO: M. KORTNIK)
i»rimskih stebrov ob steni in prehajajo
/lamnik
Domžale
POGOVOR Z DR. MARKOM STARBKOM, DIPL. INŽ., PREDSEDNIKOM ODBORA ZA UREJANJE PRIMESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA
Še pred jesenjo skupna vozovnica avtobus—vlak
Nekako v prve letošnje januarske dni sega rojstvo ideje o skupni vozovnici avtobus-vlak, ko je zaradi pričetka del na tako imenovanem rondoju Tomačevo prišlo do strahovitih zastojev. Ljudje, ki so se v Ljubljano z našega konca vozili z avtobusi, so zjutraj zamujali uro ali več, vračali pa so se tudi do dve uri kasneje kot običajno. Kako daleč so pripeljala prizadevanja za uvedbo skupne vozovnice za avtobus in vlak, smo povprašali dr. Marka Starbka, dipl. inž., predsednika Odbora za urejanje primestnega potniškega prometa.
Kdo je dal pobudo za uvedbo skupne vozovnice za avtobus in vlak?
Prvo pobudo za reševanje problemov zastojev v prometu je dal minister za promet in zveze Igor Umek že takoj ob začetku gradnje rondoja v Tomačevem. Prva dva sestanka na to temo so sklicali v Kamniku in nanj povabili okrog trideset ljudi. Hitro pa so ugotovili, da na ta način ne bodo prišli daleč, zato so sklenili, naj vsaka od petih občin določi svojega predstavnika. Tako se odbor za urejanje primestnega potniškega prometa vse od 22. 1. 1996 dalje sestaja v Domžalah, sestavljajo pa ga naslednji predstavniki občin: Domžale - dr. Marko Starbek, Mengeš - Srečko Hribar, Vodice - Janez Lesar, Lukovica - Janez Bernot, Moravče - Milan Brodar, za Slovenske železnice - Frida Pitamic in za KAM-BUS - Anton Zlatnar, predstavnik Ministrstva za promet in zveze in predstavnik Gospodarske zbornice. Ze po nekaj sejah smo se dogovorili, da bi lahko dijaki in študentje z mesečnimi vozovnicami kjerkoli na relaciji Kamnik--Domžale-Ljubljana presedali iz KAM-BUS-ovih avtobusov na vlak, in to samo v smeri Ljubljana. Ker pa je lastnik železnice država, KAM-BUS pa je delniška družba, je prišlo do določenih težav, zato te ideje nismo mogli uresničiti. Zadnji dan v januarju je minister za promet in zveze Igor Umek sklical sestanek na ministrstvu in nanj povabil poleg predstavnikov Slovenskih železnic in KAM-BUSa tudi mene kot predstavnika lokalnih skupnosti. Sklenjeno je bilo, da se v prvi fazi oblikuje enotna vozovnica Slovenske železnice - KAM-BUS, v drugi fazi pa je predvidena ustanovitev družbe za primestni promet.
So kaj podobnega uvedli že kje drugje, ali je to prvi primer v Sloveniji?
To je prvi primer. Minister Umek je sicer podobno idejo poskušal uresničiti tudi v nekem drugem okolju, vendar za to ni bilo dovolj zanimanja. Uresničitev ideje o enotni vozovnici na našem področju naj bi postal nekak vzorčni primer, kako se lahko rešijo prometne zagate oziroma racionalizira javni prevoz. Sredi februarja smo imeli na Ministrstvu za promet in zveze drugi sestanek, na katerem so nas predstavniki Slovenskih železnic seznanili že s prvim osnutkom (»godbe, ki pa jo je bilo treba kasneje bistveno popraviti.
Kaj praktično pomeni enotna vozovnica?
Enotna vozovnica bo veljala za vožnjo z vlakom na relaciji Kamnik-Ljubljana in za vse proge KAM-BUSa, to se pravi od Moravč, Blagovice, Kamnika, Mozirja, Vranskega itd., skratka, za vse njegove proge. Kupili jo bomo lahko pri KAM-BUSu ali pri železnici, uporabljali pa jo bomo lahko pri obeh prevoznikih. Potnikom bodo na razpolago dnevne, tedenske, mesečne in letne karte. Skratka, z enotno vozovnico bodo potniki v vsakem trenutku lahko prestopili iz vlaka na avtobus ali obratno. Oba prevoznika zagotavljata, da bosta kasneje
nudila tudi druge ugodnosti, med katere spada karta za upokojence.
In kakšna bo cena enotne vozovnice? Bodo morale občine kaj primakniti? V
ta projekt so vključene tri stranke: Slovenske železnice in KAM-BUS kot prevoznika in lokalne skupnosti, ki dajejo koncesijo KAM-BUSu kot prevozniku, poleg tega pa naj bi prispevale za ureditev tega problema tudi določene subvencije.
Ste se že dogovorili za konkretno obliko teh subvencij?
Po pogodbi je predvideno, da bodo občine vsako leto s prevoznikom KAM-BUSom podpisale posebno pogodbo. Za letošnje leto smo se člani odbora in vseh pet županov že uskladili in določili višino subvencije, ki jo bo zagotovila posamezna občina. Prepričan sem, da bodo morale tudi naše občine, tako kot Mestna občina Ljubljana, v znatni meri sofinancirati javni prevoz, da bi tudi na ta način ljudi čim bolj preusmerile iz prevozov z osebnimi vozili na javni pre-evoz. To pa bo možno samo, če bo javni prevoz ustrezen, tako glede cene kot tudi glede kvalitete prevoza.
Verjetno ho kazalo ponovno pregledati ustreznost voznih redov.
Prav gotovo je usklajenost voznih redov ena važnejših stvari, zato je tudi del pripravljene pogodbe. Kot veste, avtobusi in vlaki v glavnem vozijo neusklajeno, skoraj ob istem času, kar je popoln nesmisel. Člani odbora smo prepričani, da je treba organizirati avtobusne prevoze do železnice, da bodo lahko ljudje hitro prestopili in se z isto karto potem odpeljali z vlakom v Ljubljano in obratno. Prevoznika ne bi smela biti več konkurenta, temveč partnerja.
Sta oba prevoznika, Slovenske železnice in KAM-BUS že privolila v podpis pripravljene pogodbe?
Prida Pitamic, predstavnica Slovenskih železnic, je odbor seznanila, da so Slovenske železnice že podpisale pogodbo, ki je predmet obravnave na občinah in bi skupno vozovnico lahko uvedli s 25. avgustom, medtem ko je direktor KAM-BUSa, Anton Zlatnar, dejal, da do zasedanja nadzornega sveta delničarjev, t. j. 18. julija 1996, nima pooblastila za podpis pogodbe.
Dr. MARKO STARBEK
Poleg obeh prevoznikov bodo pogodbo verjetno podpisale tudi občine.
Kljub temu da sta prevoznika pred časom predlagala, da bi pogodbo podpisala samo onadva, je minister za promet in zveze vztrajal, da ostane pri prvotni zamisli: da pogodbo poleg prevoznikov podpišejo tudi občine, kajti za KAM-BUSom morajo nujno stati občine, ki mu dajejo koncesije in podporo.
Pri prvem podpisu bo Občina Vodice izločena, pridružila se nam bo kasneje, ko bo organizirana Družba za prevoz, ker področja Vodic železnica ne pokriva.
Sle predvideli tudi promocijo uvedbe enotne vozovnice?
Za realizacijo celotnega projekta skrbi vodja projekta Frida Pitamic iz Slovenskih železnic. Predvidevamo, da bodo Slovenske železnice v drugi polovici julija organizirale slavnosten podpis pogodbe s strani obeh prevoznikov in županov občin.
V imenu vseh bodočih uporabnikov enotnih vozovnic se vsem, ki ste sodelovali pri uresničitvi projekta, prav lepo zahvaljujem. DADA BREJC
Sodelovanje Civilne zaščite in gasilcev iz občine Domžale ob prihodu
papeža v Ljubljano
V soboto, 18. maja, se je v Stožicah pri Ljubljani na svečanem bogoslužju papeža Janeza Pavla II. zbralo 100.000 ljudi, kar je prav gotovo izreden dogodek, ki zahteva celo vrsto zaščitnih ukrepov. Poleg druge organizacije taka prireditev zahteva tudi organiziranje nuđenja prve pomoči udeležencem svečanosti. Ta dolžnost je bila 18. maja naložena organizaciji civilne zaščite ljubljanske regije. Ker na nivoju regije ni organiziranih dovolj enot za prvo pomoč, je Ministrstvo za obrambo v ta projekt vključilo enote civilne zaščite nekaterih občin na območju ljubljanske regije. Med njimi je bila tudi občina Domžale s petimi ekipami za prvo pomoč (30 pripadnikov).
Pripadnice in pripadniki enot civilne zaščite so posebej za ta dogodek opravili 9-urno usposabljanje za nuđenje prve pomoči ob nenadnih naglih obolenjih. To je bilo organizirano poleg rednega usposabljanja enot za prvo pomoč ter 4-
Ekipa civilne zaščite občine Domžale pri postaji za prvo pomoč
urne generalke, katera je bila izvedena 11. maja na hipodromu v Stožicah.
V organizacijo zaščitnih ukrepov je bilo vključenih tudi 70 gasilcev iz vseh prostovoljnih gasilskih društev občine Domžale. Gasilci so pod vodstvom člana občinskega štaba za civilno zaščito janeža Breceljnika pomagali policiji pri vzdrževanju reda.
Na dan, ko je prišel papež v naše glavno mesto, je bilo v občini vzpostavljeno dežurstvo občinskega štaba za civilno zaščito, ki je bil v stalni pripravljenosti za pomoč pri posredovanju v primeru nepredvidenih ogroženosti udeležencev med svečanostjo ter ob njihovem vračanju domov. PETER GUBANC, svetovalec za zaščito, reševanje in požarno varstvo
KRONIKA 92 • KRONIKA 92 • KRONIKA 92
Ali bo nekoč policistom zmanjkalo dclaf Kdo hi si le upal napovedati takšno prihodnost človeške družbe! Najbrž med nami sedaj še ni nikogar.
Mladoletni Kamničanki se podvig ni posrečil
Domžale: V prodajalni Familv shop (.Uboga slovenščina!) na Karantanski ce-
sti se je mladoletna R. A. iz Kamnika že »založila« z artikli, ki jih dolgoprsto dekle očitno ni hotelo plačati. To so k sreči opazile vestne prodajalke in jo vso osramočeno zadržale na mestu neuspešnega podviga, nato pa obvestile domžalske
Investicije se zaključujejo
Končno se bodo lahko tudi prebivalci Kolovca in vsi, ki zahajajo v ta lep del naše občine, peljali po asfaltni cesti.
Habatova ulica v Trzinu je precej dolga, zato so njeno posodobitev razdelili na posamezne faze. Na fotografiji so zaključena dela na III. fazi te ceste.
policiste. Njim je preostal le še formalni del postopka. Skoraj »manjkajoče« artikle, vredne kakšnih dvanajst tisočakov, so. »detektivke« po uspešni akciji vrnile na svoje mesto.
Svojo ženo je tepel
Domžale: Žalostna zgodba iz življenja se je »napisala« v zasebni stanovanjski hiši na Krakovski cesti. Policisti so morali v eni noči kar trikrat posredovati, da so uspeli umiriti neusmiljenega pretepača svoje žene. Ubožica je res veliko pretrpela tisto noč. Šele takrat, ko so domžalski policisti »spodili« njenega nasilnega moža od doma in mu ponudili »mrzel« dom v neudobnih prostorih na PP Domžale, si je pretepena in poškodovana R. S. končno oddahnila vsaj za nekaj uric.
Vlomilec v nedokončani hiši
Dob: Ko je neznani zmikavt pregledoval novo zgrajeno hišo, je v enem izmed prostorov našel dva mopeda, ki ju je pošteno »oskubil« in si nabral več novih rezervnih delov. Lastniku novogradnje na Aškerčevi cesti pa je za nameček »pobral« iz žepa odložene jakne še nekaj deviz in slovenskih tolarjev. Za za kratek čas »vseljenim« zlikavcem poizvedujejo policisti.
Poslovna nemorala
Trzin: Neznanec je zagotovo skrbno načrtoval svoj »posel«, kajti v trzinski industrijsko-obrtni »coni« je poiskal pravega podjetnika, ki mu je v popravilo izročil avtomobilsko turbino. Podjetnik M. «. je pokvarjen del avtomobila sprejel in seveda tudi (»pravil. Pri plačilu za opravljeno delo pa se je poslovanje med njima nepričakovano »zataknilo«, pošteni poslovnež M. B. je namreč opazil goljufijo. Naročilnica in položnica neznanega »poslovneža« sta bili očitno ponarejeni, zato so morali primer poslovne nemorale vzeti v roke policisti.     B. O.
NA POLICIJSKI POSTAJI SO NAM POVEDALI
Pravkar se je iztekla akcija HITROST UBIJA
Ko je potekala zadnja akcija, ki jo je po vsej Sloveniji organiziralo Ministrstvo za notranje zadeve in so jo poimenovali HITROST UBIJA, sem se pogovarjala s komandirjem Policijske postaje Domžale Alojzom Senčarjem in njegovim namestnikom Mak-similjanom Karbo. Akcija je potekala en mesec, in sicer od 25. 5. do 25. 6. 1996. Pred tem so policisti izvedli akcije »Natakar! Taksi, prosim«, »Stopimo iz teme« in »Veselo na kolo«.
Ljudje vse bolj noro drvijo po cestah
Na policijski postaji ugotavljajo, da so vse naštete akcije bistveno pripomogle k izboljšanju varnosti v cestnem prometu, zato bo kazalo kakšno akcijo tudi ponoviti. Prepričani so, da bi bilo v prvih septembrskih dneh dobro ponoviti predvsem akcijo HITROST UBIJA. Naj povem, da velja podatek o izboljšanju varnosti v cestnem prometu samo za področje Domžal. Na našem koncu smo imeli v letošnjem letu samo enega mrtvega v prometu, v lanskem letu v enakem obdobju pa je bilo na področju Domžal pet mrtvih. Na žalost je slika v Sloveniji bistveno drugačna, iz meseca v mesec opažamo, da ljudje vse bolj noro drvijo po cestah, ki so, žal, v slabem stanju, avtomobili pa so vse boljši in hitrejši. Krog je v takem primeru kaj hitro sklenjen in nič dobrega se nam ne obeta, če ne bomo vsi skupaj kaj storili za večjo varnost v cestnem prometu.
Na domžalskem področju je bilo v letošnjih prvih petih mesecih 210 prometnih nesreč, lani v istem času 255, s telesno poškodbo so lani obravnavali 21 prometnih nesreč, letos 18. Doslej so letos zaradi objektivnih okoliščin izvedli manj represivnih ukrepov kot lani. V prejšnjem letu se je namreč precej njihovih policistov poškodovalo v prometnih nesrečah, kar občutijo še sedaj, saj so nekateri policisti še vedno v bolniškem staležu, po drugi strani pa se jim je zmanjšal tudi odstotek zasedenosti predvidenih delovnih mest. Tako so lani v prvih petih mesecih podali 1540 predlogov sodniku za prekrške, letos pa samo 1294.
Povzročitelji nesreč predvsem mladi
Po podatkih so povzročitelji prometnih nesreč zaradi prevelike hitrosti predvsem mladi in neizkušeni vozniki z močnimi avtomobili, ki pa največkrat v kritičnih situacijah napačno reagirajo in nesreča je tu. Da bi bila nesreča še hujša, so pogosto žrtve brezvestnih voznikov nič krivi drugi udeleženci v prometu. Vse policiste so temeljito seznanili z akcijo, ki se je pred dvema
naših cestah, če pa temu dodajo še alkohol, ki je sekundarni vzrok za nesreče v prometu, se »morija« na naših cestah še poveča. Z laserskim merilcem hitrosti skušajo doseči zlasti to, da se bo patrulja v času, ko ne bo imela drugega nujnega dela, za krajši čas ustavila na določenem kritičnem mestu, na hitro izmerila nekaj voznikov, ki si to -zaslužijo«, pospravila merilec in odšla dalje opravljat svoje naloge.. Postopno bi radi s tem dosegli, da bo že sama pojava policij skega vozila pri voznikih povzročila razmišljanje " primerni hitrosti, oziroma da jih policisti lahko »izmerijo«. Zadnji podatki za magistralno cesto M 10 v primerjavi z lanskim letom kažejo, da se je povprečna hitrost na tej cesti zmanjšala za deset odstotkov.
Premajhne kazni za prekrške
Rešitev prehitre vožnje vidijo v novi zakonodaji, kajti višina sedanjih kazni je po njihovem mnenju neustrezna. Višine denarnih kazni za prekrške, za katere lahko policija denar izterja na kraju samem, so določene: na primer, če voznik ali sopotnik ni pripet z varnostnim pasom, je kazen 1.500 sit, za prekoračitev hitrosti v naselju do 10 km na uro je kazen 2.500 sit, za prekoračitev hitrosti od 10 do 30km na uro pa je kazen 3.000 sit, kar je tudi najvišja denarna kazen, ki jo policist lahko takoj izterja. Najvišja dovoljena kazen, ki jo lahko izreče sodnik za prekrške za posamezen prekršek, znaša največ do 48.000 sit, v teh primerih gre za izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, alkohol ipd. Vendar sodniki za prekrške tako visoke kazni zelo redko določijo, največ kazni se giblje od 15.000 do 20.000 sit. Drugo težavo pa predstavlja sistem izterjave kazni. Če gre na primer za nepravilno parkiranje, policist navadno zatakne za brisalec vozila listek z določeno kaznijo, največkrat v višini 2.250 sit. Če voznik ne plača kazni v roku osmih dni, mu policija pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog s položnico, kazen pa je še vedno 2.250 sit. Četudi potem lastnik avtomobila v roku osmih dni ne plača kazni in se tudi ne pritoži, pošljejo kazen v izterjavo pristojnemu davčnemu organu. Tu se pa stvar dodatno zaplete, izterjava se zavleče pogosto v nedogled. Vsako pritožbo poli cija ponovno obravnava in če ugotovijo, da gre za »za lase privlečen« izgovor, ga posredujejo v nadaljnjo obravnavo sodniku za prekrške, ki potem izda odločbo. Odločba sodnika /a prekrške pa je hitro izterljiva. Če izterjava ni mogoča iz kakršnegakoli ra zloga, se v izvršilnem postopku denarna kazen spremeni v zaporno. Za novi zakon, ki je v pripravi za drugo branje v parlamentu, predlagajo stopenjsko kaznovanje, po katerem bi bila na primer kazen za vožnjo v rdečo luč 20.000 sit, če pa kršitelj
Okolica Policijske postaje Domžale je vedno urejena (Foto: D. B.)
dnevoma končala in lahko rečejo, da je obrodila uspehe.
Svoje delo so policisti usmerili v pet glavnih vzrokov za prometne nesreče: hitrost, alkohol, izsiljevanje prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter nepravilno prehitevanje. Veliko pozornost so namenili tudi varnostnemu pasu, ki bistveno pripomore k temu, da se posledice nesreč v prometu zmanjšujejo. Če pogledamo podatke izpred dveh let, ugotovimo, da je bilo na celotnem področju Slovenije v letu 1994 kaznovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu samo 5.000 oseb. Zaradi poostrenega nadzora se je odstotek privezanih občutno povečal. Podatki kažejo, da bi si marsikdo lanko rešil življenje, če bi bil privezan, pri tem pa je seveda nujna uporaba vzglavnika, žal pa ugotavljajo, da po naših cestah še vedno vozijo stari avtomobili brez vzglavnika. Poleg tega pa letos dajejo večji poudarek tudi voznikom koles z motorjem. Iz prometa izločajo voznike motornih koles brez ustreznega izpita, če pa naletijo na voznika, ki je že večkrat kršil prometna pravila, vozil brez izpita in podobno, mu začasno odvzamejo motor. To pravico daje policistom zakon o prekrških, vendar se jim zdi, da ukrep veliko premalo uporabljajo.
Laserski merilec hitrosti - velika pridobitev
Glede prevelike hitrosti v prometu so v primerjavi z lanskim letom storili precejšen skok s pridobljenim laserskim ročnim merilcem hitrosti, ki so ga kupile vse štiri občine (Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče), saj so z njegovo uporabo lahko ukrepali v 1082 primerih prekoračene dovoljene hitrosti (v primerjavi z lanskim letom je indeks 174). Tudi ta podatek je potrdil njihove ugotovitve, da je hitrost v večini primerov največji krivec za krvni davek na
kazni ne bi hotel plačati takoj in bi zahteval položnico, bi kazen narasla na 40.000 sit.
Odprti telefon
Vsako leto imajo na določenih policijskih postajah v počastitev dneva policije dan odprtih vrat, ko ljudem pokažejo, kaj in kako delajo. Na Policijski postaji v Domžalah so tak dan v preteklosti že imeli, zato so letos 20. 6. 1996 organizirali akcijo ODPRTI TELEFON.
Občani so jih lahko poklicali med 9. in 17. uro in jim povedali svoje mnenje, ali pa sporočili težave, s katerimi se vsak dan srečujejo.
Veliko dajo na urejenost
Na področju celotne države vsako leto poteka ocenjevanje urejenosti zgradb in okolic policijskih postaj. Že nekaj Tet zapored domžalska Policijska postaja v merilu UNZ Ljubljana in v svoji kategoriji, vse policijske postaje so razvrščene glede na število uporabnikov zgradbe (pogosto so poleg njih v zgradbah še pripadniki obrambnega ministrstva, civilne zaščite ipd.), zaseda prvo mesto. Veliko zaslugo za urejeno zgradbo in okolico imajo njihov hišnik in čistilke, pa tudi policisti s prostovoljnim delom marsikaj postorijo. Ker bo čez mesec dni ponovno ocenjevanje, so povedali, da morajo čimprej pomladansko cvetje |>rcd zgradbo nadomestiti s cvetjem, ki bo lepšalo okolico v vročih poletnih dneh. Denarja je vedno premalo, zato so v dneh, ko smo se pogovarjali, iskali »spon zorja«, ki bi jim zagotovil sadike. Ko sem se čez nekaj dni peljala mimo, sem videla, da so bili pri iskanju uspešni. Gredice pred policijsko postajo nam ponujajo živopisno
poletno cvetje. dada BREJC
Domžale
/lomnih
13
Pri vsaki akciji so kol dobro uigran team: Marija Nahligal, Belka Potočnik, Stane Ivanelič, Pavla Belcijan in Jože Per
Člani društva so bili pobudniki za postavitev semaforja na glavni cesti skozi Vir (v križišču Bukovčeve in Sa-ranovičeve ceste) in ponosni so, da so s svojo pobudo uspeli. Pred časom so začeli tudi postopek za ureditev vse večjega problema s psi-. Za Bistrico je prijetna sprehajalna pot, vendar je sprehajalcev vse man|, ker so pot tako rekoč »zasedli« psi in jo zasuli s svojimi iztrebki, njihovi lastniki pa se obnašajo, kot da ne bi videli, kaj povzročajo njihovi ljubljenci. Podobne težave so tudi v Dobu in v Podrečju. Člani društva pravijo, da nimajo prav nič proti psom, vendar trdijo, da bi morala občina izdati odlok, ki bi urejal vedno bolj perečo »pasjo problematiko«. Odlok bi moral po njihovem mnenju poleg omenjenega urejati tudi druge dolžnosti lastnikov psov, na primer, da ne bi psi v-e* prosto tekali po okolici, ker je vedno več primerov, ko
DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIR PRIPRAVILO RAZSTAVO
Razstava ročnih del in slaščic je bila resnično paša za oči
Letos mineva 50 lel od ustanovitve prvih društev upokojencev širom po Sloveniji, zato so člani Društva upo-
Slaščice so kar vabile .
kojencev Vir sklenili obeležiti to okroglo številko z razstavo ročnih del in sladic svojih članov, k sodelovanju pa so povabili poleg vseh treh osnovnih šol, ki jih obiskujejo otroci z njihovega področja, t. j. Osnovne šole Dob, Rodica in Roje, tudi INCE Mengeš, delavnico za invalidne osebe.
Razstavo so odprli jI. maja v dvorani doma na Viru, obiskovalci pa so si jo lahko ogledali še naslednji dan. Sprva so nameravali prikazati celotno kulinariko, vendar so se potem odločili, naj začetek pospremijo predvsem različna ročna dela. Videli smo lahko gobeline, pletene izdelke, kvačkane in kleklane prtičke, šiviljske in lončarske izdelke, lično izdelane planinske palice, ikebane in seveda najrazličnejše slaščice. Moji sogovornici, predsednica Društva upokojencev Vir, Betka Potočnik in Marica Nahti-gal, ta skrbi za tajniška in blagajniška dela, sta povedali, da so člani celotno razstavo postavili v rekordnem času. Z delom so namreč pričeli ob šestih
zjutraj, ob deseti uri pa so jo že odprli. Povedali sta, da so pri vsaki akciji, ki se je lotijo, kot dobro uigran tim, še posebej pomembno za društvo pa je, da nihče nikdar ne vpraša in zahteva plačilo.
Videli smo ludi izdelke iz gjinc
Slovenec, maj 1896
Binkoštni prazniki se že stoletja leto za letom ponavljajo. Nastali so, ko je razdor vladal med ljudmi, ko so se narodi krvavo sovražili med seboj. Strank je bilo brez broja, stale so si sovražno nasproti. Temelji državi in družini so bili izpodkopani.
Naš čas je v marsičem podoben stari dobi. Mogočen je v sijaju in govorjenju, strašno orjaški pa je v revščini in pokvarjenosti. Velik je v zidanju velikih stavb, a še večji v razdiranju. Naravne vezi - to je pravičnost, ljubezen in spoštovanje - so pretrgane. Pretrgal jih je uporni človeški duh in jih zmetal od sebe proč. Hoče biti brez obveznosti.
Znano je, da sedanji ljubljanski župan Peter Crasselli opravlja uspešno svoje dolžnosti ie dolgih petnajst let. Ogromno je naredil za Ljubljano. Čudovito in izredno požrtvovalno je bilo njegovo delo ob lanskem ljubljanskem potresu. Sedaj je ta plemeniti gospod moral odstopiti. Odložil je tudi mestno od-borništvn. Z našega stališča moramo zabeležiti ta korak kot posledico neznosnih strankarskih razmer na ljubljanskem magistratu, na katere so vedno kazali naši zastopniki v mestnem zboru. Padel je kol žrtev liberalne politike. Če hi liberalna večina doumela svojo nalogo v občinskem svetu, bi ne smela dopustiti, da hi tako daleč smelo priti.
Volilna reforma, ki so jo pred nedavnim pri nas sprejeli ni dobra. Se vedno ostaja priviligiranl volilni sistem po kuri-jah. Ta sistem naklanja veleposestnikom in meščanom več zastopnikov kakor kmečkemu stanu. Gosposka se ne zaveda, da je kmečki stan redilni in hranilni, da nam daje vsekdanjl kruh in njihovi sinovi branijo domovino. Sicer pa ima kmet volilno pravice za deželni
in državni zbor, toda v tem zboru kmečki poslanci kaj malo odločajo o kmečkih zadevah.
I/ Preseda pri Domžalah poročajo, da se je ni hribčku Valentina Boha odtrgala skala. Zgodila se je nesreča vsled nemarnosti delavcev, ki jim je bilo delo odstranitve skale izročeno. Koliko je na tem, bo že sodnija odločila. Bilo je pet delavcev, kateri so prejšnji dan hoteli z zagoz-dami odzgoraj skalo premakniti. Ker se jim to ni posrečilo, so šli drugi dan pred skalo odspodaj in pričeli vrtati, ne da bi prej pregledali vso stvar. Nesreča je hotela, da se je skala začela gibati, prevrnila se je in enemu odtrgala desno nogo pod kolenom. Mil Oš LIKAR
psi napadejo mimoidoče, še posebej otroke.
Prizadevajo si tudi za to, da bi pristojni zgradili nov ali pa bistveno povečali zmogljivost v obstoječem Domu upokojencev v Domžalah, saj
				
i				
				
			2U	
Razstavo so gobelini prijetno poživili
je čakalna doba v d >movih upokojencev v Mengšu. Kam iku in v Domžalah odločno predolg . Ostarele ljudi, ki ne morejo več skrbeli z<žse, morajo svojci in socialna služba pošiljati v domove ostarelih v Ilirsko Bistrico, Zagorje, Šmarje pri Jelšah in drugam, kar se jim zdi nehumano, saj so stari ljudje tako odtrgani od svojih korenin, od okolja, ki so ga vajeni, pa tudi svojci jih v oddaljenih krajih bistveno manj obiskujejo. Svoje ugotovitve so posredovali Krajevni skupnosti Vir, Občini Domžale in Ministrstvu za okolje in prostor. Upajo, da bodo naleteli na posluh in da bodo kmalu dobili odgovor.
Zelo jih moti vedno večji promet na Viru. Želijo ga »umiriti«, pa naj si bo z »ležečimi policaji« ali kako drugače.
Društvo upokojencev Vir je relativno mlado, vendar zelo uspešno. Ustanovili so ga 15. marca 1994. Prostor v stavbi krajevne skupnosti, zanj jim ni treba plačevati najemnine, si delijo s Kulturnim društvom Franca Bukovca. Moji sogovornici sta povedali, da društvu tudi za uporabo dvorane, ko jo potrebujejo, ni treba plačati. Ker so brez telefona, so komunikacije morda malo težje, vendar ob petkih, ko imajo uradne ure, pride vedno veliko ljudi z najrazličnejšimi željami, idejami in podobno. Pričakujejo, da bodo v kratkem dobili telefon in tako postali za vse svoje člane in tudi druge ljudi precej »bližji«. Želijo zbližati ljudi, da bi se sosedje in so-vaščani bolje med seboj poznali, zato vsako leto organizirajo nekaj izletov, predvsem pa skrbijo za družabna srečanja. Člani upravnega odbora društva zelo dobro sodelujejo, zato ni čudno, da so na občnem zboru, 15. 3. 1996 sklenili, naj upravni odbor ostane v nespremenjeni zasedbi. Društvu se priključujejo tudi upokojenci iz Doba, saj sami nimajo svojega društva. Veseli jih, da jih na izletih radi spremljajo tudi mlajši, torej tisti, ki še zlepa ne bodo šli med upokojence.
»Jutri gremo na srečanje upokojencev v Planico, prijavilo se je 53 članov. Za jesen pa lože Per pripravlja martinovanje. Sli bomo v neznano,« sta za konec našega pogovora povedali Betka Potočnik in Marica Nahti-gal. Vabita vse, ki se radi poveselijo v dobri družbi, da se jim pridružijo.
DADA BREJC Foto: O- B.
Dobro premislite, preden udarite
otroka
Grozljivo je dejstvo, da so danes otroci še vedno tepeni s palico, metlo, celo lopato in drugimi predmeti. Povzročene podplutbe, zlomljene roke in noge kažejo na nasilje odraslih nad otroki. Zlasti starši želijo doseči določene cilje pri otrocih z udarci. Doseči hočejo, da otrok preneha jokati, skakati, sitnariti itd. Tepejo ga, če noče takoj zaspali, če ne morejo v miru brati ali gledati TV, če...
Zelo veliko otrok pa je kaznovanih, če se v šoli ne učijo dobro. Za vsako slabo oceno so tepeni. Vendar se starši ne zavedajo, da se s palico ne naredi genija. Ne morejo doseči, da bo otrok presegel sam sebe. Na ta način pa bodo dosegli nasprotne učinke. Otroke bo strah, nič več ne bodo znali, gojili bodo sovraštvo in nezaupanje do odraslih in do življenja, zgubili bodo samozavest. Otroci ne bodo imeli o sebi dobrega mnenja. Vsa ta čustva se otroku vsidrajo v podzavest, globoko v dušo, kjer zasenčijo lepoto in radost življenja. Še huje pa je, da bodo ta čustva prišla kasneje v življenju na dan in povzročale hude težave. Otroci bodo kot odrasli ljudje nezadovoljni. Ravnali bodo podobno kot zdaj starši ravnajo z njimi. Tako se veriga nadaljuje in nasilju ne bo kmalu konca.
Vsi starši smo gotovo bili v podobnih situacijah. Vsak udarec nas najbrž še danes zaboli in prizadene, če ga ponovno podoživimo. Ni nam prijetno. Gotovo tudi našim otrokom ni prijetno; o tem bodimo prepričani.
Potrebno se je zamisliti in vprašati, zakaj vse to počnemo. Ali imamo pravico pretepati otroke? Kaj nas spravi iz ravnovesja? Mislim, da se je predvsem potrebno zavedati svojih vzrokov za čustvene izbruhe v dani situaciji, ko se spravimo nad otroka. Morda iz nas silijo prav tiste zamere, občutki in čustva, ki smo jih doživeli kot otroci. Velikokrat nam zmanjka potrpljenja. Nimamo časa, da bi se vživeli v otrokovo stisko ...
Vsak bi se moral ustaviti in ozavestiti, kaj se z njim dogaja. Kajti, če podležemo vsem tem vzgibom v nas, potem počnemo grozote in nasilja nad otroki in tudi do odraslih. Zato vsa ta dejanja, tako fizična kot verbalna, ostro zavračam.
Menim pa, da smo tudi sužnji vseh teh negativnih vzgibov v nas in da upravljajo z nami. Torej je to dejstvo, da nismo gospodarji samega sebe. Morda so vse te situacije priložnost, da to spoznamo in se iz njih kaj naučimo. To pa pomeni, da ne učimo samo mi otrok,
Podpisani Ulica: _
Kraj in poštna št.:
NAROČAM! □ DNEVNIK IN NEDELJSKI □ DNEVNIK □ NEDELJSKI
Uveljavljam popust (upokojenec, invalid) DA/NE
5 podpisom se zavezujem, da bom vsaj
6 mesecev redni naročnik in plačnik naročenega časopisa.
Pošiljati začnite dne:_
Podpis naročnika:
USTREZNO PREČRTAJTE X USTREZNO PREČRTAJTE X USTREZNO PREČRTAJTE X		
Dnevnik                    1.920 SIT Dnevnik s popustom    1.730 SIT Komplet                    2.320 SIT	Komplet s popustom      2.130 SIT Nedeljski                      790 SIT Nedeljski s popustom       710 SIT	
Izrežite in pošljite na naslov: Dnevnik d. d., Kopitarjeva 2 - 4, 1510 Ljubljana		Dnevnik M f%*WT
ampak nas prav otroci lahko marsičesa naučijo.
Pri vsem tem pa ne mislim, da otroka ne bi kaznovali, da mu ne bi postavljali omejitev. Vsekakor otrok potrebuje avtoriteto, vodstvo, da mu povemo, kaj je prav in kaj je narobe. Vendar pa resnično premislimo, kdaj bomo pri vzgoji uporabili udarec in kako bo to učinkovalo. Predvsem moramo biti prepričani, da bo to dejanje otroka usmerilo k drugačnemu razmišljanju. Otroci so kritični do sebe in bodo tako ukrepanje tudi razumeli. Sama imam otroka in se včasih znajdem v takem položaju, da mi roka kar podzavestno poskoči. Seveda otroka ne udarim, ker se zadržim. Nato se opazujem in raziščem, kateri je ta vzgib, ki je sprožil roko. Največkrat je to izguba potrpežljivosti. Sodelujejo pa tudi kakšne negativne misli. Zanimiva je ugotovitev, da mi včasih pride na misel, da bi prav z udarcem razrešila določeno situacijo. Kasneje, ko se pomirim, pa vidim, da je otrok imel vzrok za tečnobo in se tudi sam pomiri oz. ga znam pomiriti sama. Če pa bi udarila, ko je mera polna, pa vidim, da otroka res preusmeri in ga opozori. Otrok se je svoje napake zavedel. Seveda je ta udarec blag in ne boli. Vsekakor pa raje uporabljam razgovor oz. otroka preusmerim v drugo dejavnost. To je dosti boljša in nič stresna metoda. Mislim, da bi se resnično morali bolje zavedati, kaj se v nas dogaja, in večkrat premisliti, .preden gremo v napad in otroka pretepamo po dolgem in počez. Bolje bi se morali tudi vživeti v njegova čustvena duševna in fizična dogajanja. Pomagati jim moramo premagati njihove težave pri odraščanju in jim stati ob strani. Tako bi bili naši odnosi lepši, manj stresni. Postali bi prijatelji in zavezniki svojih otrok.
Otroci imajo pravico, da so stečni, veseli. Pravico imajo do tgre. Imajo pravico, da so, kar so. Tudi odrasli imamo pravico, da smo, kar smo. Zato moramo drug z drugim sodelovati!
Nazadnje naj dodam še vprašanje v razmislek. Kdo od staršev si ne želi imeti srečnega otroka?
OLGA SRAJ KRISTAN
Novi križ. Foto: Jože Pavlic
Na Mengeškem hribu spet stoji evha-nsticm kriz
V petek, 6. junija 1996, so se mengeški verniki zbrali in v velikem Jle-vilu prisostvovali blagoslovitvi znova zgrajenega evharističnega križa Pri angelčku na Gobavici. Postavitev in blagoslovitev je v sodelovanju Muzeja Mengeš ter mengeške župnije in žup-Ijanov organiziralo in izvedlo Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš. V procesiji z župnikom, g. Matejem Zevnikom je na hrib pod križ prišlo več sto krajanov in okoličanov. Križ je bil vnovič postavljen ob 1250-letnici krščanstva med Slovenci in v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Prvotni evharistični križ so Meng-šani postavili v letu 1935 v spomin na evharistični kongres v Ljubljani. Nad to znamenje so se leta 1937 spravili domači zlikovci in ga. kot piše v Stra-žarjevi knjigi Mengeš in Trzin skozi čas, poskušali razstreliti. Znamenje je zasilno obstalo Mengšani so ga popravili in znamenje je stalo do leta 1952. Takratni vrhovi oblasti, ki so hoteli dokazati, da bodo Slovenci za naprej živeli brez križev in drugih simbolov vernosti, so ga dali podreti Križ je bil od prazgodovine simbolično znamenje življenja in medsebojne povezanosti. Že pred 1500 leti pa je predstavljal Kristusa na križu in za tak simbol ga imamo kristjani ie danes. Povsod po svetu ljudje različnih kultur in ver ta znak ali to znamenje postavljajo na grobove kot simbol miru, sprave in spokojnosti Križe zadnjih petsto let postavljajo na oltarje, ob poteh kot znamenja, po domovih pa v bogkov kot
Z osamosvojitvijo in novimi, bolj kulturnimi časi smo prišli tudi do tega, da obnavljamo in z nadomestnimi gradnjami spet postavljamo znamenja in križe, ki so pred vojno že stali, pa so bili podrti. Nekateri zaradi razvijajočega se prometa res niso mogli ostati na svojem mestu: žal pa niso bili prestavljeni, kar se zadnje čase le dogaja. S tem ohranjamo dragoceno materialno, duhovno in srčno kulturo svojih prednikov, ki so jo dolga stoletja prenašali iz roda v rod oziroma kot je ob blagoslovitvi križa povedal slavnostni govornik, g. Janez Skrlep: »Vsako nasilno poseganje v to dediščino trga korenine narodove samobitnosti in grobo ruši našo slovensko identiteto. Veseli smo, da se slovenski človek vedno bolj in bolj zaveda svoje duhovne kulture, ki se je skozi stoletja med Mediteranom in Balkanom, med Panonsko nižino in Alpami oblikovala in s tem pokazala lastno podobo kot biser med biseri v mozaiku drugih kultur«
Po blagoslovu križa so bile pete litanije, ki jih je pel Moiki komorni zbor Mengeški zvon, vmesne pesmi pa so peli cerkveni dekliški zbor in vsi prisotni. Po molitvah je g Skrlep pohvalil vse udeležence. Zahvalil se je vsem, ki so pri postavitvi sodelovali ali kakorkoli pomagali ter vse skupaj finančno podprli Pri tem je izrazil zahvalo lastnicama zemljišča, go-spema Ljudmili Berlot in Ivani Svetlin ter vsem izvajalcem del Nato je nadaljeval: »Evharistični križ naj bo svetilnik nad Mengšem in "svetilnik, ki sveti, da ne bi blodili brez cilja«, ter dodal: »Ta križ izročamo v varstvo božje; sedaj pa ga izročam v oskrbo družini Sivec-Strmšek. Naj častno in skrbno bdijo nad njim in njegovo okolico, in naj bodo zato tudi sami deležni božje darežljivosti.«
Prizadevne Mengšane moramo pohvaliti, da so v izredno kratkem času, to je v enem mesecu, obnovili delček časa in zgodovine ter s pomočjo strokovnih delavcev postavili nov evharistični križ. Misel na ta križ pa je Mengšane prevevala že vsa leta po osamosvojitvi.
Kdor želi lo obnovo rlenarno pori priti, naj svoj dar nak.iže na žiro račun: Kulturno društvo IraVM •' /' lovska  Mengeš   Ml 2O-620-I49-O5 1301110-4618 I,  s pripombo /■> križ ali za obnovo kulturne dediščine.
FRANCE CERAR
/lamnik
Domžale
}allus
SLOVESEN ZAČETEK MEDNARODNEGA POLETNEGA FESTIVALA KOMORNE GLASBE V GROBLJAH
Vivat Gallus'%
»Zatorej, dragi Glavkon, je vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna; pri njej namreč prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta in naučita človeka plemenitega vedenja: tako postane plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen.« S temi besedami, ki jih je zapisal velik starodavni mislec Platon v svoji knjigi Država, je domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem odprla že 26. mednarodni poletni festival komorne glasbe Vivat Gallus. Posebno pozornost je festivalu posvetil predsednik države Milan Kučan, saj je sprejel častno pokroviteljstvo in obljubil, da se bo udeležil vsaj enega od koncertov, ko ga ne bodo zadrževale državniške obveznosti.
Festival Vivat Gallus je nadgradnja 25--letnih uspehov, izkušenj in razvoja Stilnih koncertov v Grobljah. V zadnjih petih letih si je festival v organizaciji Koncertne agencije Gallus Carniolus pod imenom Koncerti Groblje pridobil sloves vodilne tovrstne prireditve v Sloveniji. Skrbno izbran program je spodbudil Ministrstvo za kulturo in številne sponzorje, da so iz leta v leto ob pomembni finančni podpori občine Domžale vse bolj podpirali festival in hkrati s tem omogočali kvaliteten razvoj. V letu 1995 je festival finančno podprlo tudi Mesto Ljubljana, saj je področje severno od Ljubljane zagotovo eno najlepših in najbolj primernih tudi za turistično ponudbo našega glavnega mesta, letos pa so se festival odločile podpreti tudi nove občine Lukovica, Moravče in Mengeš.
Že nekaj let je tlela misel, da bi festival iz grobeljske cerkve razširili še v druga okolja, zaznamovana z našo kulturno dediščino. Prav pobuda projekta IMAGO SLOVENIAE je bila odločilna, da se festival pod skupnim imenom Vivat Gallus oplemeniti in pridobi nove razsežnosti tako na programski kot ambien-talni ravni.
Na otvoritvenem koncertu sta nastopila eden najvidnejših evropskih violinistov Serghej krvlov in odlična italijanska pianistka Stefania Mormone, ki sta navdušila številno občinstvo, kjer je bilo precej znanih osebnosti iz slovenskega javnega življenja. Po koncertu sta maestro Anton Nanut in direktor glasbene produkcije Matej Venier predstavila program Zelenega abonmaja Simfonikov RTV Slovenije, uradni pogostitelj festivala Sodexho pa je poskrbel za prijeten zaključek otvoritve.
Vivat Gallus - Naj živi Gallus! je simbolično ime festivala, s katerim se organizatorji, pokrovitelji in sponzorji poklanjajo našemu največjemu skladatelju, nestorju slovenske komorne glasbe ob Gallusovem desetletju, od 400-letnice njegove smrti leta 1991 do 450-letnice njegovega rojstva leta 2000.
Gallsuvi komorni koncerti so zasnovani kot dogodek. Ob harmoniji zvoka, likovnih in arhitekturnih umetnin se srečujejo prijatelji, znanci, poslovni partnerji, ljubitelji glasbe in umetniških izpovedi. Prihajajo od blizu in daleč, da doživijo vrhunske umetniške dosežke v eksotičnih in akustičnih okoljih. Med rednimi obiskovalci vsako leto srečujemo številna znana imena, od politikov, gospodarstvenikov, zdravnikov, advokatov, znanstvenikov, univerzitetnih profe-
Festival Vivat Gallus omogočajo generalni pokrovitelj OBČINA DOMŽALE, pokrovitelj MINISTRSTVO ZA KULTURO, USTANOVA GALLUS, OBČINA LUKOVICA, OBČINA MENGEŠ, OBČINA MORAVČE, MESTNA OBČINA L/UBL/ANA, platinasti sponzor AC A VTOCOMMERCE d.d. - AVTO TRIGLAV d.o.o., zlati sponzorji DELO-TISKARNA, GOSPODARSKI VESTNIK, SO-DEXHO in bronasti sponzorji BRDO-PROTOKOLARNI SERVIS, DNEVNIK, HKS ZA GORENJSKO, IN DUPLA TI, MINOLTA SLOVENI/A, ORI A COMPUTERS, REVI IA I AMA, ROTARY CLUB L/UBL/ANA in RTV SLOVENI/A - MARKETING.
Že na tiskovni konferenci, ki je bila v petek, 31. maja, v Grobljah, je Damijan Vuk, direktor platinastega sponzorja festivala AC Avto Triglav, izročil direktorju Koncertne agencije Gallus Carniolus in Generalnemu tajniku ustanove Gallus Tomažu Boletu ključe avtomobila Lancia za enoletno uporabo pri številnih prevozih, ki jih je ob organizaciji prireditev vedno zelo veliko.
Program festivala
29. 6. - sobota: Grad Tuštanj pri Moravčah
Paul Roczek - violina (Salzburg, Avstrija), Eva lulija Rečnik - violončelo, Nadja Rubanenko - klavir (St. Petersburg, Rusija)
Program: VVolfgang Amadeus Mozart - Klavirski trio KV 502; Ludvvig van Beethoven - Klavirski trio op. 70/1; Johannes Brahms - Klavirski trio v H-Duru
30. 6. - nedelja: Grad Brdo pri Kranju
Paul Roczek - violina (Salzburg, Avstrija), Eva lulija Rečnik - violončelo, Nadja Rubanenko - klavir (St. Petersburg, Rusija)
Program: VVolfgang Amadeus Mozart - Klavirski trio KV 502; Ludvvig van Beethoven - Klavirski fio op. 70/1 ;|ohannes Brahms - Klavirski trio v H-Duru
2. 7. - torek: Cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata v Grobljah pri Domžalah
Komorni orkester Domžale-Kamnik, dirigent Aleksander Spasič
Solisti: Boštjan Lipovšek - rog, Zoran Mitev - fagot, Betka Kotnik - saksofon
Program: lani Golob - novo delo za komorni orkester; Tomaž Habe - Narodna in Scherzo za rog in orkester; Dimitrij A. Tolstoj - Koncert za fagot in orkester; lani Golob - novo delo za saksofon in orkester
5. 7. - petek: Cerkev sv. Primoža in sv. Felicijana v Loki pri Mengšu Marjan Trček - tenor, Boris Šinogoj - lutnja in arhilutnja
Program: Musica religiosa za tenor in lutnjo; Francesco da Milano, P. Certon/ G. Morlaye, Bartlomiej Pekiel, Claudio Monteverdi, Alessandro Piccinini
9. 7. - torek: Galerija laneza Repanška na Rudniku - Kamnik
Modern Trio - godalni trio iz St. Petersburg.) (Rusija)
Viktor Kouleshov - violina, Evgueni Brodotski - viola, Vadim Messerman
- violončelo
Program: Ludvvig van Beethoven - Trio v c-molu op. 9; Alfred Schnittke
- Godalni trio; Uroš Krek - Trio za violino, violo in violončelo; Franz Schuhert - Godalni trio v B-duru
12. 7. - petek: Cerkev sv. Luka v Praprečah pri Lukovici Zaključni koncert
Koncert v počastitev 10-letnice smrti Matije Tomca
Podelitev nagrade Rotary Cluba Ljubljana srednješolskemu učitelju
Slovenski madrigalisti - Gallus Singers dirigent |anez Bole
Program: Gallus, Matija Tome, Narodne
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. T. B.
sorjev in profesionalnih glasbenikov, ljubiteljev stilne komorne glasbe.
V času, ko z novo Evropo tudi v Sloveniji doživljamo svojo narodno renesanso, predstavlja festival enega tistih mostov med narodi, preko katerega se enakovredno izmenjuje delček naše glasbene umetnosti in kulture z umet-
nost|0 in kulturami drugih narodov, hkrati pa predstavlja tudi veliko turistično promocijo »vzhodne Gorenjske« od Ljubljane do podnožja Kamniških Alp in od Kranja, preko Mengša in Domžal vse do Moravč in Trojan.
Program festivala je namenjen predvsem ljudem, ki želijo v polni meri uživati v glasbi svetovnih klasikov in izbranih skladb slovenskih skladateljev, v izvedbi slovenskih in tujih vrhunskih umetnikov ter največjih mladih glasbenih talentov - varovancev Ustanove Gallus. Nastopiti na tem festivalu je za vsakega umetnika referenca in lahko si tiho priznamo, da postaja to tudi za tuje glasbenike, saj so v preteklih letih gostili svetovno znana imena, ki so ponesla to našo malo znamenitost širom po svetu.
Da je festival tako odmeven, gre zahvala številnim simpatizerjem, sponzorjem, donatorjem in drugim podpornikom, saj ga brez njihovega sodelovanja zagotovo ne bi bilo. Med najbolj zvestimi podporniki festivala je Gospodarski vestnik, ki vsako leto povabi na enega od koncertov svoje avtorje in poslovne partnerje. Med pomembne stalnice festivala sodi tudi vsakoletna podelitev nagrade izbranemu srednješolskemu učitelju, ki jo na enem od koncertov podeli Rotary Club Ljubljana. Programska usmeritev festivala je prepričala nacionalno televizijo in radio, da prav tako vsako leto posnameta najzanimivejše dogodke in jih kasneje večkrat predvajata v svojih programih. Nasploh lahko ocenjujemo, da vsi mediji posvečajo festivalu kar največjo pozornost, tako z napovedmi kot z glasbenimi kritikami koncertov.
TOMAŽ BOLE
SLOVESNOSTI OB 10-LETNICI SMRTI MATIJE TOMCA
CD plošča in kaseta
V teh dneh se je ponovno sestal Odbor za prireditev ob 10-letnic i smrti prof. Matije Tomca. Pregledal je dosedanje delo in sprejel dogovore za aktivnosti v letošnjem letu.
Se zlasti razveseljivo je, kot je poudaril Tone juvan, predsednik Odbora, da sta bili ob tej priložnosti izdani CD plošča in kaseta s posnetki koncerta združenih cerkvenih pevskih zborov dekanije Domžale ter Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki jih je vodil Tone Juvan. S tem je bilo omogočeno, da bo glasba prof. Matije Tomca živela naprej, vsi pevci in ljubitelji del prof. Tomca pa lahko prisluhnejo sakralni glasbi tega velikega umetnika. Ob tej priložnosti se Zveza kulturnih organizacij, ki je CD ploščo in kaseto izdala, iskreno zahvaljuje vsem, ki so omogočili izid zgoščenke: Mitsubis-hi-Hyundai Servis Subelj Domžale, Mizarstvo Kovač Vir, Vinko Okršlar - Domžale, Grafični studio Herle-Domžale, Or-pal - Vir, Kemofarmacija d.d. - Ljubljana ter žup-
niji Dob in Domžale. Vsi, ki bi želeli kupiti CD ploščo oz. kaseto, lahko to dobijo na sedežu Zveze kulturnih organizacij Domžale.
V skladu s programom spominskih prireditev bodo v letošnjem letu izvedene še naslednje slovesne dejavnosti:
koncert vokalnih in instrumentalnih del prof. Matije Tomca
razstava o življenju in delu Matije Tomca
strokovni posvet - sim-
pozij o glasbenem delu Matije Tomca
spominsko obeležje - spomenik župniku Francu Berniku in Matiji Tomcu.
Ob koncu sestanka je Odbor ugotovil, da je bilo ob navedenih prireditvah še cela vrsta drugih slovesnosti, ki so bile vsebinsko tudi posvečene Matiji Tomcu, saj so bile njegove skladbe izvedene tudi na letošnjih srečanjih pevskih zborov in drugih vokalnih skupin.
MLADA SOPRANISTKA IN VIOLINIST V GROBLJAH
Izjemni domači talenti
Grobeljska cerkev je 27. maja gostila vzhajajoča domača umetnika: violinista Janeza Podle ska in sopranistko Matejo Arnež. Čeprav ju z nastopov že poznamo, sta tudi tokrat pokazala presenetljiv napredek. Izvajala sta dela tujih in domačih avtorjev. Pri klavirju ju je spremljala Alenka Sček-Lorenz.
Obilica avtomobilov ob cesti proti Grobljam je napovedovala, da bo koncert, ki ga je pripravila Zveza kulturnih organizacij Domžale, zaseden do zadnjega kotička. Kljub temu da so dodali še nekaj sedežev, je moralo precej poslušalcev koncert uživati stoje. Repertoar je bil domiselno sestavljen, saj sta se glasbe-
nika predstavljala izmenično, skladatelji pa so bili raznovrstni: tako po stilu kot  glasbenem obdobju.
Arneževa je zapela dela: Stradelle, Griega, VVolfa, Dvofaka, Richarda Stra-ussa, Skerjanca in Verdija,
Violinist lanez Podleselc
Mlada sopranistka Mateja Arnež je brezhibno izvedla svoj nastop. (Foto: lipovšek)
Podlesek pa zaigral: Goloba, Telemanna, Mozarta, Suka, Paganinija in Wieni-avvskega. Za konec sta se predstavila še skupaj z Ave Marijo Charlesa Gounoda. Aplavzi so se kar vrstili in umetnika sta bila »prisiljena«, da sta se večkrat poklonila. Seveda se je najbolj gromki aplavz razlil po dvorani, ko jima je čestital Lojze Stražar, predsednik ZKO Domžale, potem pa še sorodniki. Koncert je prijetno povezovala Ida Baš, omogočili pa so ga: Salon klavirjev Bentnn Mengeš, gostilna Bunkež Srednje larše in Tiskarna Vovk.
Domžalski komorni zbor odhaja na turnejo v Argentino
Domžalski komorni zbor, ki ga vodi g. Karel Leskovec, odhaja v septembru v Južno Ameriko. Argentinski Slovenci so zbor povabili v svojo deželo, da iim približa kanček nekdanje domovine, predvsem pa slovensko besedo in pesem, ki v oddaljeni Argentini še ni zamrla.
Zbor je povabilo z veseljem sprejel, saj je pevska kultura med argentinskimi Slovenci zelo razvita. Povabilo predstavlja za pevce Domžalskega komornega zbora zaradi tega še poseben, predvsem ustvarjalen izziv.
Ker pa je štirinajstdnevna turneja za zbor zahtevna tako organizacijsko, predvsem pa finančno, zbor prosi vse, ki bi finančno lahko pomagali, da svojo pomoč nakažejo na Ž.R.: 50120-678-90985.
Dodatne informacije pa lahko dobijo na naslovu, ki je v uredništvu glasila Slamnik. Za pomoč se vam pevci lepo zahvaljujejo.
VPRAŠLJIV POGLED NA NEKO OBDOBJE
Večer s škofom dr. Vekoslavom Grmičem
Kritika pomeni sposobnost ocenjevanja in presoje. Kdor karkoli ocenjuje in presoja, s tem izraža tudi sam sebe. Na večeru z mariborskim naslovnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem je bila v ospredju ostra kritika nekega obdobja.
V večer nas je povedel Ribniški oktet, ki je dan prej končal svojo pevsko turnejo po Združenih državah Amerike. Po besedah predsednika okteta so imeli na tej turneji izredno velik uspeh. Prva pevska točka večerja je bila Ribniška »himna« »Sem Ribnčan Urban«. Iz spoštovanja do dolgoletnega domžalskega župnika in skladatelja prof. M. Tomca je oktet zapel tri belokranjske, ki jih Je priredil skladatelj. Za dodatek, ki je zaključeval tudi pevski del večera, je oktet zapel še pesem »Ob tabornem ognju«.
Drugi del večera je potekal ob Grmi-čevi knjigi Moja misel. Knjiga vsebuje zbirko člankov, ki jih je pisatelj objavil v raznih revijah in časopisih. Grmič gleda na polpretekle dogodke s tistega piedestala, ki mu ne pristoji. Sebe vidi v vlogi socialista. Torej v vlogi naprednih ljudi, ki jim resnica pomeni nekaj vrhovnega. Da obstaja neka absolutna resnica, to avtor priznava, ostane pa nedorečen v tistem delu, ko je treba izreči, kdo ta resnica je.
Ob vodstvu Cvete Zalokar-Oražem je dr < ,rniic'. še bolj »zablestel«. Ost, ki si' nevarno nagiba proti tako imenovanim »socialistom« in »zdravim silam«, je obrnil proti ljudem, ki so ob koncu vojne reševali gola življenja. Dr. Grmič, ta
Dr. Vekoslav Grmič
»veliki socialist«, jih je označil za »ljudi iz tujine«.
Tu se ne konča njegovo izvajanje), svojo »virtuozno višino« je naš večerni gost dosegel v tisti točki, ko se je dotaknil pravkar končanega papeževega obiska. Preseneča me, kakšno razvidnost si prisvaja dr. Grmič. Po njegovem so papeža izkoristili. Na vprašanje, ali je možno, da je tudi on (Grmič) zmanipuli-ran, je odgovoril, da je lahko, vendar tega ne verjame. Prepričan je, da so bila papežu prikrita nekatera pomembna dejstva, ki pa jih tudi naš večerni gost ni znal utemeljiti.
Po teh dejstvih sem vprašal tudi sam, kajti ozračje je bilo preveč megleno, da l)i vidol, kje tiči zajec. Kljub prijaznemu in zadovoljivemu odgovoru sem dosegel negodovanje avditorja.
Sklepna ocena večera: skrajna enostranska obarvanost.
ŠTEFAN ROZMAN
ĆORO DEL ROJALE V DOMŽALAH
Obisk iz Furlanije
Pred tremi leti smo pevci Domžalskega komornega zbora nastopili na festivalu skupnosti Alpe-Adria, ki je potekalo v I urianiji Julijski krajini. Vsak nastopajoči zbor je prišel v goste enega od furlanskih zborov.
Domžalski komorni zbor je sprejel in tri dni gostil zbor Coro del Rojale iz Reane del Rojale blizu Vidma. Ob odhodu smo so jim /a lop sprejem zahvalili in jim obljubili, da se jim bomo za vse oddolžili v Domžalah. Obljubo smo izpolnili v marcu, ko so nam vrnili obisk. Pod vodstvom dirigenta, g. Kristiana Dell Oste je Coro aelRojale, v soboto, 13. 3. 1996, koncertiral v OŠ Domžale in nas z izvedbo programa prijetno presenetil. Furlanski zbor je v Domžale prišel z županom, g. Francom Jacopom, ki ga je na koncertu pozdravila tudi naša županja ga. Cveta Zalokar-Oražem ter mu izročila priložnostno darilo. Ker so Domzalr znano po slamnikarski obrh, je predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale, g. Lojze Stražar vsakemu gostu izročil lepo in v poletnih dneh tudi koristno darilo - slamnik. Prijeten večer smo nato zaključili še na družabnem srečanju.
Pevci so ostali v Domžalah tudi v nedeljo, saj so peli pri maši v domžalski cerkvi. Prisotni so jim ob koncu v zahvalo tudi navdušeno zaploskali. Zboru smo nato pokazali še nekatere znamenitosti domžalskih okoliških krajev. G. Matjaž Brojan jim je predstavil Groblje
s cerkvijo sv. Mohorja in sv. Fortunata, znano po Jelovškovih freskah, in Arbore-tum Volčji potok, kjer jim je govoril o zgodovini in značilnostih parka. Gostje so tam zapeli in naključnim mimoidočim tako popestrili nedeljski sprehod. Pot nas je nato vodila na Gorjušo, kjer jih je sprejel g. Stane Stražar in popeljal po muzeju in Železni jami. Našo skupno pot smo pozno popoldne zaključili na Tuštanju, kjer jim je graščak g. Peter
Sponzorji: Občina Domžale, ZKO Domžale, Arbore-tum-Volčji potok, Pekarna Koncilija, Glasilo Slamnik, Napredek Domžale, J&A Gros d.o.o. - Godič in Kočna Kamnik d.d.
Pirnat predstavil znamenitosti gradu in obnovljeno kapelo.
Navdušenje nad našimi kraji in gostoljubjem ljudi je bilo veliko, čeprav je minilo tri leta, je prijateljstvo ostalo. Topol sprejem, ki so ga doživeli, jim je povedal, da so dobrodošli. Zahvalili so se nam in izrazili upanje, da se bomo še kdaj srečali. Od prijetnih in prisrčnih gostov, ki nam bodo ostali v lepem spominu, smo se nato poslovili s pesmijo in tako potrdili rek, da pesem ne pozna meja. Zaželeli smo jim srečno vrnitev in nasvidenje v Italiji.
Nastop zbora Coro del Rojale v Osnovni šoli Domžale
Domžale
/lamniK
15
Bodoči pravniki na strokovni ekskurziji v ZDA
Knjižnica Domžale svojim bralcem
Knjižničarji domžalske Knjižnice se po svojih najboljših močeh trudimo oblikovati takšno knjižnico, da bi bila resnično temeljno jedro demokratične dostopnosti znanja, kulture in informacij, ki jih prebivalci občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče potrebujejo za aktivno vključevanje v družbo v skladu s svojimi potrebami in potrebami okolja.
Tako so vsi naši delovni napori usmerjeni v prizadevanja, da bi naše storitve in knjižnično gradivo doseglo čim širši krog prebivalcev.
Naša želja je, da bi občani enopomensko prepoznali vlogo knjižnice kot stalnega pripadnika lokalne skupnosti, ki svoje naloge strokovno uresničuje brez vmešavanja politike, vendar z odgovornostjo za delo in porabo sredstev.
V prvem trimesečju je samo matično knjižnico v Domžalah obiskalo 22.442 bralcev, na novo pa smo včlanili 169 bralcev. Tudi statistika izposojenega gradiva nam pove, da imajo občani izrazito pozitiven odnos do knjige in tudi do knjižnice. V prvih treh mesecih tega leta smo izposodili že 43.903 enot gradiva, vrnjeno je bilo 44.138 enot, podaljšano pa 7878 enot knjižničnega gradiva. Strukturno gledano, večina izposojenih knjig pripada leposlovju, nato pa si sledi po tem redu: umetnost (tudi video in zgoščenke), uporabne znanosti (računalništvo, medicina, vrtnarstvo, gospodinjstvo, tehnika), družboslovje (pedagogika, pravo, politika), naravoslovje, psihologija in filozofija. Dve tretjini omenjenega števila gradiva so si izposodili odrasli bralci, eno tretjino pa otroci in mladina.
Z vso gotovostjo lahko zapišem, da je bralna kultura na Domžalskem dobro razvita, naša naloga pa je razviti še boljšo. Eden od pomembnih dejavnikov, ki k temu veliko prispeva, je tudi ustrezna nabava novega knjižničnega gradiva, ki naj bi bralcu ponudilo ažurne informacije za delo, ustvarjalnost, permanentno izobraževanje ter za aktivno in kvalitetno izrabo prostega časa. Struktura nabavljenega gradiva v prvih petih mesecih tega leta je skoraj identična strukturi izposojenega gradiva. V tem času smo pridobili 1713 enot knjižnega in 268 enot neknjižnega gradiva. Največ seveda leposlovja, nato pa družboslovja, knjig s področja uporabnih ved, naravo-
Poletni urnik KNJIŽNICE DOMŽALE:
ponedeljek: 13.00-19.00 torek: 7.00-13.00 sreda: 13.00-19.00 četrtek: 13.00-19.00 petek: 7.00-19.00 SOBOTA ZAPRTO
Enota v Mengšu bo odprta ob ponedeljkih od 13.00 do 18.30 in ob sredah od 9.00 do 13.00.
Poletni urnik prične veljati 1. 7. 96 in preneha z 31. 8. 96.
Uspešen zaključek 9. otroške slikarske delavnice pod vodstvom slikarke Vere Trstenjak-Jovičič
V petek, 31. maja 96, so v galeriji »Vera« na Prešernovi 9 v Domžalah mlade slikarke in slikarji s priložnostnim kulturnim programom odprli enotedensko razstavo svojih likovnih del, ki so nastala v okviru otroške slikarske delavnice, katero že deveto leto organizira akademska slikarka gospa Vera Terstenjak-lovičič. Kot nam je povedala gospa Verd, se je tokratnih delavnii; ki so se pričele v oktohru 95, udeleževalo 40 mladih v starosti od 7. do IH. leta. V okviru likovne delavnice so se v galeriji "Vera« srečevali enkrat tedensko. Poleg oljnega slikanja in slikanja na svilo, so tudi kiparili z glino in oblikovali nakit iz fimomase. Na koncu so v lastni režiji uprizorili tudi dramo.
In kakšni so načrti gospe Vere v prihodnje?
Že letošnje poletje - od druge polovice julija do prve polovice avgusta pripravlja enotedenske poletne likovne delavnice. V začetku meseca oktobra 96 pa bo z delom zopet pričela tradicionalna - tokrat že deseta po vrsti likovna delavnica za mladino, ki ho trajala do meseca maja 97. Prav tako v oktobru 96 se ho pričela slikarska delavnica za odrasle, ali kot pravijo - za občane, ki živijo v svojem »tretjem življenjskem obdobju".
VSE DODATNE INFORMACIJ LAHKO DOBITE PRI GA. VERI TERSTfNIAK-IOVlClĆ NA PREŠERNOVI 9 V DOMŽALAH - DOPOLDAN MED t. IN 12. URO. Tekst in Foto: MARTIN GROŠEJ
Ob otvoritvi razstave svojih likovnih del so mladi umetniki skupaj z gospo Vero Terstenjak-lovičič pripravili tudi krajši kulturni program.
Mlade slikarke in slikarji, udeleženci 9. otroške slikarske delavnice
slovja, umetnosti, zgodovine in geografije, psihologije in filozofije.
Dve tretjini nabavljenega gradiva je namenjeno odraslim bralcem, ena tretjina pa otrokom in mladini.
V prvi polovici tega leta smo poleg našega rednega dela organizirali tudi celo vrsto prireditev za otroke in mladino, predvsem z namenom popularizacije knjige.
Do poletja so bile štiri predstavitve knjig, organiziran je bil zelo odmeven mednarodni dan knjige, imeli smo šest potopisnih predavanj. Za otroke smo pripravili tri zelo obiskane lutkovne predstave, obiskala nas je ilustratorka Renata Bovhan, skozi vso pomlad poteka mednarodni knjižni kviz, dvakrat tedensko smo pripravljali pravljične urice, imeli na obisku 42 skupin otrok iz vrtcev in 15 iz šol, izdelali 10 knjižnih razstav.
Za vsem tem se skriva nas deset zaposlenih. Nalog, idej in zahtev je veliko, obremenitve knjižničarjev zato velike, standardi preseženi, izdelana je bila primerjalna analiza predpisanih in doseženih standardov v naši Knjižnici. Prizadevamo si, da Knjižnica ne bi izgubila tekme s časom v posodabljanju, pri čemer ne mislim samo na tehnično opremljenost, temveč tudi na nov kader.
V prihajajočih poletnih dneh še posebej vabim bralce k obisku Knjižnice Domžale. Prepričan sem, da bo vsakdo našel primerno knjigo za branje na soncu ali v senčnem hladu, knjigo kot sopotnico na počitniškem potepu po Sloveniji ali kje daleč ...
MARJAN GUJTMAN
Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja na Studencu
» To imamo v družini« je naslov uspešnice, s katero se je v poletnem gledališču na Studencu predstavilo 15. 6. /996 Prešernovo gledališče Kranj. Predstava, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Miran lan Škoc-jan pri Domžalah, je bila tudi tokrat razprodana, saj so ljudje letno gledališče zasedli do zadnjega količka.
S komedijo Raya Cooneya, ki jo je režiral Marjan Bevk, so igralci kranjskega gledališča: Tine Oman, Matjaž Višnar, Bernarda Oman, Pavel Rakovec, Marijana Brecelj, Miran Kenda, Darja Reichman, Uroš Smole/, Aleksander Valič in janež Škof, sodeč po ploskanju ob koncu predstave, navdušili obiskovalce od blizu in daleč.
D. B.
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
Gostoljubnost
Gostoljubnost je ena temeljnih človeških in krščanskih odlik. Je onlika ljubezni do bližnjega in vaja v nesebični delitvi dobrin z drugim. Prinaša veselje in s tem že tudi plačilo, saj velja, da kosilo ne tekne, če ga sam poješ, (ruski)
Slovenci se ponašamo s tem, da smo gostoljuben n.iKid. Odkar je turizem pomembna gospodarska panoga, se zdi, da je pri tem kar preveč preračunljivosti. Čez poletje bomo morda komu nudili gostoljubje ali pa ga bomo deležni. Kaj pravi ljudska izkušnja o gostu in gostitelju?
Najbolj temeljno in v Svetem pismu utemeljeno načelo pravi: Gost naj ti bo nekaj svetega! Pravoslavni Rusi lepo povedo: Gost v hiši - Bog v hiši. Znana in priznana je vzhodnjaška gostoljubnost, ki govori tudi iz arabskega reka: Spoštuj gosta, čeprav je nevernik (nemusliman). Včasih je potrebna tudi previdnost, kot uči izkušnja Afričanov: Preden zakolješ kokoš, presodi značaj svojega gosta.
Gostitelj se mora držati še nekaterih pravil npr.: Najboljša pogostitev je - dobra volja in prijaznost. Sicer velja: Kakršen gost, taka čast (slovenski), vendar je bolj temeljno pravilo za gostitelja: Med gosti ne delaj razlik. Po mnenju Angležev je iskrena dobrodošlica najboljši obrok.
Ljudje utegnejo imeti različne namene, kadar koga povabijo. Neki hudomušnež je o nekom zapisal: Imel sem vtis, da je povabil goste izključno zaradi svoje knjige gostov.
Največ nasvetov in svaril pa ljudska modrost polaga na srce gostu. Povsem samoufhevno velja: Podredi se tistemu, pri čigar mizi sediš, (angleški) Afričani so še bolj neposredni: Ko si na obisku, dobro odpri oči, ne ust.
Posebno občutljiva zadeva je pogostnost in dolžina obiskov. O tem obstaja vrsta duhovitih, včasih že kar krepkih pregovorov, ki jih ni treba razlagati:
Smrti in gostom ne uideš, (perzijski)
Stalen (prepogost) gost ni nikoli dobrodošel.
Redek gosi ni nikoli v nadlego, (ruski)
Ko je gosi najbolj ljub, naj odide!
Dolgi obiski, kratki pokloni, (kitajski)
Gost je kakor riba - po treh dneh smrdi.
Prvi dan je gost, drugi dan še tudi, tretji dan pa je nadloga. (indi|ski)
Gostoljubnost in jemanje zdravil moraš omejiti na tri dni. (tamilski)
Nikoli do konca ne izrabi gostoljubnosti.
Obiski so zmeraj v veselje: če ne takrat, ko pridejo, pa takrat, ko odidejo, (portugalski)
Pravila bontona določa|o, kako se je treba obleči, če smo kam povabljeni. A ne pozabimo: Prihajajočega gosta ocenjujemo po obleki, odhajajočega po pametnosti.
BOGDAN DOLENC
Od 15. 3. 1996 do 1. 4. 1996 je potekala v Združenih državah Amerike redna strokovna ekskurzija pravne fakultete, ki je bila organizirana v okviru mednarodne in zunanje trgovinske usmeritve. V letošnjem letu se je je udeležilo 39 študentov in 2 profesorja.
Pot je bila zasnovana na podlagi učnega programa pravne fakultete, v okviru katerega študentje vse do 4 letnika pridobivamo teoretična znanja tako o temeljih prava in njegovih načelih kot o pogojih za delovanje pravnega sistema, enako tudi o nadaljnjih izpeljavah pravnega sistema v obliki najrazličnejših organizacij, te naj bi v praksi služile za vzpostavljanje temeljnih načel ne samo prava, temveč načel v celoti, ki jih z eno besedo lahko označimo kot težnjo za vzpostavitev in delovanje »pravil igre«.
Pot, na kateri naj bi pridobljeno znanje štirih let fakultete preizkusili in preverili tudi v praksi, je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je predstavljal državo New York kot finančno in organizacijsko središče ZDA ter verjetno v veliki meri tudi svetovno finančno-organizacijsko središče, drugi del pa je predstavljalo mesto VVashington, center upravne in politične moči.
V New Yorku je program obsegal predavanja na predstavništvu Republike Slovenije pri Organizaciji Združenih Narodov Predaval nam je veleposlanik Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov gospod Danilo Turk. Ogledali smo si stavbo Združenih narodov in poslušali predavanja italijanskega ter francoskega predstavnika pri Združenih narodih. Poslušali smo direktorja Ljubljanske banke v Nevv Yorku in predsednika slovenske poslovne skupnosti v ZDA, v odvetniški pisarni Seward-Kessel pa smo se na kratko seznanili z delom v odvetniški pisarni severnoameriškega tipa. Naša pot nas je vodila tudi v 55. nadstropje svetovnega trgovinskega centra, kjer smo spoznavali vlogo teh centrov za mednarodno trgovino in pomen tega za Slovenijo. Samo kot zanimivost naj povem, da gre tu za trenutno drugo najvišjo stavbo na svetu, ki pa je bila v preteklosti že tarča terorističnih napadov; ti so temeljito zamajali in razmajali to 110. nadstropno stolpnico. Seveda pa New York ne bi bil New York brez borze na Wall Streetu, broadvajskih predstav in sedaj že tradicionalnega srečanja vsakoletnih udeležencev strokovne ekskurzije bodo čih pravnikov z duhovnikom slovenske skupnosti v cerkvi Cirila in Metoda v New Yorku.
Drugi del poti nas je popeljal v glavno mesto ZDA, VVashington. Tu smo imeli predavanja v svetovni banki, banki za obnovo in razvoj, ameriški odvetniški zbornici, State Depart-mentu, George Mason universitv (tu so med drugim snemali tudi »Pelican Drief«), pravni fakulteti mesta VVashington (teh je
Stotisočnoga na Studencu
V soboto, 1. junija 1996, smo si v poletnem gledališču na Studencu lahko ogledali lutkovno predstavo »Stotisočnogai avtorja Borisa A. Novaka, v režiji Mi-leta Koruna. Lutkovno gledališče Ljubljana, ki s prikupnimi stonogami zabava otroke v ljubljanskem lutkovnem gledališču že dalj časa, je na Studenec povabilo Kulturno društvo Miran Jarc-Škocjan pri Domžalah.
Poskočna in spevna glasba, dobro ozvočenje, pisani kostumi, izvirni rekviziti, zanimiva kombinacija lutk
in igralcev na odru - vse to je otroke očitno močno navdušilo, še posebno pa seveda deklica Stonoga, ki nam jo je odigrala Urška Hlebec. Imeti sto ali pa celo stotisoč nog je pravo breme in nadloga, toda včasih se tudi taka nevšečnost obrestuje, bi lahko potrdili vsi otroci, ki so videli predstavo. Kolikor nog imaš, toliko čevljev potrebuješ, s tem pa tudi ogromno časa, da si jih lahko nadeneš. Zaradi dolgotrajnega obuvanja lahko zamudiš mnogo lepih stvari, pa tudi tistih drugih, manj lepih, med drugim tudi svojo lastno s'mrt, kar se je v veliko veselje deklice Stonoge zgodilo njeni babici s stotisoč nogami, saj se jo je gospa Matilda naveličala čakati...
Predstava je bila dobro obiskana in tudi vreme je bilo naklonjeno, saj je bilo tisti dan še posebno sončno in toplo. Vsi otroci pa so se lahko pohladili z dobrim mlečnim sladoledom, ki so ga dobili ob prihodu.
D. B.
Domžalski rogisti 15. 6. na tekmovanju lovskih rogi-stov v Miirzzuschlagu na Avstrijskem Štajerskem osvojili v skupini C - gostje in sosednje dežele mešane skupine 1. mesto in zlati rog.
namreč v mestu več) ter na slovenskem veleposlaništvu v Was-hingtonu. Samo ekskurzijo smo s strokovne plati zaključili s predavanjem kongresnika Oberstarja, ki nam je za zaključek podal še kaj več, kot samo nekaj vljudnostnih fraz in katerega predavanje je tudi uradno predstavljalo zaključek strokovnega dela ekskurzije.
Po zaključku poti lahko z vso odgovornostjo trdim, da je bila pot uspešna in koristna z najmanj dveh vidikov:
1. podala nam je praktični pogled na to, kaj pomeni mednarodna organizacija kot sam pojem, ki živi in deluje. Pri tem je to življenje pogosto oddaljeno od tega, kar smo se in kar nas učijo in kar je še posebej žalostno. Pogosto smo namreč dobili občutek, da imamo opraviti z organizacijami, ki so daleč od realnega življenja in vse osuple vsako leto znova ugotavljajo v svojih letnih poročilih, da se svet po čudežu ne vede po pravilih, ki so jih postavile Pri tem pa se ne zavedajo, da je velik del teh pravil posledica samozadostnosti največjih in zlagane pravičnosti ter enakosti vseh kot produkt slabih kom promisov diplomatskega barantanja (tu naj opozorim, da je generalna podoba teh organizacij več kot samo pozitivna, vendar pa taki primeri, kot sem jih opisal, na žalost mečejo slabo luč na organizacije in organe, ki si to niti najmanj ne zaslužijo).
2. kot drug pomemben vidik pa naj omenim dojemanje in vlogo Republike Slovenije v tem širnem svetu, ki naj bo zasnovan predvsem na trdnem in zdravem gospodarstvu in znanju kot vrednoti ter dobrini Spremlja pa naj ga tudi zavedanje slovenskega naroda, da pozna izobilje in blišč tujine tudi svojo temno stran, ki je lahko zelo grda in mnogo krat na žalost tudi brutalna
To ne pomeni zavračanja sistema, ki vlada v tujini, vendar pa to pomeni, da si slovenski narod ne more privoščiti, da bi morebiti prevzel tako dobre kot slabe lastnosti držav, ki so nam za zgled in bi se pri tem ne naučil nič iz napak, ki so jih delali drugi pred nami.
Ob koncu bi se v imenu študentov pravne fakultete rad te enkrat najlepše zahvalil vsem našim sponzorjem, ki so nam omogočili to pot in s tem prispevali k našim prizadevanjem po družbi, kjer naj bi pravo in pravičnost končno postala nekaj več kot samo oel pravne terminologije
Sponzorji: Občina Lukovica, Domžale, Moravče, Mengeš, Konjšek-GP Trojane, Mapis Domžale, Napredek Domžale, LB Domžale, Rupar Ihan, Vulkanizerstvo Gregorc Mengeš, Varnost Mengeš, Sraj Radomlje, Obrtna zbornica Domžale, AS Domžale, Fotostudio Majhenič.
Hvala! Napisal: JURIJ ŽUREJ
Pomoč: ANJA BROJAN
Mlado telo in neodvisen um -svetovna uspešnica
V torek, 11. junija, je priredila založba VAIE-NO-VAK iz Ljubljane tiskovno konferenco in predstavila dve novi knjigi. Prvo je napisal Deepak Chopra, nosi pa naslov »Mlado telo in neodvisen um«. Iz angleščine jo je prevedla Lidija Saje. Naslednja predstavljena knjiga je prevedena iz francoščine. Pisec Antoine I u/y ji je dal naslov: »V tvojem pogledu je skrita moč.« Za prevod je poskrbel Marko Crnkovic.
Delo »Mlado telo in neodvisen um« je svetovna uspešnica. Pisec odpira nov pogled na življenje, ki temelji na simbiozi vzhodnjaške modrosti in zahodne znanosti Poudarja, da človek z lastnim umom marsikaj usmerja v svojem življenju. Mnoga dogajanja pa potekajo samohotno - neodvisno od človeka samega Avtor nam pomaga dojemati nove vidike staranja, uči nas tehnike zavedanja telesnih procesov. Knjiga je porazdeljena na štiri dele. Naj jih naštejem: Dežela, v kateri ni nihče star, Staranje in zavedanje, Premagati entropijo in Znanost o dolgem življenju. Zajema 322 strani. Pisec Deepak Chopra je o sebi dejal: »Kronološko imam 49 let, biološko pa 25.«
Knjiga »V tvojem pogledu je skrita moč« je v svetovnem merilu ena redkih, ki govori o moči pogleda nasploh. Pisec poudarja, da izjemne moči pogleda niti delno ne znamo izkoristiti. Globoko svetuje, naj ne stopimo pred človeka s pobešenim ali begavim pogledom. Oči sočloveka je treba prikovati na svoj pogled. Govorica oči razkriva stvari, ki jih jezik ne more izraziti. Delo je porazdeljeno na 11 poglavij
Pisec Antoine Luzy je bil znan francoski psiholog; živel je v letih 1872 do 1954.
MUOS LIKAR
Epigrami
Iz državno-privatiziranega oziroma Iz privatno podržavljenega denarja?
(stvarja ga predvsem navadna raja)
Glej, v Trzinski coni Keopsova piramida rase, nas in ves svet opozarja na bogate čase.
Dohod na obrtno razstavo
(v TEN-TEN centru v Domžalah)
Preden znajdeš na elitni se razstavi,
le pred halo v zraku komunalni prah pozdravi.
Oljarna Vir in ocvrta čebula
Ta čebula pojem standarda postaja,
saj že kar tri dolga leta
se po tristo tolarjev prodaja.
FRANCE CERAR
16
/lamnik
Domžale
Dan odprtih vrat v osnovni šoli Trzin
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Pomlad v usnju
Že vrsto let vodstvo OŠ Trzin, s pomočjo vsega učnega osebja, prireja DAN ODPRTIH VRAT, ki so ga letos pripravili kar ob DNEVU SOLE, kjer učenke in učenci skozi razne prikazne oblike predstavijo svoje delo v šoli in zunaj nje. Kakovost prikazanega je iz leta v leto boljša, zanimanje učencev za tako obliko dela je izjemno veliko, raste tudi interes staršev, pa tudi drugih krajanov. Razveseljivo je, da si razstavo in prireditev zelo radi ogledajo tudi nekdanji učenci.
Letošnjo prireditev so poimenovali MO| KONJIČEK, saj so poudarili predvsem tisti del, ki predstavlja ljubiteljsko dejavnost, torej predstavitev zunajšolske dejavnosti učencev.
Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko Moj konjiček, v kateri so predstavili posamezne dele razstave z imeni mentorjev, posebno pozornost pa so namenili priložnostni številki šolskega glasila KALČKI (mentorica ga. Marija Lu-kan). V glasilu so učenke in učenci opisali svoje konjičke.
Popoldanski del prireditve so začeli s proslavo, na kateri so sodelovali učenci s poljubno izbranimi točkami. Vsak je lahko pokazal kaj zna in zmore. Tako so se pred nami zvrstile pevske in recitacijske točke, veliko je bilo igranja na instrumente, poleg plesa deklet pa so fantje prikazali tudi borilne sposobnosti v karateju. Vsebinsko je prireditev povezala ga. Marjanca Ipa-vec. Izvajalci so navdušili poln avditorij, ki je bil kar nekam premajhen in bi bilo smotrno pretehtati možnosti, da bi ta del prireditve prihodnje leto izpeljali v Kulturnem domu, saj je tako rekoč skoraj na šolskem dvorišču; bil bi svečanejši ambient, pa tudi nastopajoči bi imeli boljše občutke.
Po prireditvi so si številni obiskovalci lahko ogledali razstavo učencev podaljšanega bivanja, likovno
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH
ZBOROV GORENJSKE 96
Navdušujoča mlada grla
Zveza kulturnih organizacij Domžale In Osnovna šola Domžale sta 24. maja gostili tri otroške in pet mladinskih zborov na reviji gorenjskih pevcev. Nastopili so mladi iz Mengša, Upnice. Kamnika, Kranja, Radovljice, Železnikov, Jesenic in Domžal. Vsak zbor je zapel tri pesmi.
Ena od korenin bogate pevske kulture Slovencev je tudi petje v šolskih pevskih zborih, ki se na tekmovalnih in netekmo-valnih srečanjih kar pogosto sestajajo. Revija otroških in mladinskih zborov Gorenjske je že tradicionalno netekmo-valno srečanje, ki se seli iz občine v občino; tokrat so bili gostitelji Domžalčani.
Najprej se je predstavil domači mladinski pevski zbor Oš Domžale. Njegovo zborovodkinjo Mihaelo Pihler predvsem veseli, da se pevska vnema iz generacije v generacijo ohranja. Zbor je letos pripravil tudi celovečerni nastop v počastitev spomina na skladatelja Matija Tomca, umrlega pred desetimi leti. Tokrat so zapeli priredbi dveh slovenskih ljudskih - Tomčev venček Spazila sem lanka/Tri tičice in Merkujevo Tauti zeleni poloze - ter črnsko duhovno Good News.
razstavo, kjer je še posebno pozornost zbujala mlada umetnica lana Urbas s svojimi portreti, izdelke, nastale pri tehnični vzgoji, predstavitev knjižnih novosti z naravoslovnega področja, projekt ob dnevu Zemlje, prikaz učenja tujih jezikov pod naslovom LEARNINC CAN BE FUN in vsako leto posebno skrbno pripravljenega računalniškega programa PETRA.
Iz prikazanega pa bi vsekakor posebej poudaril prikaz zgibank iz papirja - origamov ter prijetno novost: razstavo malih in domačih živali. Pri tem so učenci navdušeno sodelovali in prikazali svoje ljubljenčke.
Razstava protipožarne zaščite zasluži poseben poudarek. Pripravili so jo člani šolskega društva Mladi gasilec. Poleg prikazanega vzgaja tudi mladi rod gasilcev, saj so v sklopu prireditev izvedli tudi tekmovalni test pod naslovom Preprečimo požare, bil je kar precej zahteven, sodelovalo pa je 27 učencev iz vrst mladih gasilcev. Tu moramo vsekakor omeniti prizadevnega mentorja Franca Malusa iz društva loških gasilcev, kar predstavlja spodbudno sodelovanje. Pripravo razstave je opazovala Anja janko-vec; tokrat ni sodelovala, saj pravi, da je že tako vsega preveč, pa da se je težko kosati s fanti; imel pa sem občutek, da ji je kar malo žal, da ne sodeluje, da bi bile potrebne samo dve besede, da bi...
V telovadnici so učenci razstavili svoje predmete iz zbirateljske dejavnosti (Moj konjiček). Prikaz je bil izredno pester, po svoje pa zanimiv tudi s psihološkega stališča, saj je nekako karakteriziral zanimanje mladih in še malo bolj mladih, za razne oblike delovanja. Največ je bilo vsekakor igrač, raznih značk, razstavljene pa so bile tudi zbirke bankovcev in kovancev, znamke, sveče raznih oblik, školjke, pa celo živalske lobanje, posebej privlačna je bila zbirka starega orodja za ob-
delavo lesa. Po razstavljenih zbirkah se je lepo videlo, kje starši sodelujejo s svojimi otroki, kar se mi zdi prav, saj jih preko njihovih konjičkov tudi usmerjajo za prihodnje preizkušnje v življenju.
V okviru DNEVA ŠOLE so bila organizirana tudi razna športna tekmovanja; na ta dan so učenci tekmovali v spretnostni vožnji s kolesom, bil pa je tudi finalni turnir v tenisu. Bodoče teniške zvezde bosta vsakakor zmagovalca: pri mlajših dečkih ie bil to Jernej Cone//, pri starejših pa Klemen Ličen.
Povprašali smo tudi, kaj o Dnevu odprtih vrat mislijo.
Učenka Mateja Erčuj, ki je bila tudi povezovalka programa proslave, pravi, da ji je prireditev všeč, razbije enoličje šolskega utripa, prijetno pa se seznaniš s snovjo, ki ni ravno šolski predmet ali tvoj konjiček. Judita Peterim (učenka) pa pravi, da bi moralo biti skozi vse leto tako lepo urejeno in prikazano, saj to pomeni popestritev šolskega vsakdana.
Ca. Greta Radanovič - obiskovalka: Dan odprtih vrat si ogledam vsako leto, ne samo zaradi hčerke, prireditev me tudi samo zanima, saj pomeni nov pristop; nas, starše, pa še posebej zanima, kaj so otroci sposobni ustvariti. Zanimiva je tudi primerjava med posameznimi izdelki. Razstava je tudi vsako leto kvalitetnejša. Ga. lana Mušič - obiskovalka: Super, da starši pridejo v šolo, da si vzamejo čas, da vidijo delo svojih in drugih otrok, spoznamo talente otrok. Pomeni mi tudi povezavo med starši in šolo. Najbolj všeč mi je bila razstava malih živali.
Dan odprtih vrat sta to pot uspešno organizirali s pomočjo vsega osebja ga. Erika Benkovič in ga. Nika Mušič, prihodnje leto pa drugi dve, tako pač v trzinski šoli gre.
Pohvala pa priliče tudi vsem neimenovanim, z ravnateljem na čelu, ki daje še posebne spodbude organizatorjem, da so pripravili res prijeten dan, katerega del so mnogi starši preživeli tudi na lepo urejenem prostoru učilnice v naravi, ob mini ribniku, postreženi iz šolske kuhinje po »sindikalni ceni«.
Naj končam z vabilom: nasvi-denje prihodnje leto!
TONE IPAVEC
V pomladno okrašeno dvorano Komunalnega centra Domžale smo prihajali dijaki zadnjih letnikov Srednje šole Domžale, profesorji, starši in prijatelji. Malo po 13. uri sta na oder prišla voditelja modne revije in z nagovorom v staro-slovanščini začela z uradnim delom modne revije. Ob zvokih živahne glasbe so začele na oder prihajati nepoklicne manekenke in manekeni oblečeni v usnjena oblačila, ki so jih izdelali, kot zaključne izdelke. Oblačila so dopolnili s torbicami, mapami in nahrbtniki lastne izdelave.
Oblačila, ki so jih predstavili dijaki, so bila v vseh modnih barvah in krojih, od klasičnih, športnih do letalskih jaken, kratkih hlač, dolgih kril, brezrokavnikov in drugega. Posebnost modne revije je bila črna lakasta jakna in torbica.
Med posameznimi izhodi so dijaki po-
kazali, kako znajo peti in plesati. S plesno točko so modno revijo popestrili člani kotalkarskega kluba.
Modna revija je po moji nestrokovni oceni, kljub marsikateri zadregi in negotovemu koraku uspela. Fotoaparati so veselo »škljocali«, da bodo spomini ohranjeni.
Res je, da se moda neprestano spreminja, vendar usnje ostaja človekov spremljevalec. V novejšem času ga obdelujejo po posebnih postopkih, da je mehko in prijetno za nošenje. Tudi barve usnja so postale modne: oranžne, zelene, vijoličaste in druge. Oblačila iz usnja so del garderobe, ne le mladih tudi starejših.
Novim oblikovalcem usnja in mode želimo veliko uspehov pri delu in v življenju. Naj bo »Pomlad v usnju« njihov življenjski stil.
BRANKA BIZJAN
Modna revija je pokazala dovršeno oblikovalno ustvarjalnost in poklicno usposobljenost domžalskih srednješolcev. (Foto: Lipovšek)
Med otroškimi pevskimi zbori so se predstavili tudi učenci podružnične osnovne šole iz Tunjic. (Foto: Lipovšek)
Nato je nastopil otroški pevski zbor OŠ Mengeš, ki je bil na aprilski državni reviji pevskih zborov uvrščen med najboljše. Vodi ga Nataša Stopar, na klavirju pa spremlja Mila Zivulovič. Za njim sta se zvrstila še otroška pevska zbora OŠ Staneta Žagarja iz Lipnice, oddelčna enota Ovsiše, pod vodstvom Irene Kosmač in OŠ Frana Albrehta, podružnice Tunjice, pod vodstvom Ane Štele.
Med mladinskimi pa so poleg domžalskega nastopili še pevski zbori OŠ Simon Jenko iz Kranja, OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, OŠ Železniki in Oš Tone Čufar lesenice.
Vsakemu zboru in pevovodkinji se je s šopkom zahvalil Lojze Stražar, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale. Ob slovesu pa je spregovoril: »Mislim, da je današnji dan praznik ne
KLEMEN GORENC S. b. OŠ Domžale
le za pevce in njihove zborovodje, ampak za vse nas. S svojo ubrano pesmijo dokazujete, da slovenska beseda ne bo izumrla. Klicem vam nasvidenje prihodnje leto v eni od gorenjskih občin!« S šopkom se je za izbrana besedila in vodenje revije zahvalil tudi Dragi Anžin.
KARITA
FESTIVAL DIAPOZITIVOV V RADOMLJAH
Svetloba, barva, motiv, lepota
Radomeljski društvi Foto-kino in video klub Mavrica ter Turistično društvo sta 17. maja v domači kulturni dvorani pripravili uspelo tekmovalno prireditev z naslovom »Dia festival '96«, na kateri se je predstavilo več kot sto slovenskih fotografov. Nastopil je tudi Stobljanski oktet, predstavitev pa je v imenu pokroviteljic, Občine Domžale in Zveze kulturnih organizacij, odprl podžupan Simon Mavsar. Poleg tega so v mali dvorani Kulturnega doma odprli tudi razstavo fotografij članov Mavrice z naslovom Cvetje in pomlad.
Stobljanski oktet je vedno dobrodošel gost kulturnih prireditev v občini (Foto: L. P.)
Pevci iz Stoba so dokazali, da jih lahko upravičeno štejemo med najboljše slovenske oktete. Vrsto let že razveseljujejo poslušalce in s pesmijo bogatijo kulturo slovenskega naroda. Zapeli so štiri pesmi, ki so z vsebino pomenile uvodv festival.
Dia festival je bil spočet na Gorenjskem in ima svojsko zasnovo. Fotografi pošljejo svoje diapozitive na eno mesto, potem pa si jih ločeno ogleda pet selektorjev in vsak napravi svoj izbor in po lastnem preudarku razdeli nagrade. Prvi izbor je bil že prikazan v Bohinjski Bistrici, radomeljski selektor je bil fotografski mojster Marko Aljančič, sledili pa bodo še prikazi v Kranju, Škofji Loki in Radovljici. Na koncu lahko zanesljivo zatrdimo, da so tisti diapozitivi, ki so bili predvajani na vseh prireditvah, ali celo nagrajeni, resnično kakovostni.
Obiskovalce in nagrajence je v imenu krajevne skupnosti pozdravil Andrej Šraj, njen predsednik. Slavnostno je festival odprl Simon Mavsar, domžalski podžupan. Občinstvo je izjemno prijetno presenetil z govorom, ki ni bil zgolj splet vljudnostnih fraz, ampak dovršena analiza umetniške fotografije in doživljanje likovne govorice diapozitivov. Obenem se je pokazal tudi kot dober poznavalec delovanja in uspehov Foto kino in video kluba Mavrica.
Nato je Marko Aljančič, selektor festivala, podelil nagrade. Avtorji so tekmovali v dveh kategorijah: prosta tema in eksperiment. V prosti tematiki je bil najboljši diapozitiv Valterja Nanula (Skupina 75, Gorica/Italija), drugi je oil LeoCaharija (FKK Nova Gorica), tretji pa Jurij Kurillo (FKK Janez Puhar, Kranj); diplome so prejeli Rado Miklavćić (Idrija), Stanko Lavrič (Družina Fuji), Janez Žibert (Kranj), Andrej Marušič (Nova Gorica) in Gregor Aljančič (Kranj). Najboljši eksperimentalni diapozitiv je napravil Marjan Humar (FKK Nova Gorica), drugi je bil Tomaž Kunst (FK Medicus, Ljubljana), tretji pa Janez Kosmač (FKV Mavrica, Radomlje); diplome so prejeli trma Plajnšek (Škofja Loka), Aleš Mikuž (Idrija), Goran Blagajac (Maribor), Darko Čadež (Kranj) in Klemen Kunaver (Skofja Loka).
KARITA
RAZSTAVA SLIK SAŠE HRIBERNIK-MONACELLE
Dobri demon Korant
V Likovnem razstavišču Domžale so 6. junija odprli razstavo slikarke Saše Hribernik - Monacelle. Predstavlja opus slik v tehniki gvaš v kombinaciji z zlatimi lističi. Osnovni motiv je stilizirana maska Koranta, ki v intenzivnih barvah izstopa iz črno-zlatega ozadja. Ob odprtju razstave je pel Stobljanski oktet, slikarka pa je spregovorila o svojem delu.
Slovenska pesem domačega okteta je bila ustrezen uvod v razgovor s slikarko, ki je pojasnila, zakaj si je za temeljni motiv izbrala masko Koranta/Kurenta. »Korant je eden najti-pičnejših slovenskih simbolov. Ta pradavni demon preganja zimo in prinaša pomlad. Zato je zame Korant simbol najbolj elementarne slovenske vere v jutrišnji dan. Predstavlja mi neizmerni vir domišljije in vsakič se mu približam z vsem spoštovanjem. Njegov videz je strašljiv, a strašljivost ni usmerjena v ljudi, ampak v hudo in zlo.« Na naslednje vprašanje, zakaj ima enaintridesetletna umetnica tudi italijanski priimek, je smeje se odgovorila: »Razlog sedi tamle v drugi vrsti in se pridno uči govoriti slovensko. Tole vprašanje je prav gotovo razumel, zato ne bi ničesar dodala.« Slikarki je domžalska razstava že deveta samostojna. Prej se je predstavila v Mariboru, Ptuju, Ljubljani, Kopru, Begunjah in avstrijskem Brucku na Muri. Zato ji je Pavel Pevec, vodja likovne dejavnosti v osrednjem občinskem razstavišču, ob koncu slovesnosti zaželel še obilo uspelih razstav.
Likovni kritiki so visoko ocenili predstavljene umetnine. Aleksander Bassin pravi za ustvarjalkino delo: »Pred nami je
Mlada umetnica (desno) je razložila zakaj je motiv njenih slik Korant. Foto Lipovšek
ornament Saše Hribernik, ki je narativen, likovno dorečen in izviren - z naslonom na tradicijo in kar je še posebej pomembno, odprt v nove aplikacije.« Ivan Sedej pa meni: »Slikarstvo mlade arhitektke Saše Hribernik je nenavaden, ob koncu 20. stoletja pa vendarle več kot razumljiv pojav. Vnovič in sorazmerno po dolgem času odpira eno od tistih specifičnih poti v slovenskem slikarstvu, ki se tudi v modernističnem obdobju ni moglo uveljaviti v tolikšni meri kot v drugih okoljih. Navidez čisto ornamentalno slikarstvo, ki s svojimi dosežki asociira na pedantno naslikane predloge za dekoracijo za fantastično postmodernistično arhitekturo, pomeni v sodobnem kontekstu to, kar je v modernizmu pomenil konstruktivizem.«
KARITA
Pesticidi - strupi nikar!
(3. nadaljevanje)
Vnos strupov v organizem pa ni možen samo preko »pitne« vode ampak tudi s hrano. Nekatere vrste zelenjave, žit in trav so sposobne komutirati tudi izredno visoke koncentracije nitratov, ki so odvisne od:
• koncetracije nitratov v prsti
• letnega časa
• delo dneva
• količine porabljenih herbicidov
Bistveno vlogo pri tem ima fotosinteza. Od odstopanja fotosinteze je namreč odvisna sinteza rastlinskih proteinov in zanjo tudi potrebni nitrati.
Dogajanja znotraj organizma
Dejstvo je, da dogajanja na biokemijskem nivoju znotraj telesa še vedno niso do konca pojasnjena in je nemogoče predvideti vse sinergi-stične učinke. Vendar raziskave kažejo, da se nitrati (V) v zgornjem delu tankega črevesja re-sorbirajo in večinoma izločijo preko ledvic, zato so precej manj toksični kot nitrati (III). Vendar jih mikrobiološka črevesna flora lahko spremeni v potencialno zelo toksične nitrate (III). Motnje v prebavi (kot je pomanjkanje želodčne kisline
pri dojenčkih) lahko ta proces samo še pospešijo. Če pretvorba nitratov (V) v nitrate (III) zastane, lahko nitrati (III) po resorpciji povzročijo močno vazodilatacijo (razširitev žil), kar lahko privede do vaskularnega kolapsa in cerebralne sinkope. Posledica je lahko tudi hiter padec krvnega tlaka. Hitra resorpcija nitratov (V). Če se ne reducirajo do nitratov (III), pa lahko ima posledično močan diuretičen učinek in ne moli delovanje ščitnice. Posledica je prekomerno izločanje joda iz organizma in porečano izločanje natrijevih in klorid-nih ionov. V telesu lahko pride še do endogene reakcije nitratov (V) in nitratov (III) z amini in amidi, kar lahko vodi do tvorbe nitrozamidov in nitrozaminov, spojin, ki so dokazano kancerogene in tertrogene. Ob endogeni gradnji nitrozo spojin v človekovem organizmu obstaja tudi ek-sogena, in sicer preko nitratreduktivnih mikroorganizmov v živilih, bogatih z nitrati. To je eden od razlogov, da je uživanje »pogrete« zelenjave tako nezdravo.
Če samo sklepamo, kako hitro se ti IDI-III naselijo v naših telesih, saj jih sploh ne zaznamo, kar naselijo se v naših telesih in ti se pojavijo v raznih oblikah obolenj, katera nas privedejo do zdravnika, če je še dovolj zgodaj.
Agroruše - Naš največji proizvajalec umetnih gnojil, katerih je veliko vrst, da bi vam jih predstavili.
Vse rastline, tako tudi gojenje kulturne oz. kmetijske rastline, potrebujejo za svoj razvoj, rast in rodnost različna hranila oz. elemente. Ta hranila oz. elemente delimo največkrat na makro elemente, ki jih rastline potrebujejo v večjih količinah |ZAKA|?) N-Dušik, P-Fosfor, K-Kalij in
mikro elemente, ki jih rastline potrebujejo v manjših količinah. (Fe-železo, Mn-Mangan, Mg-Magnezij, Zn-cink, Cu-baker). V preteklosti so ta gnojila predstavljali le živalski odpadki, razni rastlinski odpadki, pa deloma tudi kamenine. Največkrat se gnojila delijo glede na način uporabe ali glede na izvor.
Talna gnojila soliarne ali listna gnojila
Glede na izvor
- organska gnojila
- mineralna gnojila
- specialna gnojila
Nadalje na specialna tekoča in specialna trdna gnojila in kompleksna mineralna gnojila.
Poleg domačega proizvajalca vemo, da dobimo v trgovinah veliko takih gnojil, da ne omenjam posebej »BIO« gnojil.
Specialna tekoča gnojila so namenjena za rast in zaščito rastlin. Najbolj znano tekoče gnojilo Cvetal - 9-7-7 (Zeleno) in Cvetal 6-7-8 (Rdeč). Oba služita kot tekoče gnojilo za okrasne rastline.
Učinek obeh gnojil opazimo že po nekaj dneh. Verjetno se bližajo časi, ko bodo nekatere rastline če že ne pele, govorile pa gotovo bodo.
Spoštovani - razmislite.
Poskušajte si zamisliti in predstaviti, kaj pomeni uporaba pesticidov in umetnih gnojil, če je že sedaj potrjeno, da je 35% ljudi, ki jih uporabljajo za škropljenje in gnojenje rastlin, obolenih na dihalih in prebavnem traktu organizma.
ZELENI DOMŽALE ZVONE REPAS
Sanje
Ko ponoči zapreš oči,
zjutraj hladen veter te budi.
Včasih mislim, da sem sam,
da samo v sanjah lepo življenje imam.
Pa pravzaprav imaš polno skrbi, se ti v sanjah vse čudovito zdi. Tihi veter te nosi v daljave, naenkrat pa si zaželiš obale; ko sonce posveti ti v oči, misliš, da vse lepo žari.
Odpreš oči, meglen dan je -ne veš, kam izginile so sanje. Večkrat se ti zavrti v glavi, pa te naenkrat tihi veter ustavi.
Domžale
/lamnik
17
OB ZAKLJUČKU MANDATA
V Krajevni skupnosti Ihan je lepo
Svet krajevne skupnosti Ihan je zadnja leta, lahko bi rekli celo desetletji, vodil g. Zvone Slovnik, ki je v tesnem sodelovanju z g. Francem Gnidovcem, predsednikom skupščine, in člani sveta, ki so pokrivali vsa območja te krajevne skupnosti, uspešno uresničeval sprejete programe dela, tako da je Krajevna skupnost Ihan danes razvito območje občine Domžale.
Zadnja neuradna seja razširjenega sveta, kjer so bili prisotni prav vsi, ki so se aktivno vključevali v razvoj te KS, je bila priložnost za kratek sprehod skozi razvoj KS, kjer so po besedah g. Gnidovca uspešno delali, ker so »držali vkup«, so bili vztrajni in ker so vedno znali najti poti za realizacijo
načrtovanih investicij. G. Zvone Praprotnik se je skupaj z ga. Slavko Pogačnik še posebej iskreno zahvalil g. Slovniku in g. Gnidovcu, saj sta nosila največ odgovornosti in veliko prispevala k temu, da so imeli v svetu dober občutek, ko so sprejemali in uresničevali programe. Nikoli niso gradili na obljubah, ampak se je vse, kar so obljubili, tudi naredilo, čeprav je bilo včasih treba narediti veliko poti in več desetkrat potrkati na posamezna vrata, da so se odprla. Sad vseh prizadevanj so asfaltirane ceste in pločniki, pokopališče z mrliško vežico, javna razsvetljava, dom, ki je vsem lahko v ponos, in še marsikaj, kar se bo nadaljevalo in dokončalo v obdobju, ki prihaja,
ko bo po volitvah »vajeti« prevzelo novo vodstvo, ki ga čaka še kar precej dela. »Korajža velja je bila pogosta spodbuda«, se je spomnila ga. Pogačnikova, oba predsednika pa nista pozabila povedati, da ne bi naredila toliko, če ne bi imela tako prizadevnih »pomočnikov«, s katerimi so dve desetletji razvijali vse kraje v tej KS, kjer je lepo in prijetno živeti. »Bili smo več kot sodelavci, bili smo pravi prijatelji, ki se nikoli nismo skregali, vedno smo znali najti dogovor in vsi skupaj doseči, da so bili ljudje, ki navadno pričakujejo več, kot lahko daš, zadovoljni,« sta poudarila in se ustavila tudi ob kritikah, ki so jih deležni tisti, ki delajo, drugih nihče ne vidi, ob tem pa se nista pozabila zahvaliti svojima ženama in vsem drugim življenjskim sopotnikom članov sveta, saj so tudi oni prispevali k uspešnosti dela. Hkrati pa sta se zahvalila tudi vsem krajanom Krajevne skupnosti Ihan, ki so v vseh teh letih bili pripravljeni sodelovati z vodstvom KS in zaželela novemu vodstvu veliko uspehov.
V. V.
Spominsko darilo g. Zvonetu Slovniku, ki ga bo sporni- »Bili nismo le sodelavci, bili smo prijatelji, ki smo njalo na dve desetletji vodenja krajevne skupnosti vedno znali uskladiti svoje poglede,« je poudaril g. Ihan. (Foto: V. V.) Franc Gnidovec, ki mu je spominsko darilo izročila ga.
Slavka Pogačnik, članica Sveta KS.
Plakati se menjavajo, spomin na papežev obisk pa je nepozaben.
Foto: BOGDAN OSOLIN
90 LET TRZINSKIH GASILCEV
Ob visokem jubileju - nov avto
Trzinski gasilci letos praznujejo 90. obletnico delovanja svojega društva. K zadovoljstvu ob jubileju pa bo prispeval tudi nov avto, ki ga bodo predali namenu na osrednji slovesnosti. S praznovanjem, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela županja občine Domžale, Cveta Zalokar-Oražem, bodo začeli že v petek, 5. julija popoldne, ko bodo v Trzinu imeli medsektorsko gasilsko vajo, zvečer pa se bodo člani društva z gosti zbrali na slavnostni seji, na kateri bodo obudili spomine na prehojeno pot in najzaslužnejšim članom društva podelili občinska ter republiška priznanja. Naslednje popoldne, v soboto, 6. t. m., bodo najprej pripravili slavnostno gasilsko povorko, v kateri bodo poleg domačih gasilcev in članov sosednjih gasilskih društev sodelovale tudi narodne noše in godba. Po paradi bo slavnost; na njej bodo predali namenu novi avto, posebej prirejen kombi Volks-vvagen, ki bo namenjen predvsem hitrim posegom in prevozu gasilcev. V njem bo oprema za takojšnje gašenje in za morebitne posege ob avtomobilskih in drugih nesrečah. Novi avto bo dobrodošla pridobitev in dopolnilo k standardnemu gasilskemu avtomobilu TAM T-80, ki ga imajo že od leta 1988.
Po svečanosti se bo ob 19. uri začela gasilska veselica s plesom in bogatim srečelovom. Trzinski gasilci so še zlasti ponosni, ko ugotavljajo, da so večino denarja za nov avto zbrali s svojim delom, varče-
vanjem in podporo krajanov Trzina. Zelo dobrodošla je bila tudi denarna pomoč Občinske gasilske zveze in prispevki nekaterih sponzorjev. Zanimivo pa je, da so bili člani društva tudi kar sami pripravljeni posoditi denar, če bi ga morda zmanjkalo.
Ko trzinski gasilci razmišljajo o devetdesetih letih svojega dela, so upravičeno ponosni, saj so se s svojo nesebično pomočjo neštetokrat izkazali. Praktično so na vsakem letnem občnem zboru poslušali, kolikokrat so morali v preteklem letu posredovati pri gašenju požarov, dostikrat pa so hiteli na pomoč tudi, ko je poplavljala Pšata, saj so v preteklosti, pred regulacijo potoka, narasle vode pogosto zalivale hiše in odnašale pridelke. Občasne visoke vode grozijo še zdaj, gasilci pa gredo v akcijo tudi takrat, kadar divjajo druge naravne sile, na primer, ko je orkanski veter odkrival strehe, lomil drevesa in ogrožal varnost ljudi. Ves čas delovanja so na društvu skrbeli za vzgojo in urjenje novih gasilcev, za seznanjanje sokrajanov z nevarnostjo ognja in s tem, kako se da požarom izogniti. Neredko so s protipožarnimi ukrepi seznanjali šolarje, vseh 90 let pa so prizadevno skrbeli tudi za svojo opremo, za nakupe novih, boljših gasilskih aparatov, brizgaln, zaščitnih in slavnostnih uniform ter za svoj gasilski dom.
Trzinci so solidarno pomagali gasiti požare v Trzinu pa tudi v sosed-
Tistega dne je bil nalepljen na izložbenem oknu Likovnega razstavišča Domžale plakat, ki je vabil na neko strankarsko prireditev. Videti je bilo prav neokusno, nelepo. Kultura lepljenja plakatov v našem mestu je na precej nizki stopnji, v naši občini plakatiranje namreč še zmerom ni dobro urejeno. Morda bo zalege! in prinesel več reda na tem področju poseben občinski odlok. Pa še volitve se bližajo ... Foto: Bogdan Osolin
Kdo bo tebe ljubil, Mlinščica?
Večkrat opazimo, da so reke in rečice v naši deželi pravo pravcato odlagališče najrazličnejših odpadkov. Ali vas to res nič več ne (zjmotif Kdo naj skrbi za naše okolje! Če vas to (in drugo) moti, spoštovani bralci Slamnika, pokličite uredništvo Slamnika. Veseli bomo vsake vaše informacije. Na dan z besedo ali fotografijo!
BOGDAN OSOLIN
TURISTIČNO DRUŠTVO IHAN
Vedno dobrodošle narodne noše
Turistično društvo Ihan ima 170 članov, ki se redno udeležujejo aktivnosti. Predsednica, ga. Slavka Pogačnik in tajnik, g. Anton Križaj uspešno vodita devetčlanski upravni odbor društva, ki je že vrsto let eno najuspešnejših turističnih društev v naši občini in ga poznajo celo zunaj njenih meja. V njem so tudi šoloobvezni otroci, ki radi prihajajo v društvo. Na občnem zboru so sprejeli svoj program za letošnje leto in ga uspešno uresničujejo, navzven pa se predstavljajo (udi s stenskim koledarjem, ki so ga razdelili v 800 izvodih.
»V letošnjem letu smo v aprilu opravili spomladansko čistilno akcijo v Ihanu, pri kateri je sodelovala šolska mladina, člani odbora pa smo poskrbeli za organizacijo in izvedbo, pa tudi za vreče, rokavice in odvoz smeti,« pripoveduje tajnik, g. Anton Križaj in pove, da so v zahvalo za sodelovanje mladim kupili nekaj zabojev jabolk in malo bonbonov. V istem mesecu je bil njihov gost inž. Slavko Zgonc s predavanjem o vzgoji okenskih in balkonskih cvetlic, ki ga je poslušalo 80 krajanov. Če človek obišče ta konec občine, lahko takoj ugotovi, da so nasveti g. Zgonca padli na plodna tla, saj hiš brez lepih rož ni. Omenimo lahko tudi dobro obiskano predavanje g. Sama Križaja 0 popotovanju po Afriki in vzponu na Kilimandžaro, ter izlet članov društva v Rogaško Slatino, Atomske Toplice, Olimlje, Krško in Otočec.
Med člani društva je veliko narodnih noš, ki rade sodelujejo na različnih  prireditvah.  Tako niso
manjkale pri velikonočni procesiji v Ihanu, še letos pa jih čaka kmečka ohcet v Kandršah, tradicionalna prireditev Cvetje in pivo v Laškem. V mesecu avgustu bodo predstavili svoj kraj in občino na tradicionalni prireditvi narodnih noš širšega območja Srednje Evrope v Beljaku, vedno dobrodošli gostje pa so tudi na dnevu narodnih noš v Kamniku in Mihaelovem sejmu v Mengšu. Ker posebej radi nastopajo v domačem kraju, bodo prisotni ob odkritju slike Sv. Florijana na Gasilskem domu, sezono pa bodo zaključili z vedno prijetnim martinova-njem.
Delovni bodo tudi jeseni, ko jih čaka občni zbor društva, leto pa bodo zaključili z Miklavževim večerom in izdajo stenskega koledarja za leto 1997.
Razgovor z g. Križajem zaključujem s pohvalo vsem, ki skozi vse leto skrbijo za lep in prijazen videz kraja, obiskujejo predavanja ter skrbijo za urejeno okolico spomenika dr. Antona Breznika, za cvetlični nasad in zelenico, obenem pa nikoli ne pozabijo opozarjati na nepravilnosti.
Za konec mi predsednica, ga. Slavka Pogačnikova še pove, da pravkar uresničujejo še eno veliko željo: radi bi namreč organizirali mladinsko folklorno skupino, ki naj bi delovala v okviru zunajšolske dejavnosti Podružnične šole Ihan, s katero zelo uspešno sodelujejo. Naročena so že oblačila in prav kmalu bomo lahko zaploskali novim narodnim nošam; te bodo zanesljivo nadaljevale dolgoletno tradicijo narodnih noš iz Ihana, ki so vedno povsod dobrodošle. v
Ga. Slavka Pogačnik, predsednica, Turističnega društva Ihan. Foto: V.
in g. Anton Križaj, tajnik uspešnega
njih naseljih, še preden so imeli svoje gasilsko društvo. Takrat so bili požari dokaj pogosti in hudi, saj so bile hiše največkrat lesene in krite s slamo. Najhujši požar je Trzin prizadel leta 1879, ko je pogorelo kar 36 poslopij. Ni čudno, da se je že zgodaj pokazala nuja, da ustanovijo svoje gasilsko društvo.
Pobudnik za ustanovitev Gasilskega društva v Trzinu je bil takratni trzinski učitelj Luka Blejc, društvo so ustanovili 17. maja 1906. leta. Na ustanovnem občnem zboru se je včlanilo 27 prostovoljcev, imeli pa so tudi 120 podpornih članov Prvi načelnik upravnega odbora je bil Jože Kralj, ob ustanovitvi pa so naročili prvo prevozno brizgalno, gasilsko orodje in gasilske obleke. Že naslednje leto - 1907, so postavili prvi gasilski dom v Trzinu, tistega leta pa so se tudi zelo izkazali z reševanjem ob hudi poplavi Pšate. Sprva so imeli le ročne, leta 1930 pa so dobili prvo motorno brizgalno.
Med prvo svetovno vojno so k vojakom poklicali več kot dve tretjini aktivnih članov, z bojišč pa se jih 6 ni več vrnilo. Tudi druga svetovna vojna je društvo krepko prizadela, še zlasti so bili razdvojeni, ko je bilo treba gasiti ob Številnih partizanskih zažigalnih akcijah. Nekateri so se gašenju takrat raje izognili, drugi pa niso bili preveč zavzeti pri dušenju ognja. Po vojni so ugotavljali, da imajo opremo precej iztrošeno, zato so jo postopno obnavljali, v letih 1958/59 pa so obnovili gasilski dom. Leta 1965 so leseni opazovalni stolp pri domu zamenjali z zidanim, razširili so vhod v dom in ga tudi drugače posodobili, kupili novo motorno brizgalno. Leta 1966 so ob 60 obletnici kupili prvi avto, s katerim so nadomestili prejšnje konjske vprege in precej povečali svoje možnosti za hitrejše posredovanje. Zelo velik napredek pri protipožarni varnosti v Trzinu je v letih 1967-68 prinesel vodovod s hidranti za gašenje. Leta 1969 so kupili tipizirano vozilo kombi IMV, v letu 1972 pa dobili novo sodobno brizgalno vrste Rosenbauer, ki jo uporabljajo še zdaj. V letu 1981 so se odločili za temeljito prenovo gasilskega doma. Dom so porušili do tal in začeli graditi novega. Že istega leta je bil novi dom pokrit, povsem dokončan pa je bil leta 1986, ko so ga ob 80. obletnici društva slavnostno predali namenu. Z novim, večjim domom, so pridobili še eno garažo, v zgornjih prostorih pa lepo sejno sobo. Leta 1988 so kupili nov avto TAM T-80.
Društvo šteje zdaj 75 članov in članic, od tega jih je kakih 30 aktivnih, imajo pa tudi 600 podpornih članov. Udarna mlajša skupina članov ves čas marljivo trenira in sodeluje na občinskih in medobčinskih gasilskih tekmah, s katerih se vračajo s solidnimi rezultati, nemalokrat tudi s pokali in drugimi priznanji. Člani društva se redno udeležujejo tečajev za izprašane gasilce, na društvu pa tudi drugače skrbijo za vzgojo in urjenje svojih članov V svojih vrstah imajo pionirje, vendar bi jih želeli včlaniti še več, saj se zavedajo pomena pomlajanja svojih vrst. Želeli bi tudi več sodelovanja s krajevno skupnostjo, saj opažajo, da jih vodstvo KS zanemarja, ne vabijo jih na svoje sestanke, že več let pa ni bilo tudi nobenega predstavnika krajevnega vodstva na občnih zborih gasilskega društva. Upajo, da bo po novih volivah v KS bolje, imajo pa že tudi druge načrte za še uspešnejše delo svojega društva.
MIRO ŠTEBE
18
/lamnik
Domžale
ZA LEPŠO JESEN ŽIVLJENJA
Naša prijetna srečanja
Tukaj smo, vaši smo, radi vas imamo, zato vam izrekamo našo zahvalo,
je delček HIMNE skupine za samopomoč »NAŠA SREČANJA«, ki je v majskih dneh letošnjega leta praznovala prvo obletnico ustanovitve. Ustanovljena je bila na pobudo Centra za socialno delo Domžale, kjer so delavke ugotovile, da premalo skrbi namenjajo ostarelim, zato sta socialni delavki Majda in Anka ob pomoči patronažne sestre Jelke v lanskem letu ustanovili prvo skupino za samopomoč, ki se srečuje enkrat v tednu in skozi različne oblike dejavnosti lepša jesen življenja vseh sodelujočih.
Prijatelji iz Kopra v Arboretumu
»Izlet je uspel tudi zaradi pomoči Društva invalidov Domžale, ki nam je pomagalo pri organizaciji obiska in kosila v gostišču Kovač na Koli-čevem. Sodelovanje med koprskimi in domžalskimi invalidi je že dalj časa nadvse uspešno, zato ob tej priliki izrekam vso zahvalo g. Ediju Završniku, predsedniku, ter g. Hinku Modlicu, podpredsedniku Društva invalidov Domžale, za vso nesebično pomoč,« je povedal g. Milan Gimerman, predsednik Društva invalidov Koper, ko je več kot 100 članov tega društva obiskalo Arboretum Volčji potok. Ker je bilo tudi vreme lepo, so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni, še zlasti 87-letni gospod Vidmar, ki so ga ob tej priložnosti posebej obdarili.
Člani Društva invalidov Domžale radi sodelujejo s prijateljskimi društvi, še posebej pa so veseli svojih prijateljev iz Izole, Laškega in Kopra, saj jih z njimi vežejo dolgoletne tesne vezi, zato smo za kratko izjavo zaprosili še g. Hinka Mod-lica, podpredsednika domžalskega društva: »Lepo je sodelovati s tako prijetnim društvom.
Ob tej priliki se želim javno zahvaliti vodstvu Arboretuma za human odnos do invalidov, saj so omogočili brezplačen ogled razstave cvetja ter prevoz težkih invalidov z električnimi vozički. Hvala.«
D. I.
Voditeljica skupine, ga. Majda Hrovat, je v uvodu srečanja, ki se ga je med mnogimi gosti udeležila tudi županja Cveta Zalokar Ora-žem, povedala, da so stari ljudje iz različnih vzrokov bolj pasivni, vdani v svojo usodo in se težko prilagajajo spremembam, zato so skupine za somopomoč zelo koristne. Rešujejo namreč velik del njihovih stisk, obenem pa postajajo most, po katerem starejši ljudje svoje dragocene izkušnje posredujejo srednji ali mlajši generaciji, rešujejo pa tudi problem osamljenosti, duševne potrtosti in neosmišlje-nega životarjenja starih ljudi.
Gospa Anica je predstavila enoletno delo skupine NAŠA SREČANJA; v njem je bilo vse: pogovorne teme, izleti, srečanja, obiski drug drugega, različna praznovanja in družabna srečanja. Skupina je spregovorila o zgodovini Domžal, spoznavala okolico občine, pozorno prisluhnila pripovedovanju članic o njihovem najsrečnejšem dogodku v življenju in ob tem spoznala, da »nismo odpisane, da znamo živeti. Četrtki so naši praznični dnevi, takrat se srečamo in smo veseli,« je na kratko povedala gospa Anica in ob tem predstavila tudi svojo življenjsko usodo ter se iskreno zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali (zlasti Centru za socialno delo in Zdravstvenemu domu Domžale), da so NAŠA SRE-ČAN|A vedno težko pričakovana in da nihče nikoli ne manjka. Spomini starih ljudi na njih ponovno zaživijo in ostajajo še lepši.
Tudi praznično srečanje ob prvi obletnici skupine za samopomoč je bilo le ena izmed oblik NAŠIH SREČANJ, spremljani z občutki, ki jih ni mogoče zapisati, treba se je srečati s temi starejšimi ljudmi, ki so prav v teh oblikah našli smisel jeseni življenja. Kako lep je prav vsak njihov četrtek, pa so povedale:
GOSPA MARIJA - vsako srečanje je samo zase enkratno doživetje, ki se ga vedno rada spominjam. Sama živim v bloku in mi srečanja s sovrstniki ob četrtkih, ki jih komaj čakam, veliko pomenijo v moji jeseni življenja.
GOSPA VIDA - stara sem 94 let in sem najstarejša članica skupine za samopomoč. Vedno se dobro počutim in nisem nikoli bolna.
Himna skupine NAŠA SREČANJA zazveni še lepše, če jo s harmoniko spremlja sestra Jelka Bečaj.
Srečna sem, ker imam zdrav razum, še vedno rada deklamiram in se spominjam pesmice, ki sem jo deklamirala v 2. razredu.
GOSPA VIDA - prišla sem precej pozneje kod druge na pobudo in priporočilo in sem bila zelo lepo sprejeta. Rada bi z enakim obnašanjem vračala vse lepe trenutke, ki jih preživim v tej skupini.
GOSPA JUSTI - v skupini sem od začetka. Še zlasti pa sem bila vesela in presrečna, ko so me članice sku-
pine obiskale v bolnici. Hvala vsem!
GOSPA ANICA - v skupini se prav vse trudimo, da bi nam bilo lepo. Če ne bi bilo skupine, nikoli ne bi videla Volčjega potoka in čudovite razstave. Bila sem ganjena in nikoli ne bom pozabila čudovitega obiska teh naravnih lepot.
Veliko prijaznih besed in velika torta v obliki srca so največ povedale o čudovitih srečanjih skupine za samopomoč »NAŠA SREČANJA«. Vsem članicam želimo zlasti veliko zdravja. V.
Minljivost je vse, kar je človeku dano
To so bile uvodne besede gospe Cvete Zalokar-Oražem, ki se je kol prva županja občine Domžale odzvala vabilu sladkornih bolnikov, sorodnikov in zdravstvenih delavcev, zbranih 23. maja v prostorih Maj-čevega dvora v Jaršah.
Upravni odbor Društva diabetikov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče je tega lepega majskega dne pripravil zanimivo popoldne. Po uradni otvoritvi in pozdravih smo naše srečanje obogatili z milim petjem Mešanega pevskega zbora Jarše ter melodijami ložice Kališnik in Boža Mati-čiča. Po dobro izpeljanem občnem zboru nas je pozdravil predsednik
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Obisk večnega mesta
V bogatem in pestrem programu izletov in letovanj Društva invalidov Domžale prav vsak najde kaj zase. Izleti po domovini in tujini, letovanja v Izoli ali na Češkem so vedno dobro obiskana in ponujajo članom in njihovim sorodnikom veliko priložnosti za sprostitev, za boljše zdravje, pa tudi za spoznavanje zgodovine. Prav zadnja je bila zvesta spremljevalka skupine izletnikov, ki se je v organizaciji Društva invalidov Domžale napotila, da obišče Rim - večno mesto in prestolnico Italije. Spotoma se za kratek čas ustavijo tudi v Firencah ter se prepričajo o zgodovinskih znamenitostih Vatikana.
Nočna vožnja iz Domžal do Rima je minila v prijetnem kramljanju potnikov, v predstavitvi izleta in znamenitosti Italije ter pogovoru
o programu, ki je bil pester in bogat, tako da smo praktično izkoristili prav vsako minuto našega bivanja v sosednji državi. Po pozdravu vedno prijazne Dragice, ki jo vsi člani društva zelo dobro poznajo in vedo, da bo vse v redu, če je tudi ona v avtobusu, smo prisluhnili vo-dički Metki, ki nas je s kratkimi orisi seznanjala z znamenitostmi poti do Rima, kjer je bila naša prva postaja Beneški trg s spomenikom Vitoriu Emanuelu, ki je bil vse dni izhodišče vedoželjnih izletnikov. Kolo-sej, različni stebri in templji oz. njihovi ostanki, palače in veliki raz-prostrani trgi so bili ob različnih cerkvah deležni naše pozornosti, ki se je ustavljala tudi na ostankih term ter znanem rimskem vodovodu - akvaduktu. Občudovali smo baziliki Sv. Petra in Sv. Pavla,
Spominski posnetek na Trgu Sv. Petra v Vatikanu. Foto: R. V.
se sprehodili do cerkve Marije Snežne in vrgli novčiće v Fontano di Trevi, saj nam to zagotavlja, da se v Rim še vrnemo. Spanje v prijetno domačem hotelu v termalnem kraju nekaj deset km iz Rima je bilo dobrodošlo, saj sta nas dolga pot in sprehod po Rimu zelo utrudila. Naslednji dan je bil namenjen ogledu laterantske cerkve. Ustavili smo se ob svetih stopnicah cerkve Sv. Lovrenca in se nato napotili do Vatikana, kjer smo si najbolj vztrajni v veliki gneči izborili ogled Sikstin-ske kapele in drugih znamenitosti vatikanskih muzejev. Po ogledu trga in cerkve Sv. Petra ter krajšem predavanju o zgodovini papeške države smo se z avtobusom odpeljali do Calistovih katakomb. Zadnja postaja so bile za večino španske stopnice s cerkvijo Trinita dei Monti, manj utrujeni pa smo mimogrede obiskali še trg Navone in Pantheon in se poslovili od Rima.
Na poti proti domu smo se za kratko ustavili v Firencah, najbolj »umetniškem« mestu na svetu, kjer smo imeli ravno prav časa za ogled mesta z Michelangelove ploščadi in obisk Trga gospodov ter nekaterih najbolj znanih cerkva in spomenikov v tem mestu. Od tu do Domžal je bilo sicer še precej vožnje, vendar je zaradi obujanja spominov in prijetne utrujenosti vseh izletnikov hitro minila.
Napor in zelo vroče vreme, ki sta nas spremljala na našem sprehodu po Rimu in Firencah, sta pozabljena, ostali so prijetni spomini na vrsto novih spoznanj o zgodovini in umetnosti obeh mest in Italije ter Vatikana, predvsem pa lepi spomini na čudovit izlet in prijazne sopotnike, ki bodo marsikoga izmed udeležencev spremljan vse življenje.
V.
Zveze društev diabetikov Slovenije, gospod lože Snoj. Poudaril je, da število sladkornih bolnikov povsoc narašča. Največ sladkorne bolezni je med starejšimi. Po podatkih Mednarodne diabetične zveze (IDF) je diabetes v svetovnem merilu ena izmed petih glavnih vzrokov smrti. To je bolezen, ki povzroča hude komplikacije, kar vodi v pomanjkanje telesnih in duševnih moči ter znižuje življenjsko raven bolnikov.
Da bi bilo problemov čimmanj, nam je v polni dvorani Majčevega dvčira govoril o vplivih sladkorne bolezni na kosti in sklepe znani ortoped, dr. Marko Kralj. Predvsem je poudaril nastanek zgodnje oste-oporoze pri diabetičarkah. Preventiva vseh prezgodnjih komplikacij diabetesa je urejena sladkorna bolezen.
Stalno naraščanje števila bolnikov nalaga zdravstvenemu osebju v diabetičnih ambulantah in našemu društvu obveznost, da kar največjo skrb v letu 1996 namenimo:
1 .izobraževanju,
2. enodnevnim izletom,
3. sedemdnevnemu preventivno-rekreativnemu okrevanju v enem od slovenskih zdravilišč,
4. da se priključimo vseslovenskemu prijateljevanju v gibanju, ki bo septembra v Športnem parku v Domžalah,
5. obiskom sladkornih bolnikov v domovih za ostarele v Domžalah in Mengšu.
Člani društva bomo sodelovali pri proslavi štiridesetletnice delovanja Zveze društev diabetikov Slovenije, kajti letošnje praznovanje bo zaznamovano s pomembno obletnico, saj mineva 75 let, odkar je Frideric Banting iz Toronta odkril hormon insulin. Odkritje insulina je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini boja proti sladkorni bolezni.
Geslo dneva sladkorne bolezni (14. november) za leto 1996 je: INSULIN ZA ŽIVLJENJE.
ANICA KVAS, višja medic, sestra
VOKALNA SKUPINA GLORIA
Nepozaben večer
V soboto, 8. junija, je bil v lepo obnovljeni in okrašeni cerkvici v f,robijah dobrodelni koncert, ki ga je izvedla vokalna skupina GLORIA. Čudovito petje duhovno bogatih pesmi, katerih besedila so se dotaknila naših src, je navdušilo številne, predvsem mlade poslušalce. Avtor skoraj vseh pesmi je gospod Marjan Bunič, ki je tudi vodja skupine. Kakor je povedal, je
nali, da je bogastvo v dajanju in darovanju, in da je najbogatejši tisti, ki veliko daruje. Bog naj jim stotero povrne! Darovali so: Občina Domžale, družina Jelovčan, Aco Majhenič, Jeretina, Media Print Gostič, Nagelj - Grafični studio Herle, LB Banka Domžale, Območna obrtna zbornica Domžale, Pučko, Počivavšek, gostilna Narobe, Galma d.o.o, Ana Miklavčič,
Vokalna skupina GLORIA na dobrodelnem koncertu v f,robijah.
snovi za pesmi vzel iz življenja in premišljevanja. Govorijo o ljubezni, o življenju, otrocih, angelih pa tudi o grehu in slabostih. Na vse gledajo optimistično in so zato tudi spodbudne. Dolg aplavz, dodatki ob koncu koncerta pričujejo o priznanju nastopajočim, posebej pa jim gre priznanje zalo, ker so se na povabilo Župnijske Karitas Domžale takoj odzvali in bili brez pomislekov pripravljeni darovati celovečerni koncert za ljudi v stiski. Bog jim povrni!
Hkrati bi se radi zahvalili vsem, ki ste kot sponzorji darovali za ljudi v stiski. Na naše povabilo se jih je odzvalo okrog 2%. Njim gre zan-vala, kajti oni so tisti, ki so spoz-
Simon Burja, Boštjan Burja, Albin Laznik, Klara Tekavc, Aleš Tekavc, Franc Česnik, Fermont d.o.o., Helena Grilj, Jože Kovač, Marta Doli-nar, Marija Tijan, Marko Petrlin, družina Schvvarzbartl, Marija in Janez Grošelj ml., Marjan Starin, SAM d.o.o. Morda je naknadno prispel še kakšen dar, tudi tem iskrena hvala. Hvala gospodu Alojzu Rajku, župniku iz Jarš, za gostoljubje in vsem, ki ste karkoli pripomogli k dobrodelnemu koncertu. V imenu vseh, ki bodo z vašo da-režljivostjo laže premagali svoje težave, še enkrat iskrena hvala, posebno še skupini GLORIA.
MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL
DRUŠTVO IZGNANCEV
Srečanje v Mostecu
Ob 7. juniju - DNEVU IZGNANCEV - smo se člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale pridružili tradicionalnemu praznovanju tega dne v Mostecu. Tja smo se odpeljali z dvema avtobusoma, več deset naših članov pa se je v prijetno zelenje Mosteca odpravilo s svojimi avtomobili.
letošnje srečanje je bilo precej govorniško naravnano, saj so številni izgnanci, njihovi sorodniki in prijatelji najprej prisluhnili kratkim nagovorom predsednikov krajevnih organizacij, ki so bile soorganiza-torji letošnje slovesnosti. Delo naše organizacije predstavil predsednik Jožef Kveder. Slavnostni govorik, g. Franc Matko, predsednik ljubljanske koordinacije, je spregovoril o dosedanjih aktivnostih izgnancev, posebej pa se je dotaknil nekaterih zadev, ki spremljajo naše delo in so naše mesto tudi v zaključnem pozivu    poslancem Državnega
zbora in Vladi Republike Slovenije. Naše zahteve obsegajo predvsem priznanje dobe izseljeništva tudi po 15. maju 1945, saj se je cela vrsta izgnancev vrnila na svoje domove šele jeseni leta 1945, enake pravice tudi za izgnance, rojene v izseljeni-štvu, hitrejše reševanje naših zahtevkov v okviru upravne enote ter čimprejšnji sprejem zakona o povrnitvi vojne škode. Prisotne izgnance sta ob predsedniku slovenskega društva izgnancev, g. Vladu Deržiču, pozdravila tudi poslanca g. Miran Potrč (ZLSD) in ga. Danica Simšič (DS) ter obljubila vso pomoč pri sprejemanju zakonodaje.
Domžalčani smo vsem prisotnim pripravili prijetno presenečenje, saj so se našemu vabilu odzvali pevci OKTETA BRATOV PIRNAT; udeleženci slovesnosti so jih v Mostecu toplo pozdravili. Večina pevcev je bila med vojno izgnana, zato so toliko bolj občutili razpoloženje
»Brezbrižni« upokojenci v Planici
V Planici je brezbrižnim upokojencem govoril brezbrižni predsednik, ki se je brezbrižno jezil nad brezbrižno vlado, ki je nasledila brezbrižno slanje brezbrižne avantgarde, ki je v petdesetih letih ustvarjala dolgove, ki jih je treba NEBREZBRIŽNO plačevati. Zato je zelo NEBREZBRIŽNO, da se voditelj avantgarde zdaj razburja nad vodstvom državi- (oziroma tudi nad sabo), ki ga vodi in ga je vodil in s tem pomagal, da smo v petdesetih letih z narodnim dohodkom za zahodnimi in severnimi sosedi zaostali za trikrat. Torej - brezbrižnost na kubik!
FRANCE CERAR
Na slovesnosti ob dnevu izgnancev v Mostecu je nastopil tudi oktet bratov Pirnat. Društvo Izgnancev se jim za nastop iskreno zahvaljuje. Foto: V. V.
v Mostecu. S doživeto zapetimi Slovenec sem, Tam, kjer pisana so polja, O košnji in Mlatiči so ponovno dokazali, da spadajo med najboljše oktete, in da bo njihov slovesni koncert ob 40-letnici umetniškega dela v letu 1997 prava poslastica za vse ljubitelje lepega petja.
V družabnem delu so naši člani največ pozornosti namenili znancem in prijateljem, s katerimi so bili skupaj izgnani in se vsako leto srečujejo v Mostecu, srečanje pa so izkoristili tudi za dogovor o izletu v Bolnico Franjo, Postojnsko jamo in na Cerkniško jezero konec junija 1996.
Vsem članom želi društvo pri-
jetne poletne dni!
Domžale
/lamnik
19
Blesteč uspeh Domžalskega slamnika '96
Konec maja je Kotalkarsko-dr-salni klub Domžale (KDK) zelo uspešno izvedel tradicionalno, tokrat že 9. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Domžalski slamnik '96. Po oceni večine, tako udeležencev kot gledalcev, je tekmovanje zelo lepo uspelo in je Domžalam spet prineslo vrhunsko prireditev mladih kotalkarjev iz domovine in tujine. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev - več kot 100 iz 16 kotalkar skih klubov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Občina Domžale in županja Cveta Zalokar-Oražem je v svojem govoru, ko je v hali Komunalnega centra Domžale slavnostno odprla tekmovanje, poudarila pomen takšnih prireditev za našo občino.
Zavzela se je za še več takšnih tekmovanj in ob tem organizatorjem obljubila tudi svojo pomoč. Kotalkarsko-drsalni klub Domžale (KDK) se je že večkrat izkazal kot dober organizator, zato ni čudno, da tekmovanje za Domžalski slamnik vsako leto privabi več tekmovalcev. Letos so prišli kotalkarji iz praktično vseh slovenskih kotalkar-skih klubov in tekmovalci iz Hrvaške ter kar 8 klubov iz sosednje Italije - velesile v tem športu.
Prireditev, ki naj bi pomenila uraden začetek sezone, je bila na res visoki kakovostni ravni, saj je nastopilo precej zelo dobrih kotalkarjev, med drugim tudi več državnih prvakov, posebne pozornosti pa je bil deležen evropski mladinski
Nina nad pričakovanji na evropskem pokalu v shovv kotalkanju
Na povabilo kotalkarske zveze Slovenije se je Nina CRILI kol edina predstavnica Slovenije udeležila nastopa na evropskem pokalu v shovv kotalkanju v Remsche-idu (Nemčija), ki je potekalo od 17. do 1H. maja J 996. Ta disciplina v Sloveniji ni poznana, zato je prvi
nastop Nine tekmovanju, kjer je v močni konkurenci v solo nastopu dosegla I. mesto in osvojila bronasto medaljo, nad našimi pričakovanji. Obenem pa potrjuje dejstvo, da imata trenerki S. Težak in F. \ohn-son dobre koreografske zamisli tudi za takšne nastope. (Foto: A. G.)
Odličen nastop Nine in Aleksandre na Danskem
V času od 11. do 12. maja sta se predstavnici KK PIRUETA Nina CRIl) in Aleksandra MOHAR udeležili mednarodne tekme na Dan-tkem. Nastopali sta v kratkem in dolgem programu. Nina je v svoji kategoriji osvojila 1. mesto, Aleksandra pa je bila pri kadetih druga. Obe tekmovalki sta s tem nastopom napovedali obetavno nadaljevanji- njunih nastopov v letošnji sezoni.
prvak Uroš Stibilj iz Renč. Tekmovalci so se pomerili v prostem programu, najhujša konkurenca je bila v najmlajših kategorijah. Največ uspeha so dosegli domači kotalkarji, saj so člani KDK Domžale med drugim osvojili kar štiri prva mesta, tri druga in eno tretje. Gostitelji so bili še zlasti močni v starejših kategorijah, v mlajših pa so bili zelo uspešni tudi člani KUK Nova Gorica. Gledalce pa tudi sodnike so najbolj navdušili trije tekmovalci, ki v svojih kategorijah niso imeli konkurence. Uroš Stibilj (KK Renče) si je s svojim zelo zahtevnim in umetniško izpiljenim programom prislužil kar 29,9 točke, med kadetinjami je blestela zamejska Slovenka Tanja Romano (ŠD Polet), ki je zbrala 28,1 točke, izstopal pa je tudi domačin Matej Drašček; ta je pri kadetih osvojil 25,3 točke. Pokale, diplome in praktične nagrade sta naboljšim podelila predsednica KDK Domžale Marija Drašček in predsednik Kotalkarske zveze Slovenije Peter Brleč.
Treba je povedati, da so se organizatorji zelo dobro izkazali pri praktičnih nagradah, saj so jih dobili skoraj vsi udeleženci tekmovanja, za obiskovalce pa so pripravili tudi srečelov in poskrbeli za priložnostno okrepčevalnico. Takšna tekmovanja so za mlade tekmovalce lahko zelo naporna, saj so s prvimi treningi začeli že okrog 8. ure zjutraj, zaključek prireditve pa je bil šele zvečer po 19. uri, vendar so organizatorji poskrbeli, da so tekmovalci čakanje na svoje nastope in razglasitve rezultatov lažje prenašali, skupno kosilo je bilo v Maj-čevem dvoru v Jaršah. Ko smo po tekmovanju mlade udeležence vprašali, kako so zadovoljni, so bili soglasni, da je bilo lepo in da se bodo v Domžale še vrnili, njihovi varuhi, starši in predstavniki gostujočih klubov so jim pritrdili In opozorili, da so zelo zadovoljni tudi / delom računalničarjev, ki so poskrbeli, da so rezultate posameznih nastopov dobili natisnjene že med tekmovanjem in končne takoj po njem. REZULTATI TEKMOVALCEV - ČLANOV KLUBOV IZ DOMŽAL (KDK IN KK PIRUETA):
cicibani: Andrej Frangeš (KDK); cicibanke: 3. Staša Zakrajšek, 7. Tanja Narič (obe KDK); pionirji C: 4. Samo Volkar (Pirueta); pionirke C: 6. Sandra rrangež (KDK), 11. Klaudija Svetek (KK Pirueta); pionirji B: 3. Blaž Bajde (Pirueta); pionirke B: II. Maruša Ravnikar (Pirueta), 19. Nika Pengal; pionirji A: I. Maljaž Ivančič, 3. Crega Sa-bol (oba KDK); pionirke A: 9. Tina Levičnik (Pirueta); kadeti: 1. Matej Drašček (KDK); kadetinje: 2. Alenka Ivančič (KDK), 8. Andreja Ručman, 10. Ivana Vujovič, 12. Teja Pretnar (obe KDK); jeunesse: 1. Miha Arvaj (KDK); jeunesse - dekleta: 2. Saša Slane (KDK), 5. Tat-|,in,i Vrhovšek (KDK); mladinke: 2. Dragana Vujovič (KDK); članice:
Nataša Gliha (KDK).
Sponzorji, ki so prispevali k usptšni organizaciji tekmovanja: Občina Domžale, gostilna Repnik, Gramex Ljubljana, Ogrin d.o.o Ljubljana, Sadje zelenjava Sadika, Inplet Sevnica, Induplati larše, Napis Roman Lanišek Kamnik, Meso Kamnik, Usnjarna Grčar, Velana Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Br-
dajs Dragomelj, Cvetličarna Omers Domžale, Mehanična delavnica Burja - Volčji potok, Veta Vevče, Radio Hit Domžale, Žito Vir, Oljarna Vir, Gostinsko podjetje Trojane, Orpal Vir, Vezenina Bled, Mesarija Arvaj d.o.o Trzin, Prom Mednarodna špedicija Jesenice, Noblese - Mede Pariš - Nojs, Bele - izdelava cokel Mengeš, Nibo či-
KK PIRUETA
Izvrstni nastopi hitrostnih kotalkarjev
Hitrostni kotalkarji že prihajajo do vrhunca svojih nastopov in tekmovanja na domačih in tujih tleh si
hitro sledijo.
27. aprila je v Lendavi potekalo mednarodno tekmovanje, kjer je nastopilo okoli 100 tekmovalcev. Predstavniki našega kluba so se odlično odrezali in v svojih kategorijah zasedli naslednja mesta:
Gašper Slipanič in Bernarda I a goja sta bila tretja, Ana Stipanič si je v svoji skupini prirolala 2. mesto, Jernej Stipanič, ki je sicer tudi naj-resnejši kandidat za udeležbo na evropskem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju, v italijanskem mestu Pi-
ombino, je zasluženo osvojil 1. mesto.
25. maja 1996 je bila v Luciji (Portorož) zanimiva medklubska tekma, kjer je nastopilo tudi okrog 100 tekmovalcev. Zopet je z osvojenim 1. mestom slavil |ernej Stipanič, odlična prva je bila tudi Bernarda Lagoja. Matej, Ana in Gašper Stipanič so osvojili drugo mesto, Miran Taslidža pa 5. mesto.
Njihov trener, g. Stipanič, kot tudi predsednik kluba, g. Grilj, sta bila z njihovimi uvrstitvami zadovoljna in ob takšnih nastopih pričakujeta na naslednjih tekmah, zlasti na bližnjem državnem prvenstvu, še boljše rezultate. V.
ŠESTEGA JULIJA ZA ŠUMBERKOM
Agility
Agilitv je zanimiv šport s psi, s katerim se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov, privablja pa tudi vedno več gledalcev na tekme, kjer psi skupaj z lastniki premagujejo ovire v parkurju in tekmujejo za čimboljši čas. Kinološko društvo Domžale je že dve leti zapored uspešno organiziralo tekmi za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. V soboto, 6. julija, pa prireja na stadionu društva v Domžalah za Šumberkom oli novo asfaltirani cesti Vir-lhan veliko mednarodno tekmo. Pričakujejo udeležbo več kot 100 tekmovalcev iz večine evropskih držav.
Tekmo, ki bo prvič v Sloveniji štela tudi za pridobitev mednarod-
nega naslova CACIAg, bosta sodila ugledna mednarodna sodnika |on G. Olsen iz Norveške (letos bo sodil tudi na svetovnem prvenstvu v Švici) in Olga Muhič iz Slovenije.
Dopoldanski del tekmovanja se bo lačel ob 9.30 uri, popoldanski pa ob 17. uri. Svečani zaključek s podeliK ijo pokalov in nagrad najin. I|šim 1,'kmovalcem bo predvidoma ob 19.30 uri. Društvo pripravlja tudi zanimiv celodnevni program in družabno srečanje - kinološki dan, ki bosta prijetno popestrila tekmovanje. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska /upanj,' Cveta Zalokar Oražem.
SAŠO NOVAK
SSK SAM Ihan
V soboto in nedeljo, 18. in. 19. maja, je skakalno društvo Dolomiti pripravilo prvo tekmovanje v smučarskih skokih na plastičnih napravah v letošnji sezoni.
Tega tekmovanja so se udeležili tudi naši tekmovalci SSK SAM Ihan v vseh starostnih kategorijah. Nastopili so tudi gostje iz Avstri|e.
Naši tekmovalci skakalci so začeli z vadbo v prvi polovici maja in kar lepo napredujejo pod vodstvom trenerja Tomaža Trčka in Sandija Savinška.
Želimo jim, da bi bilo čim manj poškodb in čim več dobrih rezultatov.
V Guncljah so naši tekmovali i dosegli naslednje rezultate:
Gašper Cvetko, 1. mesto, K 35 Andraž Slergar, 7. mesto, K 35 Denis Kemprl, 9. mesto, K 35 Sandi Prešern, 13. mesto, K 35 Sandi Prešern, 5. mesto, K 22 Damjan Prislan, 22. mesto, k 22 Marjan Prislan, II. mesto, K IH Anže Pevc, 12. mesto, K Ifl Miha Ložar, 7. mesto, K 8,
za SSKSAM IHAN MITIA PEVC
stilna sredstva Domžale, Kimi Trzin, Dial - Cuzak, Depala vas, Napredek Domžale, Repovž Domžale, Helios Domžale, Intertrans Ljubljana, Ljubljanska banka Domžale, Nova Ljubljanska banka Ljubljana, Usnjeni izdelki Ti|an Domžale, Tenis Zaje Mala Loka, Foto studio Majhenič Viljem Domžale, Grafični studio Herle Domžale, Chemtrade Ljubljana, Likar Domžale, Avloličarstvo Kokalj Stane Domžale, Varnost Mengeš, SAP Servo Ljubljana, Pekom Kamnik, Tehnomatica Trzin.
MIRO ŠTEBE
Karate šola »Dynamika<
V majski številki Slamnika smo objavili članek o tekmovanju v shotokan kara-teju, ki nam ga je poslala Vesna Gorjan, tiskarski škrat pa je njeno ime skril, /ato napako popravljamo danes. Zaradi kroničnega pomanjkanja prostora smo morali omenjeni članek skrajšati. Da ne bi bili bralci prikrajšani za podatke o uvrstitvi učenk in učencev iz Moravč in Brda, ki so tekmovali v katah (to so sistematično organizirani sestavi obrambne in napadalne tehnike, izvedene v smiselni celoti v obliki obrambe proti enemu ali večim napadalcem) in v športni borbi, jih objavljamo danes:
KATE - mlajše učenke in učenci:
1. Tina Cerar - Moravče
2. Gašper Bergant - Brdo
3. Denis Zaje - Moravče
KATE - starejše učenke in učenci:
1. Meta Pustotnik - Brdo
2. Kristjan Vidmar - Brdo
3. Živa Divjak - Brdo
ŠPORTNI BO|l - mlajii učenci:
1. Denis Za|c - Moravče
2. Rok Keržan - Brdo
3. Matjaž Bevc - Brdo
ŠPORTNI BO|l - starejši učenci:
1. Kristjan Vidmar - Brdo
2. Boris Cerar - Moravče 3 David Potrbin - Brdo
D. B.
RAZPIS
Športno društvo »ŠPORTNIK« bo tudi v sezoni 1996/97 organiziralo tekmovanje v malem nogometu po ligaškem sistemu - z začetkom v septembru 1996.
Prijavite se lahko do 17. avgusta 1996, vse informacije pa dobite na tel. 722-046, 714-525 popoldan in zvečer!
Nasvidenje jeseni!
Ekipa DON |UAN z Vira, ki je osvojila prvo mesto v malem nogometu. Čestitamo!
Zmagala je ekipa Don Juan
Z zaključnim turnirjem štirih najbolje uvrščenih ekip iz rednega ligaškoga dela tekmovanja se je 31. maja 1996 končalo letošnje tekmovanje v malem nogometu. Lestvica uvrstitev ekip je bila ob zaključnem turnirju naslednja:
1. PIZZERIA FURMAN Lukovica
2. DON |UAN z Vira
3. TERMIT BAR 6 Ihan
4. PIZZERIA SKOK Kamnik
25 točk 23 točk 22 točk 19 točk
peti je bil KMN Mengeš, šesta PEKARNA Jurček iz Depale vasi, sledili pa so KMN ROKOVNJAČI in DREAM TEAM iz Loke.
Zaključni turnir je bil razburljiv. Tekme, ki so jih sodili M. Florjani', Boloric, Černagoj in Barlič, so bile zanimive, vse ekipe pa so poka/ale veliko znanja in borbenosti.
Rezultati:
PIZZERIA FURMAN : PIZZERIA SKOK DON JUAN : TERMIT BAR 6
2:1 5:2
V tekmi za 3. mesto je PIZZERIA SKOK premagala brez borbe TERMIT BAR 6, v tekmi za prvo mesto pa je bila ekipa DON JUANA za zadetek boljša od PIZZERIE FURMAN, saj je bil rezultat 2:3 za prve.
Zmagovalna ekipa je prejela pokal, drugo in tretje uvrščena ekipa medalje, prav vsi sodelujoči pa praktične nagrade. Za najbolj korektno ekipo je bila izbrana ekipa PEKARNE JURĆEK iz Depale vasi, iz te ekipe je bil tudi najboljši igralec ROBI ŽIBERT, najboljši strelec je bil ROBI SRŠEN iz ekipe PIZZERIA FURMAN. Vsi izbrani so dobili pokale v trajno last.
Letošnje tekmovanje je torej končano. Vsi, ki smo bili zraven, MM M imeli lepo, zato že nestrpno pričakujemo jesensko sezono v septembru. Če želite zraven, se čimprej prijavite.
Uredniški odbor glasila
Slamnik prosi vse bralke in bralce,
da fotografije, ki jih pošiljajo
za objavo, opremijo z imenom avtorja.
20
/lamnik
Domžale
Slavnostni občni zbor Šahovskega društva
Zadnjega dne v mesecu maju je bil v šahovski sobi Balinarskega kluba Domžale občni zbor ŠD Napredek, ki letos praznuje SO. obletnico »življenja«.
O dejavnosti društva v preteklem obdobju je najprej spregovoril predsednik g. Stane Laznik. V svojem poročilu se je predsednik dotaknil nekoliko zgodovine društva, o tekmovanjih in šahovskih uspehih njegovih aktivnih in zaslužnih članih v preteklem obdobju, o vzgojno— izobraževalnem delu šahovskih mentorjev po osnovnih šolah (delo z mladimi), o odnosih z različnimi organizacijami in povezanosti z drugimi šahovskimi društvi, spregovoril pa |e v svojem res izčrpnem poročilu tudi o boljši organiziranosti, temeljnih nalogah in ciljih društva.
Člani SD Napredek Domžale so bili seznanjeni še s poročilom tehničnega vodje, blagajnika in nadzornega odbora.
Po temeljiti razpravi so udeleženci občnega zbora, ki pomeni prelomnico v organizacijskem in vsebinskem delovanju društva, soglasno sprejeli in potrdili nova Pravila Šahovskega društva Domžale.
V novi Izvršni odbor so bili za tem izvol|eni Franci Košir Igospodar prostora društva), Peter Zupančič (rekreacijski šah), Vide Vavpetič (tekmovalni šah), Stane Laznik (delo z mladimi), Štefka Milic (blagajničarka) in Bogdan Osolin (tiskovni glasnik). Za novega predsednika Šahovskega društva Domžale je bil izvoljen g. Stane Skok, ki se žal zaradi tehtnih razlogov ni mogel udeležiti slavnostnega občnega zbora, za novega podpredsednika društva pa je bil izvoljen g. Ljubo Milic. Na občnem zboru sta bila izvoljena še novi nadzorni odbor (Vilma Nadvešnik, Viktor Hribar, Pavla Košir) in disciplinska komisija (Vladimir Ivačič, lanez Hribar, Boris Skok).
Na koncu so se šahisti še dogovorili, kako bodo zaznamovali 50. obletnico organiziranega šaha v Domžalah. Poseben odbor SD Domžale bo v jeseni pripravil in izdal jubilejno knjižico, organiziral šahovski turnir v spomin Antonu Bukovcu, mentorju šahovskega krožka nižje gimnazije na bivši 1. osnovni šoli v Domžalah (nasproti gostilne Keber), na katerega bodo povabljeni vsi šahisti in šahistke, ki so ta'krat (194b) obiskovali krožek, iz katerega je kasneje nastalo Šahovsko društvo Domžale. V |x)častitev 50. letnice pa se bodo spomnili še nekdanjega dolgoletnega predsednika društva g. Iva Sonca in priredili 14. Sončev memorialni turnir ter organizirali prijateljski šahovski dvoboj s šahisti iz kamniške občine v spomin Milana Osolina, ki je v zadnjem obdobju svojega življenja živel v Kamniku, ves čas pa igral za SD Napredek Domžale.
BOGDAN OSOLIN
Mojstrski kandidat Marjan Karnar - šahovski biser ŠD Napredek
Marjan Karnar, rojen je bil v Blagovici leta 1947, je zagotovo največji šahovski talent, ki je do sedaj igral za SD Napredek Domžale.
Prve šahovske poteze se je v rojstnem kraju naučil pri družini Skok, bolj zares pa se je šahu posvetil v osnovni šoli v Kamniku, kjer ga je mojstrskih potez začel učiti znani kamniški šahovski zanesenjak in organizator profesor Zika. S petnajstimi leti, ko je postal najbolj obetaven mladinec v kamniškem okraju, je prestopil v Šahovsko društvo Domžale, kateremu je zvest že 34 let.
S sedemnajstimi leti je postal mladinski prvak Slovenije, na jugoslovanskem državnem mladinskem prvenstvu pa je 1964. leta delil odlično 6. do 9. mesto. Tudi kot član je večkrat igral na prvenstvih Slovenije in zasedal visoka mesta. Leta 1973 je dosegel 3. mesto, leta 1974 je bil na 2. mestu, leta 1975 pa je delil 5. do b. mesto.
Šahovski vrh je dosegel leta 1975, ko je igral na Vidmarjevem memorialu, enem od najmočnejših šahovskih turnirjev na svetu, kjer je igral svoj prvi šahovski turnir po osvojitvi naslova svetovnega prvaka tudi velemojster Anatolij Karpov. Kljub zadnjemu mestu, ki mu je botrovala velika neizkušenost na močnejših turnirjih, je s prvimi tremi velemojstri na turnirski lestvici remiziral. Med njimi je bil tudi svetovni šahovski prvak Anatolij
Karpov, ki se je zvito izvlekel v remi, ko je MK Marjanu Karnarju v izgubljeni poziciji ponudil remi. Remiziral je še s trenerjem svetovnega prvaka VM Sejmono-vom Furmanom in madžarskim velemojstrom Zoltanom Riblijem.
Čeprav se Marjan Karnar ni mogel popolnoma predati kraljevski igri, kajti delo, družina in gradnja svojega doma mu je vzelo veliko časa in energije, je domžalsko moštvo vedno uspešno zastopal na različnih šahovskih tekmovanjih (I. zvezna liga, 2. zvezna liga, pokalna tekmovanja, 1. slovenska liga ...) doma in v tujini.
Mar|an Karnar je redno sodeloval in tudi večkrat zmagal na memorialnih turnirjih Hering - Zupančič in Ivo Sonc.
Velik uspeh je Marjan Karnar doživel leta 1993, ko je na odprtem mednarodnem turnirju v Portorožu med 50. šahisti zasedel 3. mesto, za seboj je pustil veliko zvenečih šahovskih imen z velemojstrskimi in mojstrskimi naslovi, domačih in tujih.
Njegovo šahovsko znanje in moč spoštujejo najboljši slovenski šahisti, pa tudi marsikateri dober šahist iz tujine je že občutil njegovo veliko borbenost, ustvarjalnost in šahovski talent.
Prepričan sem, da se bo njegov biser še obrusil in še močneje zasijal njegov šahovski talent. Časa imaš še dovolj, Marjan!
BOGDAN OSOLIN
3. mladinski poletni šahovski turnir
Termin: 6 tednov od 1. julija do 9. avgusta 1.1. od 9. do 12. ure.
Kraj: Šahovska soba pri Balinarskem klubu Domžale, Športni park.
Namen: Boljšim šahistom in šahistkam od 12. do 20. leta starosti iz
občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Program:        Nadaljevalna šahovska šola in turnirji. Organizator:    Šahovsko društvo NAPREDEK Domžale. Pristopnine ni.
Vabljeni! S. L.
Šahovske novice
Domžale:
V maju je na rednih petkovih hitropo-teznih turnirjih že tretjič skupno (mesečno) zmago dosegel mojstrski kandidat Bogdan Osolin, ki je zbral 29 točk. Za njim so se uvrstili A. )ack (28 točk), F. Košir (25 točk), V. lanjič (23,5 točke), B. Skok (21,5 točke), P. Zupančič (20 točk) itn.
Na štirih majskih šahovskih turnirjih (5 minut na igralca) je sodelovalo deset šahistov. Turnirje je vodil Peter Zupančič.
Petkovi šahovski turnirji SD Napredek Domžale so odprti za vse ljubitelje kraljevske igre. Lepo povabljeni!
Bratislava (Slovaška):
Od 16. novembra 1995 do 1. januarja 1996 se je odvijalo mednarodno tekmovanje v sestavljanju šahovskih problemov. Sodelovalo je dvanajst problemi-stov iz desetih držav (Indije, Češke, Slovenije, Francije, ZRJ...), in sicer v štirih skupinah. Lep uspeh je dosegel Domžal-čan lanez Nastran, eden najboljših svetovnih sestavljalcev šahovskih problemov, saj je v D skupini zmagal in prehitel dvakratnega svetovnega prvaka v problemskem šahu, ,Narayana Shankarja Rama iz Indije ter osvojil 1. nagrado, v C skupini pa še 4. nagrado.
MIŠKE IN MIŠKI PLEŠEJO
Plesna šola Mickey Mouse se predstavi
STUDIO MICKEY MOUSE je v Kulturni dom v Mengšu zadnji dan maja 1996 privabil številne gledalce, da bi zaploskali mladim plesalcem, ki nova znanja gibov, plesnih korakov in prijetnega druženja pridobivajo v PLESNI ŠOLI MIC-KEY MOUSE.
G. Boštjan Nahtigal je direktor te plesne šole; v zadnjem letu dni se je na novo organizirala in skuša privabiti med plesalce čimveč mladih. To jim v zadnjih letih vsekakor uspeva, saj s svojo plesno šolo pokrivajo območje Vira (njihov naslov je Podrečje 79, telefon 0609-635-783), Domžal, Mengša, Radomelj, Most, Moravč, Lukovice, Krašnje, Blagovice, Duplice in pričakujejo, da se bodo njihovi plesni učitelji v jeseni pojavili še v kakšnem novem vrtcu ali šoli, kjer so vselej dobrodošli. Plesni učitelji Špela Rozman, Saša Kosten, Vesna Humar, Klavdija Zabnikar ter Boštjan Nahtigal imajo ples radi, zato ga radi posredujejo najmlajšim, ki so se tokrat predstavili v polnem sijaju.
Pisani kostumi različnih živali (stonoge, komar, kure, medvedki), pravi svetleči se vesoljci in Indijančki, jod-larji in zaspančki so vsak v svojem studiu plesali oz. se igrali v prijetnem
Marjan Karnar (MK) : Anatolij Karpov (VM) Vidmarjev memorial Portorož - Ljubljana 1975
s i
1. g3 Sf6 2. Lg2 d5 3. c4 c6 4. b3 Lf5 5. Sf3 e6 6. 0-0 h6 7. Lb2 Sbd7 8. d3 Lh7 9. Sbd2 Le7 10. Lc3 a5 11. a3 bS 12. cXb5 cXb5 13. b4 a4 14. Tel Tc8 15. Lb2 0-0 16. Txc8 Dxc8 17. Dal Db7 18. Tel Sb8 19. Tc2 Tc8 20. Del Txc2 21. Dxc2 Se8 22. Sbl Kf8 23. Kfl Ld6 24. Le5 Ke7 25. Kel f6 26. Lxd6 Sxd6 27. Dc5! Sd7 28. Dc1 e5 29. Sfd2 Lg8 30. Sc3 Kd8 31. e3 Le6 32. Se2 g5 33. h3 Ke7 34. Dc2 Db6 35. Sbl fS 36. Sbc3 Sf6 37. Sd1 g4 38. h4 Sd7 39. Sdc3 Db7 40. Dc1 e4 41. d4 (še bolje Da11)
Svetovni šahovski prvak je mojstrskemu kandidatu ponudil remi. Če bi namesto 41. d4 potegnil Da1, bi imel MK Marjan Karnar zelo velike možnosti za zmago. BOGDAN OSOLIN
Levv: Leon Gostiša, MM, večkratni državni prvak, desno MK Marjan Karnar.
Mali oglasi
SLAMNIK
7   2 1-022
SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure.
PO SIMBOLIČNI ceni oddam tri starejša kolesa. Savska 53, Domžale.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662
VLOŽITE CERTIFIKAT!
Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips. Možnost kredita!
Tel.: »62/221-106 062/631-164
I. G. iz Zupančičeve 11 v Domžalah prosi voznika osebnega avtomobila znamke Yugo, ki je v petek, 24. maja 96, med 18.00 in 18.30 uro videl nesrečo, v kateri je motorist na Ljubljanski cesti v bližini Metalke v Domžalah zbil kolesarja in njegovo triletno hči, naj pokliče na telefonsko številko: (061) 711-481. Gre za moškega srednjih let, ki se je po prometni nesreči močno jezil na motorista in mu očital predvsem divjo vožnjo po osrednji domžalski ulici.
PRODAM     mlade papige - skobčevke, hrčke, mongolske skakače, bele miške. Ugodno. Tel.; (061) 711-782
V DOMŽALAH ali okolici družina najame stanovanje, lahko tudi v hiši. Tel.: (061) 448-776
SERVIS
športne opreme:
popravilo koles
Domžale, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30.
Ponedeljek zaprto.
Tel. 714-083
NOVO v Ustroju Kl VI
zaključenim družbam do 80 oseb nudimo prijeten prostor za praznovanja, zabave, srečanja. Možna tudi živa glasba.
Depala   vas   20 a, 1230
Domžale
Tel.: 715-147
TI
Marka
na vašo željo
ponovno
organiziramo
VELIKO RAZPRODAJO
modnega meterskega blaga I. kvalitete, v petek 5. julija od 9. do 19. ure in v soboto, 6. julija od 9. do 19. ure. Cene so 500, 750 in 950SITza meter.
»MARKA« d.o.o., industrijska cona Trzin, Brezovce 8 (za Piramido), tel.: 713-931.
plesu, ki je bil bolj podoben otroški igri, v kateri so vsi uživali. Srečali smo se na Miškinem rojstnem dnevu, kjer ni manjkalo niti Petra Pana niti Pink Panterja niti Aricle, da o barbikah, čarovnikih in zaspančkih ne pišemo posebej. Pa to še ni bilo vse: prava maska, klovn in Hugo so razveseljevali vse gledalce, ki so se skupaj s plesalci preselili v Afriko, vmes pa občudovali tudi prave plesne pare, ki so elegantno zaplesali po odru. Vse je s skrbno roko vodil režiser Iztok Po-lanc, ob pomoči asistenta Boštjana Nahtigala; plesni učitelji pa so dokazali, da obvladajo tudi druge potrebne spretnosti. Tako je bila Špela Rozman kostumografka, za masko je poskrbela Saša Kosten, za sceno Klavdija Zabnikar in Andrej Zabret, u ton Dejan Grum, za pestrost in povezavo med vstopanjem in sprehajanjem iz studia v studio pa prikupna Mojca Žemva in niene plesalke, ki jih je
vodila Vesna Humar, turistična vo-dička.
Lahko rečemo, da je bil to prijeten večer sprehodov skozi otroške igre in ples, pravih vragolij mladih umetnikov. Bili so deležni navdušenih aplavzov gledalcev, ki niso pozabili prav nikogar izmed njih. Plesna šola Mic-key Mouse obljublja, da to ni bil zadnji tak večer in vabi vse mlade in manj mlade, da se jim jeseni pridružite, veseli bodo tudi katerega od plesnih učiteljev, če bi se odločil, da bi skupaj z njimi plesal z najmlajšimi. Obljubljajo še druge oblike, kot so poletne plesne šole, kolonije, saj je plesna šola postala pravo podjetje, kjer pričakujejo, da bodo s profesionalnim delom zadovoljili vse, predvsem pa svoje plesalce, ki vsem po vrsti kličejo: PRIJETNE POČITNICE IN POIŠČITE NAS JESENI, DRAGI NAŠI MIŠKI IN MIŠKICE!
V. V.
ZASEBNA GLASBENA ŠOLA
ZAKLJUČUJEMO ŠOLSKO LETO 1995/96 IN SE PRIPRAVLJAMO NA NOVO ŠOLSKO LETO
SPROŠČEN ODNOS DO UČENCEV, PRILAGOJENI PROGRAMI, MIRNO OKOLJE, VELIKO MOŽNOSTI PRILOŽNOSTNIH NASTOPOV - TO SO PREDNOSTI NAŠE GLASBENE ŠOLE
Učenci pedagogov, ki poučujejo na naši glasbeni šoli, so v letošnjem šolskem letu prejeli kar 6 nagrad na tekmovanjih v tujini.
V prihodnjem šolskem lelu bomo nadaljevali s priljubljenimi glasbenimi uricami, ki so namenjene otrokom od 6. leta dalje, ko ob igri in petju spoznavajo vso lepoto glasbe, izostrijo si odnos do lepega in pridobivajo tiste delovne navade, ki jim ostanejo tudi kasneje - ko smo skupno izbrali najprimernejši inštrument.
V prihodnjem letu bomo na vseh stopnjah poučevali naslednje inštrumente: violončelo, violino, kitaro, klavir, blokflavto in flavto.
Učenci bodo imeli možnost (in ne obvezno) obiskovati predmet nauk o glasbi, ki bo vezan na otrokov inštrument.
Naša glasbena šola organizira tudi samostojne ali priložnostne koncerte, pa tudi manjše nastope in sicer z mladimi talenti in vrhunskimi umetniki. Organizirali bomo tudi krajše strokovne seminarje, v poletnem času pa bomo letos že petič organizirali poletno čelistično šolo z mednarodno udeležbo.
Vpisovanje bo potekalo na sedežu našega podjetja v Prelogu, Krožna pot 18 in sicer vsak dan od 1. do 5. julija od 17. do 19. ure ter v soboto, 6. julija, od 9. do 11. ure. K vpisu pripeljite otroka in zagotavljamo vam, da mu bo že prvi kontakt z nami prijeten. Za dodatne informacije nas lahko pokličete: 724-275 (Zdenka Kristl Marink"). Vpis bomo ponovili v septembru.
»Najbogatejši otrok je reven brez glasbene vzgoje« Euripid
NOVO • NOVO • NOVO
NOVO
ELCLA
V^fft Tonot/itifl
mem
Z rtODflO ONJTVIJO
vas obvešča da bo od L 7.-20. 7. znižala POMLADANSKO LETNO in ZIMSKO obutev. Obiščite nas in presenečeni boste nad ugodnimi cenami
odprto od 9. do 12. in od 14. do 19., sobota od 9. do 12. ure
LJUBLJANA
CELJE
-SL
4024
Domžale
/lamnik
21
FIZIO CENTER TRZIN
v.
\irbtenic/
fizioterapevtske storitve terapevtski bazen tango - blatne obloge ročne masaže podvodna masaža biserna kopel kombisavna šola za hrbtenico terapevtska gimnastika
I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386
1 OKLE PABsT
aiVel
DOMŽALE PARTIZANSKA 10/a 714-122
STOL REZILA, d.o.o. Kamnik 1240 Kamnik, Ljubljanska 45 S (061) 812-211, int. 304, 291, 282
Nudimo vam kvalitetne storitve BRUŠENJA IN IZDELAVE REZIL vseh vrst in oblik po vaših željah
• Brušenje rezkarjev vseh vrst (VVIDIA in HSS)
• Obnova izrabljenih (zamenjava rezalnih ploščic)
• Izdelava rezkarjev po vašem načrtu ali
vzorcu obdelovanca
• Brušenje in  izdelava rezkarjev za CNC stroje
(cilindrično vpetje)
• Izdelava profilnih rezkarjev po naročilu za ročne
stroje (z držajem in ležajem za vodenje)
• Brušenje VVIDIA krožnih žag vseh vrst, velikosti in
oblik zob (ravni, križni, trapezni in radijusni)
• Zamenjava poškodovanih zob z novimi
• Brušenje in razperitev navadnih krožnih žag
do premera 100 mm
• Brušenje ali ozobljenje na novo krožnih žag
za razrez kovin
• Brušenje, spajanje in razperitev tračnih žag do širine
40 mm za razrez lesa in kovin
• Brušenje svedrov vseh vrst ter izdelava novih
svedrov za okovje
• Brušenje skobeljnih nožev in izdelava profilnih nožev vseh vrst iz blanket, z zobčastim vpetjem
do globine profila 30 mm
• Spiralno brušenje rezkarjev za obdelavo lesa
in kovin
• Ploskovno brušenje do dolžine 900 mm in širine
350 mm, ter vsa ostala ročna brušenja.
Dovoz za vozila strank je skozi tovorni vhod do vrat brusilnice.
Možnost plačila je po naročilnici ali z gotovino na mestu brušenja, ob prevzemu rezil.
Delovni čas vsak dan razen sobote in nedelje od 6. do 14. ure.
Z željo po sodelovanju vas pričakujemo.
Anonimni alkoholiki!
Vas zanimajo
naše izkušnje?
Pokličite nas! 061/451 022, 061/1320139, 061/714 238, 061/301 883 Pišete lahko na naslov: AA-1116, p.p. 12.
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-071
VNAAAAAAVV
Servisiranje motornih
žag, vrtnih kosilnic,
motokultivatorjev
in koles z motorjem.
Pšato 38, Dol/Lj.
tel.: 061/ 374-224
Delovni čas:
po.,to.,če.,pe.:
od 9.°°-14.°,> in od
sr.: od 14.°°-18."°,
so.: od 9.°°-14.°°.
SERVIS
gorenje
BOSCH
Whirpool
ANTON KOVIC s.p. PRELOG, STARA CESTA 6 Domžale
RAČUNOVODSKI SERVIS
PETRA
JANEŽIČS.P.
vse računovodske storitve in svetovanje
tel. 731-014 od 7. do 14. ure tel. 731-092 od 16. do 20. ure
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal
IN ČISTILCA STEKEL
ČISTOČA d. o. o. tel. 715-771
* obrezovanje živih meja
* urejanje vrtov
* košnja trave
LAKOTNIK-:tel.: 713-406
POČITNIŠKA DEJAVNOST
Športna zveza Domžale tudi letos podobno kot minula leta organizira
PLAVALNE TEČAJE
za mladino od 5. do 11. leta
VSEBINSKI PROGRAM
- jutranji krajši sprehodi - medsebojno spoznavanje in vključevanje v skupino, spoznavanje okolice - ca 5 ur
- učenje plavanja - vaje prilagajanja, igre v vodi, vaje za drsenja, vaje za potopitev, vaje dihanja, učenje tehnike plavanja
- ca 32 ur
- igre - igre za sprostitev (igre z žogo, badminton, razne oblike tekov), druge dejavnosti (likovno izražanje, pravljice) - ca 10 ur
- preizkusi znanja - vhodno in zaključno - ca 3 ure
IZMENE
- I. izmena      - od 1. 7. do 12. 7. 1996
(delovniki od 9. do 14. ure)
- II. izmena     - od 15. 7. do 26. 7. 1996
- III. izmena    - od 29. 7. do 9. 8. 1996
STROŠKI - PRIJAVNINA
- za celoten program dejavnosti v eni izmeni - 10 dni, po 5 ur na dan - je potrebno plačati 10 000 SIT/posameznik (zajeti so stroški za strokovni kader, malico, bazen)
- prijavnina se plača - praviloma - ob prijavi, ali prvi dan izmene
INFORMACIJE IN PRI)AVE
Športna zveza Domžale - Kopališka 4 (ob bazenu), telefon 722-031
AVTO SOLA »ZSAM« DOMŽALE
SMO ENA OD AVTO ŠOL S 30 LETNO TRADICIJO -IN IZKUŠNJAMI, ZATO VAM LAHKO PONUDIMO NAJBOLJŠO KVALITETO POUČEVANJA IN UGODNE PLAČILNE POGOJE. PO STATISTIČNIH PODATKIH SMO ŠE VEDNO NAJUSPEŠNEJŠA AVTO ŠOLA V DOMŽALSKO-KAMNIŠKEM OKOLIŠU. NUDIMO VSE USLUGE, KI SO POTREBNE ZA OPRAVLJANJE VOZNIŠKIH IZPITOV - KATEGORIJ A, B, C, D, F. NASLEDNJI TEČAJ TEORIJE IN C.P.P. PRIČNEMO 15. 7. 1996. TELEFON 713-180 DOBITE NAS NA LJUBLJANSKI 87 V DOMŽALAH.
PEUGEOT
H
KODE*
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
Rova 3 a 1235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis
Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja
V prodaji že
novi PEUGEOT 106
»Veliki malček«
že od 18.500 DEM dalje
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE
•r/KrmnicA,
SERVIS FOTOhOFIRNIll STROJEV FOTOK OPIRtVICA
Freserj*
schovaVS, 61235 Radomlje, 9061/727 457, 728018
ŠOLSKE POTREBŠČINE, PREDNAROČILO UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV
PISARNIŠKI MATERIAL FOTOKOPIRANJE ČRNOBELO IN COLOR PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV CANON TELEFAXOV TELEFONOV IN CENTRAL PANASONIC SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV ŠOLSKE POTREBŠČINE NA TRI OBROKE ZA PISARNIŠKI MATERIAL - PLAČILO 40 DNI
OBIŠČITE NAS V PRITLIČJU POSLOVNE STAVBE LIPA V PRESERJAH, NASPROTI TOVARNE LIP RADOMLJE.
22
/lamnik
Domžale
S4VL
d,aa
PRODAJNI CENTER - Latkova vas Latkova »as 84.3312 PREBOLD TEL: 063/701-900, 701-219
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b. DOMŽALE
TEL: 061/721-730, 723-126, 723-194
Gradite, obnavljate?
IZKORISTITE AKCIJSKE CENE:
• vseh vrst gradbenih materialov: od cementa, apna, maltita, vseh vrst opečnih izdelkov, izolacijskih materialov, hidroizolacij, betonskih izdelkov, armaturnih mrež in železa, schiedel dimnikov, do kritin, parketa, lepil in drugih gradbenih materialov;
• zidarskega orodja in zaščite pri delu;
• gradbenih odrov.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH
Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raz-noraznimi problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO POMAGAL in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17. do 19. ure. V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
URKO - trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij
Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel.: 061/724-110
uiuikniu&nffi
Maistrova ulica 7, KAMNIK
RAZPISUJE za šolsko leto 1996/97 stipendije za pridobitev poklica
- TESAR,
- ZIDAR
Kandidati naj vlogi za pridobitev stipendije priložijo se naslednje listine:
- kopijo spričevala zadnjega razreda osnovne šole
- izjavo, da ne prejema druge kadrovske Stipendije
- potrdilo o vpisu v šolo
- potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije
Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP -Graditelj" Kamnik. Maistrova 7, 1240 KAMNIK, do 15. 7. 1996. Dodatne informacije dobite na tel. 817-121. Zaželjene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1996.
Izobraževalno Svetovalni Center in grafične dejavnosti do.o.
Kolodvorska 6 61230 Domžale
RAZPISUJE program za šolsko leto 96/97
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko-komercialna šola (V. st.)
- poslovodska šola (V. st.)
- usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program
- trgovska šola (IV. st.)
- agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.)
- gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.)
• PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI: VVINDOVVS 95, VVORD FOR VVIN-DOVVS, EKCEL, ...
• EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
• seminar: računovodstvo malih podjetij
• seminar za vodenje poslovnih knjig s. p.
• varstvo pri delu in požarno varstvo
• seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
• tečaj strojepisja
• tečaj za skladiščno poslovanje
• tečaj za voznike viličarjev
• tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in
• traktorskimi priključki
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
- tečaj CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na Izobraževalno-svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE.
TAPETNIŠTVO JARC
EMILJARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
Trgovina ■  tehničnim,  lasnim in gradbenim materialom
Groblje   3A.   Rodica.  61230 Domžale tel./fax:   (081)   711-6BB
Vam nudi:
O ogrevalno tehniko O stavbeno pohištvo O vodovodni material O gradbeni material
Odprt salon keramike in opreme na 200 m2
Ugodnosti:
- 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT
- prodaja na 3 čeke brezobrestno
- pri nakupu nad 50.000 SIT brezplačna dostava do 30 km
- ugodna ponudba vrat LESNA Slovenj Gradec
^ričafaifemo ims Mik
Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE.
IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, TUDI DIABETIČNE, POTICE IN DROBNO PECIVO.
IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA.
SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE IN OBLETNICE, IN PECIVO PO NAROČILU.
SE PRIPOROČAMO!
Mengeška 26, Trzin, 1234 Mengeš tel.: 775-699
servis
DEBEVC
337
Ji
EXTRA PONUDBA ZA VROČE DNI
39.135 DEM
26.950 DEM 299 DEM
GOLF »cabrio« GOLF 1,9 D oprema »rabbit« s klima napravo GOLF »rabbit« kredit - obrok v sodelovanju s PORSCHE LEASING vozila na zalogi, preizkušnje vožnje ATS alu platišča že za 180 DEM
SERVIS DEBEVC Mengeš 061 738 412
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 061/738-980
&7
VETERINARSTVO TRSTENJAK
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica)
Naročila po tel:
372-967.
Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure.
Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med.
(Up
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
713-660, 716-117
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, VVINDOVVS, VVORD FOR VVINDOVVS EXCEL (20 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
"faaai
TEČAJ SLOVENSKI WINDOWS 95 1 dan, S šolskih ur, 9.000 SIT
POLETNA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA ZA MLADINO 5 dni, 20 šolskih ur, 14.000 SIT
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta!
ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVEiMA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
U MAMBOK
O
«rvr«
Domžale
/lamnik
23
Poročilo iz CPV za maj in april
Količevo - Helios - 4. 4. '96
ob 12.26 je enota CPV dobila preko avtomatskega javljanja znak za požar v oddelku nilro laki; gasilci so takoj krenili z vsemi vozili na omenjeno lokacijo; tam so preko specialnega vozila za kemično gašenje in preko stabilne naprave na generatorje za lahko peno prostor napolnili z veliko količino pene in izvedli notranji napad do gorečega reaktorja za izdelavo nitro lakov. Domnevni vzrok, da je požar nastal, je mehanska iskra. Ogenj so prvi opazili delavci v oddelku, ki so tudi takoj pričeli gasiti z ročnimi gasilnimi aparati, prostor pa so morali zaradi za-dimljenosti in koncentracije plinov zapustiti.
Blagovica - 6. 4. '96 ob 17.34 so domžalski policisti obvestili gasilce v CPV o prometni nesreči na magistralni cesti v Blagovici. Na kraju samem so gasilci ugotovili, da je vkleščen voznik v golfu, ki je vozil iz smeri Trojan proti Domžalam; tega so s pomočjo tehnično-reševalnega orodja rešili iz objema pločevine; reševalno vozilo ga je odpeljalo v zdravniško oskrbo. Do nesreče je prišlo zaradi podrtega drevesa na vozišču: tik pred njim je ustavil golf, ki je vozil iz smeri Domžale - Trojane; za njim je vozeči avtobus z neprilagojeno hitrostjo prehitel ustavljeno vozilo in takoj zatem je prišlo do trčenja z nasproti vozečim vozilom.
Jable - 8. 4. '96 ob 19.15 je gasilec CD Loka pri Mengšu preko UKV gasilske radio-zveze obvestil enoto v CPV, da se iz gradu močno vali dim. Na kraju so gasilci ugotovili, da gori v notranjih prostorih, ki so opuščena stanovanja. Po pregledu objekta so našli še v enem prostoru ogenj, ki se je širil po opuščenih kuhinjskih elementih; vse so pogasili z vodo in dobili vtis namernega požiga. Sodelovala so še prostovoljna GD iz Loke pri Mengšu, Vira, Mengša, Trzina, Domžal, Topol in Most.
Petelinjek - 20. 4. '96 ob 15.30 je enota CPV odpeljala na
poziv domžalskih policistov na tehnično reševanje zaradi čelnega trčenja dveh osebnih vozil, katrce in audija; na mestu samem ni bilo potrebno reševanje, saj je voznik katrce takoj podlegel hudim poškodbam in padel iz vozila, povzročitelj trčenja v audiju pa je sam brez težjih poškodb prišel iz svojega vozila; gasilci so zaščitili kraj nezgode in očistili cestišče za nemoten promet.
Dob - 22. 4. '96 ob 6.50 so domžalski komunalci zaprosili gasilce v CPV za gašenje požara na odpadni deponiji v Dobu. Na pomoč so priskočili še gasilci iz Doba in Domžal (ker je grozila razširitev ognja v bližnji gozd. Z večjimi curki vode so ukrotilii podivjane ognjene zublje.
Podmil - 23. 4. '96 ob 14.10 so odhiteli gasilci v Podmil, kjer se je odlomilo drevo in padlo na mimo vozeče vozilo, v katerem ni bil nihče poškodovan. Drevo so gasilci razžagali in ga odstranili z vozišča. •
Blagovica - 23. 4. '96 ob 15.20 so blagovški gasilci sporočili v CPV, da gori večja gozdna površina nad Blagovico, zato so poklicali na pomoč še prostovoljna gasilska društva iz Blagovice, Lukovice, Prevoj, Doba, Vira, Domžal, Mengša, Krašnje, Loke pri Mengšu. Tudi vaščani so bili požrtvovalni. S skupnimi močmi so pogasili ogenj v štirih urah in sicer na površini kakih petih hektarov mešanega gozda.
Trzin - 23. 4. '96 ob 19.20 je prišel poziv za gašenje gozdne površine v industrijski coni. Prispele so enote iz CPV, Trzina, Like pri Mengšu in iz Mengša; ogenj so z vodo pogasili v eni uri.
Mengeš - 30. 4. '96 ob 22.10 so policisti sporočili, da se je v križišču Jelovškove in Grobelj-ske ceste zgodila prometna nesreča, v kateri sta udeležena tovorno in osebno vozilo; v slednjem pa je vkleščen voznik. Po prihodu na kraj je enota gasilcev iz CPV voznika rešila iz vozila in ga predala v zdravniško oskrbo.
Zalog pod Sv. Trojico - 6. 5. r96 ob 21.28 so policisti obvestili gasilce, da na avtobusni postaji gori Zastava 750. To so gasilci pogasili z vodo, v vozilu ni bilo oseb.
V dvomesečnem obdobju so gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale posredovali še pri dvanajstih intervencijah: šeskrat je bilo treba zapreti vodne ventile in izčrpati vodo iz stanovanj, štirikrat so odpirali stanovanja, ker so lastniki izgubili ključe in dvakrat čistili cestišče po prometni nesreči, v. S.
	KAKO POZABILI BI GOMILO, KJER BLAGO TVOJE SPI SRCE, KI NAM BREZMEJNO VDANO BILO, VES ČAS DO ZADNJEGA JE DNE?
€S	
	V SPOMIN
	Prvega julija bo minilo tri leta, odkar nas ||§     je zapustil naš dragi sin, mož, oče in brat
	Milan Rode
	s Škrjančevega
	, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi
Ni konec,
ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.
(Tone Kuntner)
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša mami
Frančiška Steiner
Vsem, ki se je z ljubeznijo spominjate, hvala! Vsi njeni
ZAHVALA
V nesreči spoznaš prijatelja
Bil je ponedeljek, prijeten sončen dan, ki smo ga izrabili za kmečko opravilo - pospravljanje sena. Kazalci na uri so že počasi drseli proti sedmi zvečer. Ko se je še zadnji žarek dotaknil naše male kmetije, se je na strehi kot strela z jasnega pokazal rdeči petelin in v trenutku uničil dolgoleten trud in skrb za obnovo prijetnega kmečkega poslopja, ki smo ga gradili z veseljem in ljubeznijo... in že je zopet znak prve sirene, nato druge, tretje, klic na pomoč se je razlegel daleč proč, a ne zaman, kot bi mignil, so prihiteli pogumni možje, da bi ukrotili razjarjenega petelina, ki se je bohotil po strehi gospodarskega poslopja. Vsaka minuta nam je bila nadvse dragocena, potrebno je bilo rešiti živino, stroje, ki so zaslužno počivali pod streho.
Premagali smo ga, a ne sami, ampak s pomočjo številnih prijateljev, znancev, sovaščanov in mnogih drugih, katerih nismo poznali. Največjo zahvalo smo dolžni gasilcem, saj so s hitrim ukrepanjem premagali razbohoten plamen.
Beseda hvala je premalo, s katero bi hoteli izraziti hvaležnost, pozornost, katere smo bili deležni ob nesreči, ki nas je doletela. Ponovno se zahvaljujemo Občini Lukovica, KS Pre-voje, vaščanom Imovice za denarno pomoč in .vsem krajanom Vrbe, Prevoj, Rafolč, Šentvida, Prevalj, Dupelnj, Prapreč, Lukovice, Čepelj, Kranjega Brda in Krašnje za vso pomoč.
DRUŽINA Kocjan, Imovica 1
Ne posodabljajo pa se samo ceste, ampak tudi drugi objekti. V Krajevni skupnosti Radomlje so posodobili mrliško vežico.
BESEDILO: V. V. FOTO: P. T.
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi našega dragega Vlada Jašoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje ter sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ZB Slavka Šlandra in g. Peterci za poslovilne besede, Oktetu bratov Pimat za lepo zapete pesmi in zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi dr. Farkašu za spodbudne besede in skrb med njegovo boleznijo.	
	Vsi njegovi
		
		ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
	***** jH^Hb	Pavle Prosenc
		roj. Topolšek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za pomoč ob težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče, za darovane sv. maše, za izrečena ustna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Janezu Zaletelu, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem ostalim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in stali ob strani.		
		Vsi njeni
		
		ni smrt tisto, kar nas loči in življen/e ni, kar druži nas. so vezi močneise! brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. KAČIČ)
		ZAHVALA
	i Jas*	Šestnajstega maja nas je za vedno zapustila naša draga mama, teta in stara mama
Jožefa Hafner		
		roj. Osolnik
Iskreno M zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na nfeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.		
		Vsi njeni
	ZAHVALA
	V starosti enainosemdesel let nas je zapustil dragi mož, očka, dedek, pradedek, brat in stric
	Alojz Roje iz Radomelj
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu ALKO in vsem ostalim za podarjeno cvet|e, lučke, za izrečena ustna in pisna sožalja, darove za svete mase, molitve ter za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župnikoma janežu Jarcu in Antonu Ro|Cu za lepo opravljen obred, gasilcem za spremstvo, častno stražo in izbrane besede, ki jih je povedal g. Ciril Kosmač. Hvala tudi pevcem za občuteno petje. Vsem in vsakemu posebej se enkrat hvala!	
	Vsi njegovi
ZAHVALA
4. maja 1996 nas je zapustila naša draga mama in babica
Marija Šorn
roj. Detela, upokojena učiteljica z Moravč
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred Hvala gospe Evi Karažiji in predstavniku Društva upokojencev za poslovilne besede. Hvala vsem pevcem. Posebna hvala tistim, ki so ji bili v življenju blizu.
Hči Helena z družino
vse ii tiho in prazno,
ni vec tvoieca glasu in nasmiha,
ostaia nam samo se cvctie, ki zate cveti in lučka, ki zate gori, ko tebe, draci mož in oo,
od nikoder ni!
ZAHVALA
V enainšestdesetem letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, sin, ata, stan ata, brat in stric
Franc Urankar, st.
iz Sp. Lok pri Krašnji
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovanja sveč, cvetja, svete mase in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Svoljšku za nuđenje zdravniške pomoči, župniku Nastranu za lepo opravljen cerkveni pogrebni obred, predstavniku KS ter gasilskega društva g. Francu Novaku za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem gasilcem, pevcem iz Krašnje, Moravč ter trobentaču za zaigrano Tišino Vsem in vsakomur še enkrat hvala'. Vsi njegovi
Če bi solza te zbudila, bi te zemlja ne pokrila, težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, a vedi, dragi ata, v naših srcih vedno prostor zate bo.
V SPOMIN
Osemindvajsetega julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Jože Rejc
iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za postanek ob njegovem grobu in prižgano lučko.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Angele Štrukelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše, še posebno
sosedom iz Kajuhove ulice. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in
tržiškim pevcem za lepo petje. Posebna zahvala dr. Dopliharju za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego v času njene bolezni.
Maj 1996 Žalujoči: sin Franci z družino
NOVA TRGOVINA
KI
3^
v industrijski coni Trzin
d«tcM:8k-18\ sobota g*-12*
NOVI IZDCLKI Celoten asortima izsekov KIMI
in Izbrani rzrlelci drugih proizvajalcev
• ashla ■ pripomočki za čiščenje
• pralna sredstvo
• sredstva za osebno nego
• higienski izdelki iz papirja...
NOVE UGODNOSTI • možnost polnjenja KIMIjevih izdelkov v lastno embalažo
• darila za vse večje nakupe •nagradna igra
eni
KI
3»
SKRBI, DA 10 VAS DOM KOT NOV
KIMI do o.
P1ANJAVA I KX TKZIN 1234«£NGEŠ
TELEFON: 061 722 119, 712541 TELEFAKS: 061 711 640
Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne
v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve.
LIP RADOMLJE
Lesno industrijsko podjetje p. o. Pelechova 15, 1235 Radomlje tel. 722-122
VABI K SODELOVANJU
delavce, ki se želijo izkazati v proizvodnem procesu:
- MIZARJE s končano triletno poklicno šolo
- OBDELOVALCE LESA s končano obdelovalno šolo
- NEKVALIFICIRANE DELAVCE
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen šas s poskusnim delom.
Pod prvo alinejo traja poskusno delo dva meseca, pod drugo
in tretjo alinejo pa en mesec.
Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov.
Epigrama
Živel nov pločnik Vir-Količevo
Toda logika je taka,
da petmetrska je cesta le preozka
za dva kolesarja in dva težka tovornjaka.
Tretjerazredni udeleženci prometa v trzinski obrtni coni
(Izpeljava na glavno cesto ne gre brez izsiljevanja) Počakajte, da nova banka se odpre, in da prometni komunalci vas priznajo, da na štirih ste kolesih tudi vi ljudje.
France Cerar
15
letVahačič
iM II SERVIS
Bj«S>J        I TKfiOVlNA
ran pro<3iaj]SMa
gorenje
NA ZALOGI CELOTNI PROGRAM GORENJE
Brezplačna dostava.
Odprto «d 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
Prešernova 1a, 1230 Domžale, tel. & fax: 061/722107
Spoštovani!
Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 14.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 714-599 in 721-022
NAPREDEK, dobro ime med trgovci! |
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica
DADiA BREIC, tel.: 714-599, 721-02.
Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN
Člani uredništva
FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN CROŠELI, VERA VO|SKA, Dr. BOGDAN DOLENC
Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE
Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL
(Iredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
Uredništvo
ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 714-599, 721-022
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Leklor
prof. AVGUŠTIN PIRNAT
(Jldsilo i/ha|a v nakladi 14.000 izvodov in ga prejmejo \
gospodinjstva brezplačno.
tisk tiskarna ljudske pravice, l.|iibljana.