PRIMORSKI dnevnik n 2aČe. izhajati v Trstu DrpHh'^3 1945- njegov DNpll?mnik PARTIZANSKI braE,VoN,'K Pa 26' fa IMS v vasi 2akriž nad ci!:"1?' ra2rnnožen na °d 6 d0 17 se' Pternbra 1944 se je tiska| Gm,Skarni >,D°berdob« v g:0^ Pn Gorenji Trebu-dn id 18' sePtembra 1944 „0. ’ maia 1945 v tiskarni Sovemja« pod Vojskim ^ 1 'Pnji, do 8. maja 1945 kič/ OSvob°jenem Trstu, ka J? iz^la zadnja števil-tj7'.!e ed'ni tiskani par-tlzansk, DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 192 (13.130) Trst, petek, 2. septembra 1988 Ato poziv voditelja prepovedanega sindikata Solidarnost Lecha Walese Delavci v ladjedelnici v Gdansku prekinili s stavkovnim gibanjem Tudi v Stalowi Woli konec protesta - Toda rudarji v Šleziji še stavkajo Grožnje z novimi stavkami, če Solidarnost ne bo priznana sta Ali se Poljska bliža k mirni rešitvi zadnjih tel' kovnih gibanj, bo pokazal čas, toda po pogovorih vodi-not ra.zPuščenega sindikata Solidarnost Lecha Walese z fanjim ministrom so delavci ladjedelnice v Gdansku r; ral °b 14. uri prekinili stavko in v sprevodu, pred kate-,sa nosili križ, krenili v mesto. v , °' Predhodno so zahtevali konkretna jamstva, toda po nova]nern PrePričevanju Walese so le pristali, da danes po-nia n° začnejo z delom. Toda tako ni bilo v rudniku Julijski ifest v Jastrzebiu in v mestnih prevozih v Szczeczinu, stavk^a ^a^esa le s težavo prepričal delavce, da prekinejo s vztra° novn mani delavci še naprej stavkajo. Toda po vsej verjetnosti 1°°, stavkovni odbori tudi v teh mestih že v kratkem spre-t sklepe o prekinitvi stavk. sre ,ei° napet je bil položaj tudi v Stalovvi Woli, kjer je v tnik V n°tranjosti železarne umrl neki policijski podčas-Uradna verzija govori o samomoru, opozicija pa trdi, vin'6 Poc*častnik _umrl zaradi ran, ki si jih je sam zadal v tev]enem stanju. Železarji so bili na prve pozive za prekini-lj0 stavke gluhi, toda po celodnevnih pregovorih je stav-Žei m °dbor pristal, da stavkajoči delavci zvečer zapustijo Sjj®Zarno. S tem je tudi odpadla grožnja oblasti, da bo s bon Prekinila stavko v obratu, ki v glavnem proizvaja za HUbsko vojsko. ga °nec stavke predstavlja uspeh za Lecha Waleso, katere-v'ade d° sedmib letih ponovno sprejeli kot sogovornika Vodit' v tem pa je vprašljivo, če se je s tem povečal ugled elJa Solidarnosti pri samih delavcih, ki kljub temu, da NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nihče noče italijanskih strupenih odpadkov Karin-B čaka pred Le Havrom PARIZ — Zahodnonemška motorna ladja Karin-B, ki ima na krovu 2.000 ton italijanskih industrijskih odpadkov, se nahaja 13 milj pred francoskim pristaniščem Le Havrom. Francozi so ji namreč prepovedali, da bi kljub slabemu vremenu v Rokavskem prelivu zaplula v francoske ozemeljske vode. Za vsak primer je ob njej oceanski vlačilec Abeille, ki bi ji lahko nudil pomoč. Med drugim so na krovu ladje zaradi tresljajev baje že popokali razni sodi s strupenimi industrijskimi odplakami. Tudi živež, vodo, gorivo in nadomestne dele bodo Francozi dostavili po morju, ko se bo to nekoliko umirilo. Zahodnonemški ladji ne preostaja sedaj nič drugega, kot da zapluje proti Italiji, kamor je bila prvotno namenjena. Vsi poskusi, da bi se nevarnega tovora znebili v tujini, so se namreč izjalovili. Tovor je zavrnila tako Zvezna republika Nemčija kot Velika Britanija, Španija in predsinočnjim tudi Nizozemska. Ob tem naravovarstvene organizacije navajajo, da ne bodo rešili tega perečega vprašanja »z mednarodnim beračenjem« in da se morata Karin-B in Deep Sea vrniti v Italijo. Tako italijanska industrija kot vlada sta končno spoznali, da bodo morali v Italiji poskrbeti za svoje odpadke, ker ni več »razpoložljivih« držav, ki bi za prgišče dolarjev sprejemale italijanske industrijske strupe. Na današnji seji italijanske vlade bodo morali razpravljati tudi o tem problemu. Kot prvo pa bodo morali rešiti vprašanje ladij, ki tavajo ali bodo še tavale po svetovnih morjih, ker imajo na krovu italijanske industrijske strupe. Navsezadnje tudi pri Bejrutu vkr-cujejo na neko jugoslovansko ladjo italijanske industrijske odpadke, ki so jih našli v Libanonu. Medtem pa se zapleta tudi z odpadki s sirske ladje Zanoobia. Včeraj je namreč tudi podjetje Nordoil zavrnilo možnost, da bi industrijske odpadke uskladiščili v Leiniju pri Turinu. Voznika tovornjaka, ki je zagrešil nesrečo, je milica že aretirala V prometni nesreči pri Jablanici je umrlo 31 oseb, štirinajst ljudi pa je ranjenih Začasno ukinili nastope skupine Frecce tricolori • — Skupina Frecce tricolo- za nedoločen čas prenehala nastopanjem na letalskih mitin-a tt To odločitev je sprejel vrhov-t . st;ab italijanskega vojnega le-tstva, v obrazložitvi pa je reče-je°' da je bila taka odločitev spre-sk .zat°’ ker trenutna sestava upine ne omogoča akrobatskih ^sstopov. Skupina iz Rivolta pa i° nadaljevalci z normalnim vsa-°drievnim urjenjem in v bližnji R modnosti bo skupina nastopala še t6 na v°ja^kih prireditvah, pa tam bo njihov nastop omejen Pa normalen prelet, št VePrav odločitev vrhovnega aba ne govori o ukinitvi skupila so nedvomno k radikalne-sn skrčenju programa precej pri-Pevale tudi številne polemike, ki v s.e v Italiji in tudi v tujini raz-teh 6 ramsteinski tragediji. V n Polemikah med zagovorniki uobnih nastopov in njihovimi ri, Protniki pa so bili slednji ne-V,°®no številnejši, tun' Pcdemiko se je včeraj vključil Cr 1 .socialistični tajnik Bettino v 71' ki je zahteval prepoved sk kršnega javnega nastopanja tj Plne iz Rivolta, zaradi obsež-T1 tragedije v Ramsteinu pa se jj. ^axi zavzel tudi za sklic parla-m atarne obrambne komisije. S vf. ^ zvezi velja povedati, da je onri Predsednik te komisije La-v 0 sPoročil, da se bo ta sestala Vai edo' septembra, in obravna-DreHco.™ stanje v letalstvu Ramsteinu. o številu žrtev v Ram- r,n , Predvsem stanje tratastr°fi v Ramste podatki joČInU Pa — - CCC^CCj CCCl^CCCC baj,B Pako je poveljstvo ameriške he 6 J=Iovorilo o 52 žrtvah, krajev-vSe °b*asti pa o 49 mrtvih. Ob Pogreši61^, pa se govori še o 53 oeriii i111*1. Žrtve nedeljske tra-dlJe bodo pokopali jutri. JABLANICA - Hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila v sredo okrog 21. ure na magistralni cesti Sarajevo -Mostar, ko je avtobus z več kot 40 potniki iz Paračina v srečanju s tovornjakom - vlačilcem iz Prozora zgrmel v akumulacijsko jezero hidroelektrarne Grabovica, je preživelo 14 potnikov. Ostalih 31 potnikov iz Paračina, ki so se vračali z letovanja, je v tej hudi nesreči izgubilo življenje. Preiskovalni sodnik iz Konjiča Davor Silič je povedal, da se je nesreča pripetila v trenutku, ko sta se 6 kilometrov južno od Jablanice srečala avtobus svetozarevske registracije in tovornjak - vlačilec konjiške registracije. Tovornjak je vozil Mirsad Muminovič, ki je takoj po tej težki nesreči pobegnil, vendar, kot so sporočili miličniki iz Jablanice, so Muminoviča že izsledili in ga pripeljali na postajo milice. Voznik avtobusa Radislav Stanojevič nesreče ni preživel. Preiskovalni sodnik novinarjem še ni mogel sporočiti vseh podrobnosti o okoliščinah in vzrokih, ki so pripeljali do te tragedije, vendar pa menijo, da je tovornjak za kakšen meter zapeljal na levo stran ceste in da se je v trenutku, ko se je bližal avtubusu, odprla stranica in na cesto se je usula opeka. Sovoznik v avtobusu Radan Stojadinovič je izjavil, da je tovornjak z zadnjo stranjo zataknil avtobus in tako povzročil, da je zgrmel v jezero, ki leži kakšnih 50 metrov pod cesto. Na kraj tragedije so kmalu prispele reševalne ekipe iz številnih hercegovskih mest. 14 preživelih potnikov je na zdravljenju v mostarski bolnišnici. Vsi so izven smrtne nevarnosti, (dd) Prekinitev dela v jeseniški železarni JESENICE Včeraj je prišlo do prekinitve dela v hladni valjarni jeseniške železarne. Delavci so prenehali delati ob 13. uri in zahtevali od vodstva osebne dohodke, ki jim bodo omogočili normalno živeti. Predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Boris Bregant je povedal, da so včeraj vse popoldne preračunavali, kako rešiti položaj. V železarni namreč zaslužijo povprečno po 600.000 dinarjev. Povprečje sicer ni majhno, vendar so v tem znesku takšni, ki zaslužijo po 800.000 dinarjev in tudi takšni, ki samo 400.000. Najnižje plače v železarni znašajo 330.000 dinarjev, kar ne zadošča za življenje. Tega se tudi v vodstvu železarne še kako zavedajo, vendar pomeni vsako povišanje uravnilovko in kršitev samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli sami na referendumu. Kljub temu vse kaže, da bo le morala prevladati "humana" presoja. V času poročanja še niso uspeli poiskati rešitve oziroma izračunati, za koliko bi bilo mogoče dvigniti plače. Gotovo je, da za 40 odstotkov, torej toliko, kot so zahtevali delavci, ki tudi popoldne niso delali, ne bo mogoče, (dd) Bočen brez občinskega sveta BOČEN — Bocenski občinski svet se včeraj ni sestal, pa čeprav je imel na programu izredno sejo. Župan (demokristjan Marcello Ferrari) in občinski svetovalci so namreč odločili, da bodo prekinili sleherno politično delo do bodočih volitev, ki so postale sedaj neizbežne. Državni svet je predvčerajšnjim sprejel priziv republikanca Silvia Leo-nardija, ki je bil leta 1985 izključen iz volilnega seznama v bocenski občini, ker ni imel štiriletnega stalnega bivališča v deželi. Volilni zakon avtonomne dežele Tridentinske-Južne Tirolske predvideva namreč, da se lahko kandidirajo le osebe s štiriletnim stalnim bivališčem v deželi ali dveletnim bivališčem v eni od dveh avtonomnih pokrajin. Državni svet je torej sklenil, da sprejme Leonardijevo pritožbo in zato razpusti bocenski občinski svet ter razveljavi volitve izpred treh let. Zaradi spornih volilnih predpisov je torej propadel občinski svet, v katerem je večina svetovalcev pripadala MSI, saj so misovci prav v Bocnu dosegli največje uspehe na volitvah leta 1985. Občino Bočen je vodila koalicija, ki so jo sestavljali SVP, KD, PSI, PSDI z zunanjo podporo edinega zastopnika stranke upokojencev. Devinsko-nabrežinski svet vzel v pretres varianto regulacijskega načrta Razprava o razvoju Sesljanskega zaliva TRST — Devinsko-nabrežinski občinski svet je sinoči vzel v pretres varianto občinskega regulacijskega načrta, ki bo odprla pot turističnemu razvoju Sesljanskega zaliva. Poročilo o varianti, ki jo je po nalogu uprave izdelal arhitekt Mario Dolce, je prebrala odbornica za urbanistiko Rita Conten-to, ki je tudi predstavila in obrazložila novosti ter pripombe, ki jih je po maratonski razpravi osvojila občinska gradbena komisija. V razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč, so poleg župana Brezigarja in odbornice za urbanistiko sodelovali predstavniki vseh političnih skupin. Razprava je potekala v delovnem vzdušju ob skupni ugotovitvi, da je turistični razvoj Sesljanskega zaliva zelo pomemben za devinsko-na-brežinsko in tudi za širšo pokrajinsko ter deželno skupnost. Večji del Sesljanskega zaliva je, kot znano, last fi- nančne družbe Finsepol. Razpravo o varianti so v preteklih dneh spremljale ostre polemike, ki so odjeknile predvsem na zasedanjih občinske gradbene komisije. Komunistični predstavnik v tem telesu Antoni-no Cuffaro je včeraj zjutraj polemično zapustil sejo komisije, češ da se je župan Brezigar vedel nekorektno in arogantno. Ta incident je v tiskovnem sporočilu obsodila tudi tržaška federacija KRI. V zvezi s sporočilom, ki ga je izdala federacija KPI, pa je župan Brezigar sporočil, da je poslanec Cuffaro že trikrat zaporedoma skušal zavlačevati delo komisije z debatami, ki so bile izključno političnega značaja. Župan Brezigar je poudaril, da so argumenti o Sesljanskem zalivu bili že večkrat odloženi in za nadaljnja zavlačevanja ne morejo obstajati resni razlogi, (st) CMS Sesljanski zaliv (Foto Magajna) Z včerajšnje seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Slovenski komunisti imajo jasne in načelne odgovore na odprta družbena vprašanja LJUBLJANA — »Masovno in javno izražanje nezadovoljstva ljudi s socialnim, človeškim in nacionalnim položajem.« Tako je na včerajšnji seji predsedstva centralnega komiteja slovenskih komunistov predsednik Milan Kučan ocenil jugoslovansko sedanjost. Partijski problem ni več, ali imajo komunisti pravočasne odgovore na vprašanja javnosti, ampak ali imajo take odgovore, ki so pravšnji za današnji čas, je še dodal. Politične naloge komunistov je navedel tajnik Miloš Prosenc. Menil je, da imajo slovenski komunisti idejno jasne in načelne odgovore na odprta družbena vprašanja, potrebno pa jih bo udejaniti: »Priložnosti za preizkus naše doslednosti in poguma nam sploh ne bo manjkalo -čakajo nas zelo verjetno hude socialne zaostritve s stavkami, uveljavitev neodvisnosti sodstva, prizadevanja za uveljavitev sistematične demokratične kontrole nad vsemi aparati državne prisile, podpora demokratizaciji volilnih postopkov, potrjevanje suverenosti slovenskega naroda in njegove državnosti v Jugoslaviji,« je rekel Miloš Prosenc. Oris gospodarskega položaja je podal Živko Pregl. Od lanskega do letošnjega junija so plače v Sloveniji realno padle za 21,4 odstotka. Od 80. let, ko je bila kupna moč pebivalstva najvišja, so plače realno padle za okoli 35 odstotkov. Vendar takšna gospodarska gibanja niso nepričakovana. So davek za nekdanje napake, in če bo sedanja gospodarska politika vzdržala, je mogoče priča- kovati obrat na bolje v drugem trimesečju prihodnjega leta. »Zdaj je potrebno vzdržati,« se je s pregledom strinjal predsednik republiške vlade Dušan Šinigoj. Opozoril je še na nesprejemljiva razmišljanja zvezne vlade, ki bi socialni program rada naslonila na bone, s katerimi bi urejali kar vse, od hrane do prevoza delavcev v tovarne. Povedal je še, da so iz Beograda prejeli predlog zakona, po katerem naj bi Slovenija takoj plačala 320 milijard dinarjev, ki v proračunu niso bili predvideni, za potrebe Jugoslovanske ljudske armade. Denar naj bi republiška vlada vzela iz_ sredstev za intervencije v gospodarstvu. Dušan Šinigoj je podvomil, da bi republiški parlament lahko takšen zakon sprejel. Predsedujoči slovenski socialistični zvezi Jože Smole pa je predsedstvo komunistov obvestil, da je skupina pravnih strokovnjakov pod vodstvom ljubljanskega univerzitetnega profesorja Boštjana M. Zupančiča proučila probleme, ki jih je sprožil sodni proces proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, in napisala memorandum. Jože Smole je povedal, da gre za interno analizo za potrebe ŠZDL in da izsledkov zaenkrat še ne nameravajo dati javnosti - vsaj dokler jih sami ne proučijo. Da je memorandum v tem trenutku v izključni lasti slovenske socialistične zveze, ki bo sama odločila, kaj in kako z njim, je včeraj za ljubljanski radio potrdil tudi profesor Zupančič. DEJAN VERČIČ Odgovor predsedstva SR Slovenije LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je včeraj prejel naslednje sporočilo predsedstva SR Slovenije: Dne 29. 7. 1988 ste nam poslali pismo, v katerem zahtevate, da predsedstvo SR Slovenije preveri, ali je vsebina vojaškega dokumenta, zaradi katerega je bil sprožen postopek pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, zakonita in ustavna. O vaši zahtevi je predsedstvo SR Slovenije razpravljalo na seji dne 25. 8. 1988. Pri oblikovanju svojega stališča je upoštevalo svojo ustavno vlogo in pristojnosti. Predsedstvo SR Slovenije ni odgovorno za zagotavljanje in tudi ne za ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti omenjenega dokumenta, ki je akt vojaškega poveljevanja. Po ustavi SFRJ določa načrt za uporabo oboroženih sil v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru predsedstvo SFRJ, ki v skladu z zveznim zakonom tudi predpisuje ukrepe za pripravljenost oboroženih sil in odreja postavitev oboroženih sil ali njihovega dela v stanje pripravljenosti. Čeprav posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam lahko prenese na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, je predsedstvo SFRJ po ustavi vrhovni poveljnik oboroženih sil in je zato tudi odgovorno, da oceni zakonitost in ustavnost omenjenega dokumenta. • Gdansk NADALJEVANJE S 1 STRANI ^ so pristali na njegov poziv o pr6*^,1 vi stavke, niso skrivali svojih Porn!.ta. kov. Nekateri pa so Walesi tudi oc li, da je prehitro pristal na komprom : Vzpostavitev dialoga med oblas ^ in Waleso pa še ne pomeni, da 1 tem konec delavskega upora na ^ J skem. Tako član državnega vods razpuščene Solidarnosti Bujak trdi. se bodo stavke spet začele, če obla . v dveh tednih ne bodo priznale sin kata Solidarnost. Toda po Bujakovu besedah tokrat delavski upor ne ^ zajel le omejenega predela drža . temveč bo prišlo do splošne stavke p vsej državi. . t. Bujak je tudi dejal, da srečanje n ^ ranjega ministra Kiszczaka z Wales° bistvu pomeni neformalno prizna J Solidarnosti, toda sedaj mora čim P priti tudi do uradnega priznanja, P čeprav najprej le na nivoju posam nih podjetij. &0 V morebitnem bodočem uporu n . po vsej verjetnosti igrala večjo p" mesta, kot so Varšava, Wroclaw, P° nan, in Krakow, ki tokrat v stavko nem gibanju niso sodelovala, v ®P*?0 nem delavskem uporu pa bi lan odigrala odločilno vlogo za izsiljeni, ponovnega priznanja Solidarnos • Vendar pa je Bujak izrazil tudi uPanl da tak pritisk ne bo potreben in da Lechu VValesi v naslednjih tednih n pelo doseči dogovor z oblastmi 0 P znanju razpuščenega sindikata. V te obdobju pa stavke niso zaželene, s J bi bila kakršna koli akcija naperjen proti VValesi in bi jo zato v krogih = Minister Ferri o odloku »110 na uro« RIM — Sezona potovanj v mejah 110 kilometrov na uro bi se morala zaključiti 11. septembra, minister za javna dela Ferri pa je izjavil, da bo ostal odlok najbrž še naprej v veljavi. Na tehničnem sestanku, ki so se ga udeležili zastopniki prevoznikov, notranjega ministrstva, ACI, ANAS, finančnih stražnikov in karabinjerjev, je minister Ferri predstavil prve pozitivne rezultate svojega omejevalnega odloka. Po izračunu nesreč in smrtnih žrtev je v času »110 na uro« umrlo 129 ljudi manj kot lani v istem časovnem razdobju, minister Ferri pa noče vztrajati na teh podatkih. Svoje kolege in avtomobiliste misli prepričati predvsem s podatki o znatno manjši porabi goriva, kar se pozna na italijanskih uvoznih računih, zmanjšana hitrost pa bi po Ferrijevem mnenju lahko celo pripomogla k reševanju vprašanja »efekta tople grede«. Mandelo premestili v zasebno kliniko Uvod v njegovo »postopno osvobajanje«? CAPETOWN — Vest, da so predsi-nočnjim premestili karizmatičnega voditelja Afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandelo iz capetown-ske bolnišnice Tygerberg hospital v neko zasebno kliniko, ni presenetila političnih opazovalcev. Prejšnji teden je južnoafriški minister za informacije Stoffel van der Merwe tujim dopisnikom izjavil, da se 70-letni Mandela skoraj gotovo ne bo vrnil v jetnišnico. Pred dnevi pa je razno južnoafriško časopisje zapisalo, da bodo Mandelo »postopoma osvobajali«. Mandelov odvetnik Ismail Ayob pa ne verjame v tak razplet. Po njegovem je Mandela v capetownski bolnišnici le na okrevanju, kar še ne pomeni, da ga bodo osvobodili. Ob tem pa je zanimiva vest, da je Mandelo v zasebni kliniki Constantiaberg obiskal pravosodni minister Kobie Coetsee. Po obisku je minister izjavil, da se je zdravstveno stanje Nelsona Mandele po treh tednih intenzivnega zdravljenja tako izboljšalo, da so ga lahko premestili v zasebno kliniko. Coetsee, ki je zagovornik Mandelove osvoboditve, novinarjem ni hotel povedati, o čem sta se z Mandelo pogovarjala. Trenutno ni še jasno, ali bodo Mandelo v kliniki lahko obiskali samo svojci in njegov odvetnik ali morda celo tuji dopisniki. Neki južnoafriški funkcionar je včeraj izključil možnost, da bi lahko Mandela vzpostavil stike z zunanjim svetom. Nedvomno je Mandelova tuberkuloza prišla na pomoč rasističnemu režimu, ki lahko sedaj črnskega voditelja drži v »zlati kletki«. Taka rešitev pa ne more zadovoljiti mednarodne javnosti, ki že desetletja zahteva Mandelovo osvoboditev. Nezadovoljna pa je tudi rasistična desnica, ki trdi, da je premestitev v zasebno kliniko »nedopustna nagrada za zakrknjenega terorista«, osvoboditev pa bi bila »bogokletna«. Rasistični režim se tako nahaja v precepu, ob mednarodnih protestih se počuti nelagodno, obenem pa se boji reakcij rasističnih skrajnežev, tako da bodo Mandelo le »postopoma osvobajali«. Bomba v Londonderryju je bila peklenska past BELFAST Eksplozije, ki je včeraj terjala življenje dveh priletnih oseb, ni povzročila nespretnost teroristov, ki so pripravljali peklenski stroj, kot je zgledalo po prvih izvidih. Teroristi so namreč namenoma namestili bombo v stanovanju dveh priletnih oseb v Lon-donderryju, ker so načrtovali, da bi povzročili eksplozijo, ko bi tudi to družino obiskali britanski vojaki, ki so sistematsko pregledovali vsa zasebna stanovanja. Eksplozija bi lahko imela torej še hujše posledice, ko bi teroristični načrt uspel in bi britanska patrulja dejansko stopila v eksplozivno past. Britanski premier gospa Thatcher je izjavila, da bo še izostrila boj proti teroristom IRA, Velika Britanija pa se ne bo odrekla suverenosti nad Severno Irsko. Na sliki (telefoto AP); hišica, v kateri so teroristi pripravljali eksplozivno past Ameriška predsedniška kampanja v vrtincu blatenja kandidatov NEW YORK — »Če ne prenesete žaljivih napadov enega predsedniškega kandidata na drugega, potem vam v naslednjih 10 tednih ne preostane drugega, kot da ugasnete televizijski in radijski sprejemnik, odvržete časopise, ne odgovarjate na telefonske klice in odpirate samo tista pisma, za katera ste prepričani, da so jih vam poslali sorodniki ali prijatelji,« svetuje komentator New York Timesa ameriškemu občinstvu pred tako imenovanim »praznikom dela« (5. septembrom), ko se po konvencijah obeh vodilnih političnih strank začenja »prava predvolilna kampanja«. Letošnja je po konvencijah demokratske in republikanske stranke dobila izredno negativne tone, v kateri si poskušata oba predsedniška kandidata s tako imenovano »črno propagando« nabrati v javnosti čimveč točk. Izkušnje kažejo, da se obe vodilni stranki k takšni taktiki zatečeta predvsem takrat, kadar se za predsedniški položaj borita kandidata, ki sta v javnosti relativno malo znana in kadar se v kampanji pojavijo vprašanja, ki bi razdelila javnost. Medtem ko je Reagan 1980. leta v svoji kampanji nastopal z afirmativnim programom, tokratni republikanski kandidat Bush uporablja predvsem taktiko črnjenja in blatenja nasprotne strani. Dukakisa poskuša na primer prikazati kot »nepoboljšljivega liberalca«, ki mu niso tuje, kot pravi Bush, »nevarne levičarske ideje«, ki je duševno nestabilen in ki je v skladu z demokratsko filozofijo nagnjen k visokim državnim izdatkom. Iz republikanskega tabora so na primer prišle tudi trditve, da se je Dukakis pred leti po porazu na volitvah za guvernerja zatekel po pomoč k psihiatru, da je njegova žena na demonstracijah proti vojni v Vietnamu raztrgala ameriško zastavo itd. Zaenkrat se je omenjena taktika izdatno obrestovala. Najnovejše ankete javnega mnenja kažejo, da je malenkostna prednost, ki jo je imel Dukakis še pred republikansko konvencijo, splahnela. Po najnovejši anketi je Bush prevzel vodstvo z 48 odstotki, Dukakis pa uživa naklonjenost 46 odstotkov vprašanih. Glede na to, da je možnost napake približno 3 točke, je sicer zelo težko napovedati, kdo vodi. Glede na to, da je imenovanje 41-letnega senatorja Daniela Quayla za republikanskega podpredsedniškega kandidata v javnosti zaradi obtožb, da se je pred leti izmikal služenju vojaščine v Vietnamu z vstopom v nacionalno gardo, da boleha za tako imenovanim »Hartovim sindro- mom« (sinonim za skrite ljubezenske afere) itd. vzdign' (j javnosti velik prah, je naraščanje Busheve popuiainJ) p0 presenetilo večino volilnih analitikov. Bush je nazive imenovanju Quayla za podpredsedniškega kandI nCiji kljub uspešnemu nastopu na republikanski konve ^ ostal namreč v senci svojega podpredsednika. Tisk t .fl posebej televizija sta se namreč namesto z Bushem z®,gVe dva tedna ukvarjala predvsem z odkrivanjem rj. preteklosti. Dejstvo, da je Bushu kljub temu uspelo us ,e ti (čeprav minimalno) prednost pred Dukakisotn, ^ predvsem na to, da javnost daje izbiranju predsednik solatno prednost pred podpredsednikom. ^ n- Zaenkrat demokratski predsedniški kandidat ni zn . jji koristiti tudi številnih drugih negativnih lastnosti, pripisujejo senatorju Quaylu. Tisk je na primer odk y je leta 1982 glasoval proti amandmaju, ki bi šolam, v z. rih še vedno dovoljujejo rasno diskriminacijo, ukinili , no podporo, da je glasoval proti nekaterim zakonom k ročja državljanskih pravic, da je glasoval za uk'n’cij zel sodeloval na najrazličnejših prireditvah, bistveno pa je ne j 6V.a* in razvil beneško glasbeno dediščino. Zadnji uspešni nastop skupi-Je oil letos v Goriških brdih na tamkajšnjem prazniku češenj. Za objavo smo pa izbrali prvo fotografijo skupine, ki je bila posneta leta 1957. Petstrankarska večina v Pordenonu PORDENON — Medtem ko so se v Trstu šele začela pogajanja za sestavo večin na Občini ter na Pokrajini in so se na Goriškem šele začeli dvostranski pogovori o sestavi večin na Pokrajini ter v občinah Tržič in Ronke, so v Pordenonu že sklenili dogovor. Tudi tu so letos junija bile občinske volitve. Sklenjeni dogovor je petstran-karski. Štiri stranke, in sicer KD, PSI, PRI in PLI, bodo imele svoje zastopnike v izvršnem odboru občine. Socialdemokrati, ki so sicer sestavni del večine, ne bodo imeli odbornika, bodo pa drugače zastopani v večini. Župan bo ponovno demokristjan Alvaro Car-din. KD bo imela tri odbornike, prav tako tri jih bodo imeli socialisti. Republikanci in liberalci bodo imeli po enega odbornika. Iste stranke so že sklenile sporazum tudi o drugih krajevnih upravah kjer so volitve bile letos junija. (mw) ■ TRST — V okviru priprav na skorajšnji začetek deželne zakonodajne dejavnosti prireja KD v ponedeljek v središču Prescudin pri Barcisu enodnevni seminar o najbolj žgočih deželnih problemih. KD, piše v sporočilu, se namerava angažirati v naporih za modernizacijo dežele. Ob stoletnici njegovega prihoda v Dovje Prihodnje leto spomenik planincu Jakobu Aljažu Jakob Aljaž KRANJ Prihodnje leto bo minilo sto let, od kar je prišel na Dovje pri Mojstrani poznejši znameniti triglavski župnik, veliki slovenski rodoljub, sloviti skladatelj in zborovodja, vnet zbiralec slovenskih narodnih pesmi in izjemen ljubitelj Triglava in slovenskega planinskega sveta, Jakob Aljaž. O njem so napisane mnoge strani raznih revij, časopisov, posvečene so mu bile posebne radijske in televizijske oddaje v prostoru Alpe-Jadran, navsezadnje o njem govore tudi spominske plošče v Triglavskem pogorju in na Aljaževi rojstni hiši v prijazni vasici Zavrh pod Šmarno goro pri Ljubljani. O Aljažu je ostalo tudi zapisano, da je svoje ljudi spodbujal k domoljubnosti, da je Triglav otel nemštvu, s kočami in s stolpom na vrhu Triglava pa je prepričljivo povedal vsej Evropi, da je bil Triglav že za časa avstroogrske vladavine slovenska gora. Na drugi strani je slovenskemu planinskemu društvu že na prelomu 19. in 20. stoletja z dejanji dokazal, da je področje njegovega delovanja tudi v visokogorju, torej v Julijskih Alpah s Triglavom v ospredju. Po izjavah turističnih delavcev Obale in Krasa Doslej skromni rezultati turistične sezone ho kOR.TOROŽ — Glavna turistična sezona je urad-, končana, septembra pa začenjajo veljati posezos-odst”6?6, bodo za domače goste kakih 30 do 35 rm nižja Tudi letos so glavno turistično sezo- vpim3 Pbali in Krasu zaključni z "luknjo", ki pa je ^ . izrazitejša, kot je bila lani. Zadnji avgustovski 2e ]e kiio v hotelih, kampih in zasebnih sobah kar hniK*otRov mani gostov kot istega dne pred letom Pa temu je delno pripomoglo slabo vreme, delno nnr.aeistvo' da vse več turistov čaka na ugodnejše jonske cene. on 'L Hotelih Bernardin bo septembra stal polpenzi-Rivi domačega gosta 37 tisoč dinarjev, v Hotelih tjSQ.era Portorož - 38 tisoč, v Hotelih Piran pa 40 tiso' .narjev. V lucijskem kampu bodo cene štiri gQr.c ali pet tisoč dinarjev na dan (odvisno od kate-čišr^6 ' v zasebni sobi druge kategorije pa bo preno-var? na osebo 13.450 dinarjev, v počitniškem stano-b0Ju za štiri osebe pa 72.800 din. Tudi cene za tujce F[0.0, za kakih 25 do 30 odstotkov nižje in bodo v ha rf • Rernardin morali tuji turisti za polpenzion, Primer, odšteti 54 nemških mark. je p °9dan Valentin, direktor Turistične organizaci-raj 0rtorož meni, da je bila letošnja sezona »še zme-J nad povprečjem zadnjih desetih let, vendar nič posebnega«. »Res pa se na turističnem trgu dogajajo velike spremembe. Nemogoče je namreč delati po starem. Ljudje se za počitnice odločajo v zadnjem trenutku, ker ni več bojazni, da ne bi mogli dobiti prostora. Opažamo tudi, da vsaka kritična situacija ali dogodek skoraj dobesedno zaustavi potek kni-ženj v tujini. Glede na napovedane spremembe obračunskega sistema, nove prispevke za nerazvite, ki jih bomo plačevali tudi v turističnem gospodarstvu, in druge nejasnosti, zdaj o končnih finančnih rezultatih pravzaprav ni mogoče povedati nič konkretnega. Predvidevamo le, da ne bomo imeli izgub.« Ivan Silič, direktor Hotelov Bernardin pa nam je povedal: »V mesecu juliju smo ustvarili za 4,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, samo obresti, ki jih moramo najeti pred glavno sezono za tekoče poslovanje, so znašale eno milijardo, za polovico letne anuitete za dolarski kredit pa smo v juliju plačali dve milijardi dinarjev. Ni treba biti velik strokovnjak za izračun našega finančnega uspeha. Tečaj dinarja je sicer res postal realnejši, toda naše izven-penzionske storitve (ki jih nismo tako dražili, kot je drsel dinar), so bile zaradi tega za tujce pravzaprav cenejše. Fizični obseg zunajpenzionskih storitev je enak tistemu iz lanskega julija, bistveno pa se je zmanjšal njihov finančni učinek. V lanskem juliju so te naše zunajpenzionske storitve znašale 36 odstotkov v strukturi celotnega prihodka, v letošnjem juliju pa le še 25 odstotkov celotne ralizacije. Ce dodamo še izredno visoke stroške (ti pa so sledili padanju dinarja), na koncu pomeni, da se nam ves trud, ki smo ga vložili za popestritev izvenpenzionske porabe (o kateri smo že toliko govorili) sploh ni izplačal. Ugotovili smo tudi, da smo lani julija za bruto osebne dohodke namenili 16,3-odstotni delež celotnega prihodka, letos julija pa le še 9,2-odstotni delež. Kar pomeni, da so realni osebni dohodki občutno padli in da dobi naš delavec bistveno manjši delež celotnega prihodka, kot drugod po svetu (v avstrijskem turizmu gre 30 do 40 odstotkov realizacije za bruto osebne dohodke). Seveda pa je za usodo nekega turizma veliko huje, če turistični delavec reče - kaj me briga, če na primer v hotelski sobi trenutno manjka voda... Ob vsem tem delavci v turizmu po svoje (z vrsto nepravilnosti) skrbijo, da njihovi osebni odhodki niso tako nizki, kot morajo biti po vseh sprejetih ukrepih in predpisih... « BORIS ŠULIGOJ Omeniti velja še eno rodoljubno, morda manj znano Aljaževo naravnanost. Raziskovalci njegovega življenja so si namreč edini, da je ob koncu prve svetovne vojne z ognjevitim prepričevanjem ljudi prispeval, da je majhna gorenjska vasica Dovje dala kar osemdeset borcev za obrambo severne meje v težkih trenutkih in pomembnih odločitvah generala Rudolfa Maistra. Skoraj vse svoje življenjske moči pa je Jakob Aljaž posvetil planinstvu. Slovenskemu planinstvu in Slovenskemu planinskemu društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1893 v Ljubljani, je postavil temelje za nadaljnje delovanje, njegove koče v Triglavskem pogorju v svoji zasnovi še danes nudijo zavetje vsem planinskim generacijam in članom Slovenskih planinskih društev iz Italije in Avstrije. Jakoba Aljaža bi bili zagotovo veseli tudi današnji turistični delavci. Ne tisti, ki vidijo vrhunec visokogorskega turizma v gradnji žičnic in gondol, temveč oni, ki so naklonjeni ideji, ohraniti prvobitnost, čistost, naravnost, privlačnost in drzno lepoto visokogorskega sveta. Legendarni »triglavski kralj Matjaž-župnik z Dovjega Aljaž« je bil namreč eden od pionirjev ideje o slovenskem visokogorskem turizmu, znane so njegove čudovite zamisli o vlogi gorskih vodnikov, organizaciji gorske reševalne službe, ureditvi gorskih poti in še bi lahko naštevali. Tudi na svoje Dovje in na njegovo okolico ni pozabil. Prepričan je bil, da morata biti množični turizem in urejenost bivalnega okolja v nižini povezana z občudovanjem gorskih lepot in z organiziranimi izleti na vrhove Julijskih Alp. Po prvem službovanju v Tržiču, kjer je zbiral okrog sebe mlade in jih navduševal za slovensko besedo in pesem, je na Dovjem, kamor je prišel leta 1889, organiziral cerkveni pevski zbor, ki je pel samo slovenske pesmi. Dovžanom je na lastne stroške postavil tudi Ljudski dom, v katerem so bila občasna predavanja, igre in pevski koncerti, ki jih je s svojim zborom sam pripravljal. Da bi se dostojno oddolžili Aljažu za vse, kar je dobrega storil zanje, so se krajani Dovjega in Mojstrane odločili, da prihodnje leto ob stoletnici prihoda velikega rodoljuba na Dovje, kjer je ostal kar 38 let, do svoje smrti, 4. maja 1927, postavijo ob magistralni cesti Je-senice-Kranjska gora, zahodno od ceste Dovje-Mojstrana, veličasten, tri metre visok spomenik. Kipar Nebojša Mitrič iz Beograda, jugoslovanski javnosti znan po kipih Vuka Karadžiča, Stevana Mokranjca in Iva Andrica, v Sloveniji pa po kipih Kekca in mladinskega pisatelja Josipa Vandota, je že izdelal skico za Aljažev spomenik, ki ga bo sicer oblikoval brezplačno. Navzlic temu pa morajo krajani sami zbrati približno 25 milijonov dinarjev. Zato so ustanovili poseben odbor, ki že zbira prostovoljne prispevke med krajani in Slovenci v ožji domovini in v zamejstvu. Akcija za zbiranje denarja za postavitev spomenika Jakobu Aljažu naj bi dobila vseslovenski značaj, zato lahko tudi naši planinci nakažejo svoje denarne prispevke na žiro račun pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana št. 51530-621-37-05-1610112-13001/13, Ljubljanska banka, PE Jesenice. Slovesno odkritje Aljaževega spomenika bo predvidoma zadnjo avgustovsko nedeljo prihodnje let0- IVAN VIRNIK TW( COLLEEN McCULLOUGH Prevedla Breda Konte v Perkins je bil doma na večerji. Ronu je povedal, da pr-nar°čil rešilni avto in jih počakal v bolnišnici Valeškega obnca. na urgentnem oddelku. Ron si je s hrbtom dlani risal solzne oči in zavrtel Dawnijino številko. (j. Oglasil se je Mick in v njegovem glasu je bilo čutiti strpnost. To je bil čas večerje in zelo je bil nejevoljen, če le kdo pri tem motil. 9ov >>^>osIušaj, Mick, tu Ron,« je dejal in se trudil, da bi v -il kar se da pravilno. »Nikar mi ne prestraši Dawnie, tj, Qar gre za njeno mamo. Zdi se mi, da je imela srčni ^Pad, vendar nisem prepričan. Vsak čas jo bomo odpeljali Rrgentni oddelek bolnišnice Valeškega princa, zato U/J® smisla, da bi hodila sem. Najbolje bi bilo, če bi z hie lahko čimprej prišla v bolnišnico.« b0v >>2elo mi je žal, Ron,« je zamomljal Mick. »Z Dawn a seveda takoj prišla. Nikar preveč ne skrbi.« stoje ° se Je Ron vrnil v dnevno sobo, je Tim še vedno 9anil ^'e<^a svojo mamo in neutolažljivo jokal; mati se ni bi -j a' R°n je sina objel čez ramena, ker ni vedel, kaj naj rugega storil. »Joj, Tim, fant moj, nikar ne joči,« je zamrmral. »Z mamo je vse v redu, prišel bo rešilni avto in odpeljali jo bomo v bolnišnico. Tam ji bodo takoj pomagali. Biti moraš priden in miren, že zaradi mame. Ne bo ji všeč, če se bo zbudila in te videla, kako se dereš kot kak tepček.« Tim je ihtel in smrkal ter se poskušal umiriti, medtem ko je njegov oče stopil do stola, na katerem je sedela Esme in pokleknil ob njem. Razklenil ji je pesti in ji roki položil v naročje. »Es!« jo je poklical, njegov obraz pa je bil star in naguban. »Es, ljubica, me slišiš? To sem jaz, ljubica, Ron!« Bila je vsa siva v obraz in upadla, vendar je odprla oči. Zaživele so, ko ga je zagledala, kako kleči ob njej. Hvaležno ga je prijela za roko. »Ron... Kako sem vesela, da si prišel... Kje je Tim?« »Tukaj je, ljubica. Nikar zdaj ne skrbi za Tima in nikar se ne vznemirjaj. Prišel bo rešilni avto in odpeljali te bomo v bolnišnico. Kako se počutiš?« »Kot bi nekaj... kot mačka trgalo v meni... O, bog, Ron... bolečina... grozna je... pomočila sem se... Stol je ves premočen...« »Ne misli na prekleto pohištvo, Es, posušilo se bo. Kaj pa pomeni malo puščanja vode med prijatelji, kaj?« Poskušal se je nasmehniti, vendar se mu je obraz spačil. Kljub temu, da se je imel trdno v oblasti, je začel jokati. »Oh, Es, ne dovoli, da bi se ti kaj zgodilo, ljubica! O, bog, kaj bom sam brez tebe? Drži se. Es, drži se, dokler te ne spravimo v bolnico.« »Bom... zdržala bom... Ne morem... pustiti Tima... čisto samega... Ne morem... pustiti Tima... samega...« Pet minut po Ronovem telefonskem pogovoru z doktorjem Perkinsom je bil rešilni avto že pred hišo. Ron je popeljal reševalca skozi zadnja vrata, kajti do vhodnih vrat je vodilo dvajset stopnic, pri zadnjih vratih pa stopnic ni bilo. Reševalca sta bila velika, mirna, vedra, dobro izurjena strokovnjaka na področju prve pomoči. Ron, ki se je tako kot drugi prebivalci Sydneya, zavedal njihove izurjenosti, ni zameril doktorju Perkinsu, ki je odločil, da jih bo počakal v bolnišnici. Hitro sta pogledala, v kakšnem stanju je Es, in jo položila na nosila. Ron in Tim sta sledila njunima postavama v modrih uniformah in bila vsa nebogljena, zdelo se jima je, da sta odveč. Ron je Tima posadil na sedež poleg voznika, sam pa z drugim sedel v notranjost vozila. Zdelo se je, da sta takoj opazila, da Tim ni čisto pri pravi, ker ga je voznik potolažil z nekaj spodbudnimi besedami, ki so imele na Tima večji učinek kot karkoli, kar bi mu rekel Ron. Sirene nista vključila. Reševalec, ki je bil zadaj v vozilu z Ronom, je vstavil Es v usta plastično cev, ki je bila povezana z dovodom kisika, potem pa ji je začel meriti srčni utrip. »Zakaj pa ne vključite sirene?« je vprašal Ron in se divje oziral okrog sebe, ker sta ga cev in bomba s kisikom plašila. Vanj so se zazrle pomirjujoče oči; reševalec ga je potrepljal po hrbtu. »Ponavadi vključimo sireno na poti k nujnemu primeru, zelo redko pa takrat, kadar je bolnik v vozilu. To ga močno prestraši in naredi več škode kot koristi. Z njo je vse v redu in v tem nočnem času bomo prišli tja enako hitro tudi brez sirene. Saj je pot dolga le nekaj kilometrov.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Na Trgovinski zbornici računajo, da jih bodo prejeli skupno 90 tisoč Doslej že čez 50.000 prošenj za bencin po neobdavčeni ceni Petdeset tisoč ljudi v tržaški pokrajini je do danes vložilo prošnjo za bone za bencin po znižani ceni, to je več kot petdeset odstotkov tistih, ki imajo pravico do bonov. Na tržaški Trgovinski zbornici namreč računajo, da bo za bone zaprosilo največ 90.000 družin. Osem dni pred iztekom roka za vlaganje prošenj je torej največje delo že mimo. To sicer še ne pomeni, da prihodnji teden ne bo navala na občinske izpostave in na okoliške občinske urade, saj mora priti na vrsto še okrog 40 tisoč ljudi. Na Trgovinski zbornici, kjer zbirajo vse prošnje, ki jih ljudje vložijo na raznih uradih, jih prejmejo dnevno približno 2.500. Po mesecu dni, odkar so začeli oddajati obrazce, pa je mogoče ugotoviti, katere so najpogostejše pomanjkljivosti pri vlaganju prošenj. Funkcionar Trgovinske zbornice Paolo Esposito nam je naštel najtežje probleme, s katerimi se srečujejo uslužbenci. Marsikdaj se namreč zgodi, da prosilec predstavi nepopolno dokumentacijo^ ali da nima urejenih dokumentov. Številni prosilci niso svoj čas sporočili prefekturi, da so se preselili, tako da imajo na vozniškem dovoljenju in v prometni knjižici zapisan star naslov (čeprav je po zakonu obvezno sporočiti nov naslov v roku tridesetih dni). Nekateri pa nimajo urejenih dokumentov o prepisu lastnine, tako v primeru prodaje ali nakupa rabljenega avtomobila kot v primeru, da so avtomobil podedovali od pokojnega sorodnika. Bone lahko prejmejo samo uradni lastniki vozil, zato je treba razpolagati z uradnim, javnim potrdilom, ki ga izdajajo v uradih Javnega avtomobilskega seznama (Pubblico registro automobilistico — izdaja potrdilo ob nakupu novega avtomobila) in tržaš- Rok za vložitev prošenj zapade čez osem dni kega Avtomobilskega kluba ali štirih agencij, ki uradno zastopajo ACI (izdajajo potrdila ob nakupu rabljenega avtomobila). • Prav tu pa nastajajo največji problemi: mnogi avtomobilisti razpolagajo s potrdili, ki so jih izdale zasebne agencije. Mnogi se namreč obrnejo nanje, da ne bi zapravljali preveč časa po raznih uradih. Za Trgovinsko zbornico pa so veljavna samo potrdila, ki jih izdajajo javne ustanove, med katere, kaže, sodi tudi ACI. Avtomobilisti, ki razpolagajo s temi potrdili, morajo torej prebresti vse poti, ki so si jih hoteli prihraniti na začetku in stopiti do omenjenih uradov. Včasih pa se tudi zgodi, da agencije špekulirajo z denarjem, ki ga klienti vplačajo, ko zaprosijo za njihove usluge. Zato agencije zavlačujejo z vlaganjem prošnje za nove dokumente,-klienti pa medtem razpolagajo samo z začasnim potrdilom, ki ni veljavno za prejem bonov. O tem problemu bo vsekakor razpravljal širši odbor Trgovinske zbornice, ki se bo sestal v ponedeljek in sklenil, ali lahko sprejemajo potrdila zasebnih agencij. V občinskih uradih pa se soočajo tudi z drugimi težavami. Tako se vča- sih zgodi, da za bone zaprosita oba ločena zakonca. Če na matičnem ura- du še niso vpisali njunega novega civilnega statusa, morata ločena zakonca priložiti k prošnji razsodbo tržaškega sodišča, ki potrjuje, da sta ustvarila dve samostojni družinski jedri (kot je znano, samo en družinski član lahko zaprosi za bone). Manj težav imajo z lastniki podjetij, ki so verjetno bolje obveščeni o pravilih za vlaganje prošenj. Esposito je samo opozoril, da za bone ne morejo prositi tisti podjetniki, ki imajo vozila v "leasingu". Kar se tiče dvojezičnih obrazcev, je Esposito povedal, da so jih po protestih občanov, ki jih niso našli v izpostavah tržaške občine, množično ponatisnili in jih porazdelili po vseh uradih. Prvotno so jih namreč zahtevale samo dvojezične občine (tem so dodelili približno 20.000 dvojezičnih obrazcev), po ponatisu pa so na razpolago tudi v tržaških občinskih izpostavah. Žal pa je treba zabeležiti, da je v Trstu povpraševanje po dvojezičnih obrazcih zelo nizko. Na občinski izpostavi pri Kolo-nji so v vsem mesecu prejeli na primer samo dva izpolnjena dvojezična obrazca, in celo na sedežu vzhodnok-raškega rajonskega sveta so nam povedali, da malokdo sprašuje po njih. Največ dela imajo vsekakor na občinskih izpostavah v Ul. Battisti, v Valmauri in Rojanu, kjer prejmejo dnevno od 200 do 300 prošenj. Najnižje število prosilcev pa so seveda imeli v manjših okoliških občinah, kot na Repentabru ali v Zgoniku, kjer prejmejo dnevno od pet do deset prošenj. Občinski uslužbenci so bili vsekakor bolj kritični od Esposita, saj imajo neposreden stik z ljudmi. Uslužbenci pravijo, da so ljudje v glavnem zelo slabo informirani o pogojih za prejem bencinskih bonov. Ker predvidevajo, da bodo prihodnji teden imeli veliko dela, pa so zlasti mestni občinski uslužbenci zaprosili, naj se občani obrnejo na bolj periferične občinske izpostave, kjer ni vrst in kjer delo poteka bolj tekoče. g q Prestižno priznanje za mladega harmonikarja Davida Danielija Na svetovnem tekmovanju diatonične harmonike v Anconi osvojil prvo mesto v svoji kategoriji Prejšnji teden je bilo v Anconi svetovno tekmovanje diatonične harmonike, na katerem je mladi David Danieli osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. David je doma od Ferlugov in bo letos obiskoval drugi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Ko smo ga obiskali, se je rad pogovoril z nami o svojem uspehu. Kdaj si začel igrati diatonično harmoniko? »Najprej sem igral klavirsko harmoniko pri Sv. Ivanu. Učila me je najboljša profesorica v Italiji, profesorica Zajc. Pred štirimi leti pa sem začel sam igrati dvovrstno diatonično harmoniko. Leta 1984 sem nastopil v Domju, kjer sem spoznal Tiberija Maverja, ki vodi skupino diatoničnih harmonikašev Glas harmonike. Skupaj smo se začeli udeleževati tekmovanj po naši deželi. Pred dvema letoma pa sem se vpisal v tečaj diatonične harmonike pri Domju. Učil me je Zoran Manj davčnih prekrškov kot drugod po državi Tudi v tržaški in v goriški pokrajini, kot drugod po državi, so finančni stražniki v preteklih dneh izvedli širokopotezno akcijo, ki je imela namen odkriti davčne utaje v poslovanju gospodarskih obratov in neodvisnih delavcev. V akciji je v tržaških in v goriških občinah sodelovalo kar 43 patrol finančnih stražnikov, ki so preiskale kar 267 obratov in 173 njihovih klientov, pri čemer so odkrile 43 večjih ali manjših nepravilnosti. Kot piše v tiskovnem sporočilu tržaškega poveljstva finančnih stražnikov, ki je pristojno tudi za goriško pokrajino, je preiskava dokazala, da so v naših krajih zabeležili mnogo manj davčnih nepravilnosti kot v ostalih predelih države. Finančni stražniki so ugotovili, da se sodeč po preiskavi, davčnih potrdil in prijav davka IVA v največji meri otepajo hotelirji, frizerji ter lastniki oziroma upravitelji barov, gostiln, restavracij, trgovin z oblačili in jestvinami. Klienti obratov, ki morajo nujno izdajati davčna potrdila, morajo ta dokument zahtevati ter ga imeti pri sebi v bližini omenjenih obratov. V nasprotnem primeru tvegajo globo, ki lahko doseže 45 tisoč lir. Klienti so tudi dolžni nuditi odgovornim organom vse informacije v zvezi z nakupi v trgovinah ali z uslugami, ki so jih bili deležni v gostinskem ali hotelskem obratu. Danes v Finžgarjevem domu na Opčinah Pričetek študijskih dnevov Draga 8$ Danes se v Finžgarjevem domu na Opčinah pričnejo triindvajseti študijski dnevi Draga 88. V več kot dveh desetletjih si je prireditev pridobila v vseslovenskem kulturnem prostoru opazno mesto in vlogo. Draga je vzbujala kritike in odobravanja, ostre polemike in hvalnice. Tudi zaradi tega lahko razberemo v dolgem seznamu predavateljev imena znanih slovenskih mislecev iz osrednje Slovenije, zamejstva in zdomstva. Prireditelji študijskih dnevov pa so povabili tudi predavatalje iz Srbije in Hrvaške. Osrednja tema Drage je bila dolga leta slovensko narodno vprašanje. Prav pristopi k tej tematiki so vzbujali najostrejše polemike, nasprotovanja in seveda odobravanja. Vsekakor smo, odkar spremljamo Drago kot poročevalci, bili pozorni predvsem na tista predavanja in diskusije, kjer smo poslušali zavzeta razmišljanja, tudi zelo kritična, ki pa se niso opirala na določene "dogme", ampak na iskreno razmišljanje o slovenski sedanjosti in možni bodočnosti. Organizatorji Drage so tudi letos ohranili tradicionalno formulo in objavili naslove predavanj, ne pa imen predavateljev; zanje bomo izvedeli danes, ob 17. uri. Predstavitvi bo sledilo prvo predavanje na temo Manjšinstvo z evropske perspektive. Slovenski javni delavec bo spregovoril o pričakovanjih petdesetih milijonov manjšincev naše celine. Jutri bo ob 16. uri slovesna otvoritev, nato pa bo na vrsti predavanje Glas od Donave na slovenski tribuni. Govor bo o tradiciji in ideologiji v usodi srbskega naroda v dvajsetem stoletju. V nedeljo bo po maši, ki jo bo opravil tržaški škof Lorenzo Bellomi (ob 9. uri), ob 10.30 predavanje z naslovom Ločitev duhov: v razhod ali pluralizem? Priznan strokovnjak bo govoril o vlogi in delu primorskega škofa Antona Mahniča. Predavanje bo posvečeno 100-letnici goriške revije Rimski katolik. Zaključno predavanje ima kratek naslov Kam plovemo. Slovenski kulturnik bo razmišljal o dilemah slovenskega kulturnega prostora. Predavanjem bo seveda sledila diskusija, ne gre pa pozabiti na družabni trenutek Drage, saj se v parku Finžgarjevega doma srečujejo znanci, ki prihajajo iz oddaljenih držav in kontinentov, iz Slovenije, Koroške in seveda iz naških krajev. Več o Dragi bomo pisali po predavanjih in ko nam bodo znana imena predavateljev, saj je prav od njih odvisen uspeh prireditve. Lupine. Čeprav ne obiskujem več tečajai mi Zoran še vedno pomaga in svetuje-Edini šoli za diatonično harmoniko Pa sta v Avstriji in Švici.« Kakšne posebnosti ima diatoničD3 harmonika? »Ta vrsta harmonike ima dva tona, zato se tako tudi imenuje. Igrajo jo pred' vsem v alpskem svetu in severnih evrop' skih državah. Moja harmonika ima izredno močan glas, avstrijska pa je zelo tiha-V Sloveniji je razširjena predvsem trivr-stna harmonika, v Avstriji, Švici in severnih državah pa imajo diatonične harmonike tudi štiri ali pet vrst.« Kakšno vrsto glasbe igraš? »Moj repertoar obsega samo pesmi za tekmovanja. Igram predvsem narodne pesmi, težje pesmi Avsenika in Miheliča.« Ali se si že kdaj prej tako visoko uvrstil na kakem tekmovanju? »Pred tem tekmovanjem sem zmagal že tri tekmovanja: v Ahtnu pri Čedadu, v Bovcu in v Logatcu.« Kaj nam bi lahko povedal o svoje® zadnjem tekmovanju? »Svetovno tekmovanje v diatonični harmoniki je bilo od 26. do 28. avgusta v Anconi. Udeležili so se ga harmonikaši iz Španije, Nemčije, Avstrije, Švice h1 Italije. V kategoriji harmonikašev od U-do 18. leta sem se uvrstil na prvo mesto-S prijateljem iz Celja sem se udeleži tudi tekmovanja za duete in osvojila sva prav tako prvo mesto. Takega velikega uspeha vsekakor si nisem pričakoval« Kakšni so programi za tvojo bodočnost? . »V soboto in nedeljo se bom udeležil republiškega tekmovanja Zlata harmonika v Ljubečnem pri Celju. Izmed tristo tekmovalcev vseh starosti bodo izbrali najboljšega harmonikaša. Prav zaradi tega je zame to tekmovanje važnejše od svetovnega v Anconi. Da bi se ga lahko udeležil, sem moral najprej zmagati na predhodnem tekmovanju za Primorsko-Na tem tekmovanju smo Tržačani odnesli najboljša mesta. . V bodočnosti bi rad sestavil ansambo in igral na koncertih. Poleg glasbe pa imam tudi druga zanimanja, saj hoče® nadaljevati šolanje in napredovati v ple zanju. Nazadnje pa bi se hotel iskreno zahva- liti svojemu učitelju Zoranu Lupincu, brez njegove pomoči ne bi dosegel tako velikega uspeha.« ALENKa LEGIŠA Danes odpotujejo na Dunaj nagrajenci Radia Opčine Danes dopoldne bodo odpotovali na tridnevni izlet na Dunaj srečni zmagovalci, ki so vztrajno sodelovali v oddaji Poletni nočni val na Radiu Opčine. Gre za zakonca Vero in Bruna Bellafontano od Banov, ki bosta peljala s sabo tudi sina Maurizia. Vodje oddaje so že od vsega začetka napovedali, da bo prvo nagrado prejel tisti, ki bo največkrat telefoniral v studio. Nihče pa ni vedel, za kakšno nagrado gre. Člani družine Bellafontana so vztrajno vsak petek od 21. do 24. ure vrteli telefonsko številko Poletnega nočnega vala. Treba jim je priznati, da so bili res zelo spretni, saj marsikdo sploh ni mogel dobiti zveze. Vodje oddaje so namreč prejeli vsak petek od 200 do 230 pozivov. Tisti, ki so pravilno odgovorili na vprašanja, so dobili kot nagrado brezplačen frizerski servis za žensko ali moškega v salonu Neva v Trstu. Končno nagrado — potovanje za dve osebi v avstrijsko prestolnico — pa je nudil Kompas iz Sežane. Srečni dobitniki so si jo priborili s 109 telefonskimi pozivi. Jutri in v nedeljo na Kolonkovcu Praznik solate ni Jutri popoldne, približno ob 16. uri, se bo na vrtnariji Marcela Debelisa (Ul. Gravisi 11) začelo letošnje tekmovanje v sajenju solate. Tekmovalno srečanje že deseto leto poteka v okviru Praznika solate, ki ga prosvetno društvo Kolonkovec prireja v sodelovanju s skupino tamkajšnjih vrtnarjev. Izmenično se vrsti po raznih vrtovih kolonkovških kmetovalcev: vsakič dajejo del svojega zemljišča na razpolago »nadebudnim« udeležencem, ki bi se radi pomerili v sajenju solate. Tudi čas je najprimernejši: avgustovski pridelek je namreč najboljši in najokusnejši, čeprav je po mnenju kmetovalcev letošnja letina precej slaba. Zaradi vremenskih dejavnikov, predvsem suše in nato nenadnih padavin, ki niso prizanesli niti našim pridelkom, letošnja solata na prvi pogled ni najlepša. Predvsem zaradi toče, ki je vidno oškodovala lepe zelene liste. Kljub temu pa solata kakovostno ni bila veliko prizadeta. Od vsega začetka pa so se organizatorji odločili, da Praznik solate priredijo v tem času, ko je za ta pridelek največje povpraševanje. Tekmovanje v sajenju solate se vsako leto odvija na drugi vrtnariji tudi zato, da bi vsi, udeleženci in gledalci, lahko od bliže spoznali življenjske navade na posameznih kmetijah, različne načine vrtnarjenja, pa tudi okoliščine in pogoje, v katerih mora vrtnar obdelovati svoje zemljišče. Namen praznika je namreč tudi v tem, da ovrednoti to značilno dejavnost, da jo ohranja v naših krajih in jo od blizu predstavlja tudi tistim, ki se z njo ne ukvarjajo. Praznik solate je torej vezan na kmetijsko problematiko, ni samo priložnost za družabnost. To je razvidno tudi ob letošnji izvedbi: izbira tekmovalnega terena namreč ni zgolj naključna. Že v prejšnjem članku smo omenili številna razlaščanja, ki so znatno prizadela vrtnarsko dejavnost na tem območju. Omenili pa smo tudi, da sedaj grozi Kolonkovcu še nadaljnje krčenje obdelovalne zemlje, pri le običajna šagra čemer naj bi del vrta odvzeli prav Marčelu Debelisu, *h sicer za gradnjo novega poštnega centra. Lastnik zemljišča pa sodi med najmlajše in najbolj perspektNf? kolonkovške vrtnarje, ki se s to kmetijsko panogo bavU v polnem času. Tekmovanje v sajenju solate pa ni tako enostavno, koj bi se na prvi pogled zdelo. Udeleženci, razdeljeni v skupine (moški, ženske in otroci), se morajo krepko p°o diti. Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo kmetijski s,;..0 kovnjaki in izkušeni vrtnarji, mora upoštevati čas, štev^ posajenih sadik, pravilno razporeditev in ne nazadnje da so sadike dovolj trdno posajene v zemljo. Eden izrP v zanimivih rekordov je med drugim 600 posajenih sadiK pičlih 13 minutah! V okviru Praznika solate je od vsega začetka na 09, l j- i . v., v- iii n tudi razstava tega značilnega kolonkovskega Pr?^ . Tudi to priredi društvo v sodelovanju s tamkajšnji kmetovalci. Le-ti postavljajo na ogled svoje najlepše sC> te, ocenjuje pa jih občinstvo. Ob koncu so za naneUa, primerke, in seveda za najboljše udeležence tekmovanj na razpolago nagrade, ki so jih letos prispevali Trst, Tržaška trgovinska zbornica, Tržaška kreditna b ka, openska Hranilnica in posojilnica, Kmetijska za ■'Ujz! Kmečka zveza ter podjetja Terpin, Koršič in Man ^ Razstava, nagrajevanje, ob tem pa še večerni ples in va bodo na sedežu PD Kolonkovec, na Ženjanu št. 46, lahko povemo z lepim domačim imenom. * na or0" Praznik solate, katerega 10-letnica je vezana še na v ^ slavljanje desetih let obstoja in delovanja PD .K°lon'c? jj0. bo kot ponavadi trajal dva dni, in sicer jutri in v ne ^ ^ Vabilo in srčna želja prizadevnih organizatorjev pa J .jjp da bi se te zanimive praznične priložnosti udeležit več ljudi, (dam) Brez Slovenske skupnosti in Liste za Trst Včeraj prvi sestanek pokrajinskih tajnikov petstrankarske koalicije Na sedežu Krščanske demokracije ta- Se s'n°č' prvič sestali pokrajinski Jniki petstrankarske koalicije, da P everijo možnosti oblikovanja novih “Prav na tržaški Občini in Pokrajini, sstanka, ki ga je sklical pokrajinski J ruk Krščanske demokracije Tripani, nista udeležili delegaciji Liste za rst in Slovenske skupnosti. Vodstvo O.e,onarskega gibanja, kateremu se črtno nikamor ne mudi, čaka na poli-ne zaključke jutrišnje skupščine anov. Slovenska skupnost pa se ni n Zvala vabilu stranke relativne veči-n zaradi znanih polemik s socialisti v ezi z zapletenim političnim ter up-živnim položajem v devinsko-nabre- V krajevnih političnih krogih pa je medtem še vedno v središču pozornosti nedavni odstop tržaškega župana Giulia Staffierija. Občinsko upravo bo do izvolitve novega župana in novega odbora vodil socialistični podžupan Augusto Seghene, čeprav je formalno Staffieri še župan. Listarski veljak pa je dal jasno razumeti, da se sploh ne misli več prikazati na Občini in bo odslej naprej, kot kaže, izvrševal samo funkcije političnega sekretarja Liste za Trst. Gre za pravo farso — je podčrtal predsednik Pokrajine, demokristjan Dario Locchi — saj je župan Staffieri odstopil, da bi protestiral zaradi zavlačevanj političnega tajnika LpT Staffie- Rajonski sveti povsem zanemarjeni Dni' seznanjenost z vlogo in funkcijami rajonskih svetov, kar je posledica Ur> k6 zanemarjanja teh decentriranih teles s strani dosedanje tržaške občinske VstVe-’ botruie dejstvu, da so prvi sestanki novoizvoljenih svetov šli mimo brez srh ■ formacij6 za javnost. Glavna točka teh sestankov je bila izvolitev pred-dop ka *n občane bi moralo zanimati, kdo izmed njih je ali še bo prevzel to ra ..Na ta problem kritično opozarja vjC1Ja KPI, ki hkrati izraža prepričanja ______________________________________ l0l09° Pri zapletenem delovanju javnih služb, hkrati pa bi omogočali večje sode-vanje občanov pri upravljanju javnih zadev. v svojem tiskovnem sporočilu tržaška fede-ki hkrati izraža prepričanje, da bi rajonski sveti lahko igrali odločilno rija, ki bo šele jutri, dva meseca po volitvah, razkril svoje politične karte. Šlo je za povsem nepotrebno potezo, saj je mandat župana in občinskega odbora že zdavnaj zapadel. Predsednik Pokrajine se torej, kot vidimo, absolutno ne strinja s Staffierijevo potezo. Nekoliko bolj diplomatski in previden pa je njegov somišljenik Franco Richetti. Slednji, ki je glavni kandidat za tržaškega župana, je v nekem televizijskem intervjuju zelo previdno ocenil Staffierijevo odločitev. Richetti pravi, da ne moremo govoriti o formalnemu odstopu, ampak le o osebni in politični odločitvi tržaškega župana. Komunistični tajnik Nico Costa je mnenja, da je Staffierijeva poteza izključno propagandističnega značaja, ki po njegovem mnenju dokazuje, da so pogajanja za oblikovanje nove večine na Občini in Pokrajini v bistvu obstala na mrtvem tiru. Costa se tudi polemično sprašuje, ali smo pred novo odložitvijo napovedanih sej občinskega in pokrajinskega sveta, medtem ko se problemi mesta in njegove pokrajine nevarno zaostrujejo. Kritičen do Staffierijeve poteze je tudi načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu Martone, ki je v zvezi s tem zahteval nujen sestanek s predsednikom Locchijem. Včeraj s pisnimi nalogami Začeli so se popravni izpiti za 202 dijaka Za 202 slovenska dijaka je nastopil čas izpitov. Včeraj so se namreč tudi po naših višjih srednjih šolah začeli popravni izpiti, na katerih morajo dijaki dokazati, da so poleti nadoknadili, kar so zamudili med šolskim letom. Popravne preizkušnje so se pričele s pisnimi nalogami, naslednji teden (od torka ali od srede) pa bodo na vrsti ustni izpiti. Razpored nalog in ustnih izpitov je na vsaki šoli drugačen. Na sliki (foto Magajna) se dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois spopadajo s predmetom, ki jim je med šolskim letom delal največ preglavic. konec poletnih prireditev V Štivanu še trije koncerti klasične glasbe /o^fne kulturne prireditve v devin-_ kj^abreži^ki občini se bodo za-o/ri r e s tremi koncerti klasične Jan e’ k' bodo potekali v stari cerkvi šerp20 Krstnika v Štivanu. Pobudnik tnal* koncertov z naslovom »Note Ti-teljJ"' ki bo potekala pod pokrovi-kult VOrn Občine Devin-Nabrežina, je vnn^rno društvo »Proposta« v sodelo-le. lu 2 9^asbeno šolo »Punto musica-c- er s tržaško Turistično in letoviš-p rsko ustanovo, z družbo Cremcalfe r. Irna Poviša in z mlekarno Latterie otsiche. prvi koncert bo na sporedu v petek, ^eptembra, ob 20.30. Program pred-Oeva nastop dua Agostinello-Bini, ^ bosta na klavir izvajala skladbe s ZQrta, F. Schuberta, M. Ravela, H. iea in F. Poulenca. dn i septembra ob 20.30 bo nastopil f: 0 kitar Chiandetti-Cascioli. Koncer-q a bosta izvajala skladbe F. Sora, F. 1 Aiu^a' Ki- Castelnuova Tedeschija, sp °enizza, M. de Falle in Granado- aČ‘z koncertov bo zaključil nastop sambla »Petite Ensemble« Verdijema gledališča, ki bo izvajal »Petite ch;Sse solennelle« skladatelja Gioac-ctuna Rossinija. danes praznik ^nita in Dela Kolonji ijv e^cija KPI Pratolongo prireja na r. ču krožka Pečar na Kolonji trid-bo h11 Praznik Unita in Dela. Začel se PIp .nes 2 odprtjem kioskov, sledil bo s r ansamblom Lords. te nedeljo bo ob 19. uri diskusija na Pr;.? “Rajonski sveti, njihove naloge, polnosti in odnosi z občani«. Spre-sVp.0rib bodo načelnik komunističnih Sv ,0valcev v tržaškem občinskem tov n Nlaurizio Pessato, občinska sve-svpt a Anamarija Kalc in pokrajinski ovalec Andrea Spaccini. oDn^°[rn/i vesti bi dodali kratko šiij!^b0: KPI je stranka, ki večkrat po-sPnr na kateri se je vozil Zarpj111 Davorin Gregori s Padrič, je Zap. ! SJnršča ob robu ceste nevarno Žipi t°- Nezgoda se je pripetila v bli-Pa(itjieni*Rega igrišča na cesti proti težje ani' Nlladenič je izgubil ravno-Škodo?1 Padel. Ker pa se ni huje po-'Niarri ' se je kmalu sam pobral in delj.1 nekoliko potolčeno vozilo. Se-giavni vespo in se odpeljal proti din Drvb0lnišnici- Zdravniki so mu nu-hiov p 0 Pomoč in ga nato poslali do-kedo ošK°dbe, ki jih je dobil, se mu Pozdravile čez kakih deset dni. Srhljiva družinska tragedija blizu mejnega prehoda pri Fernetičih Težak tovornjak zavozil čez mladega Romuna ki je nič hudega sluteč spal na robu ceste Težek tovornjak je potisnil romunski renault za nekaj metrov naprej, truplo mladeniča pa je obležalo za njim (foto Magajna) V bližini mejnega prehoda pri Fernetičih se je včeraj zgodaj zjutraj pripetila grozljiva družinska tragedija. Cez 17-letnega Romuna Florina Cezarja Ilieja so, medtem ko je zavit v spalno vrečo spal ob cesti, zavozila težka kolesa kamiona in mu zmečkala glavo. Težko vozilo je nadaljevalo svojo vožnjo, se zaletelo v avtomobil romunske družine, ga potisnilo nekaj metrov naprej in nato končno obstalo. Fantovo mater so kmalu po nesreči odpeljali v glavno bolnišnico, ker je bila pod hudim šokom. Sprejeli so jo na začasno opazovanje. Srhljiva nesreča seje pripetila nekaj pred 8. uro zjutraj. Člani družine Ilie — 51-letni oče Alexandru, 39-letna mati Eugenia, 10-letna hči Cristina in nesrečni sin Florin Cezar — so v noči med sredo in četrtkom pripotovali v [talijo. Ko so prestopili mejo pri Fernetičih, so bili že precej utrujeni od dolgega potovanja, zato so sklenili, da prespijo kar blizu meje. Verjetno so se tam počutili bolj varne. Svoj renault so parkirali na desnem robu precej širokega trga, kakih 150 metrov daleč od mejnega prehoda. Mati in hči sta zaspali v avtu, sin in oče pa sta položila na tla odejo in legla kar na rob ceste, tik za svojim avtomobilom. Ver-jetng sploh nista pomislila, da bo tovornjak, ki je bil parkiran nekaj metrov za njima, nenadoma zapeljal naprej. Nekaj pred 8. uro zjutraj je oče vstal, da bi poiskal sanitarije, Florin Cezar pa je še trdno spal. Nenadoma se je tovornjak iz še nepojasnjenih razlogov začel premikati, nato pa je s kolesi zavozil čez glavo mladeniča. Mladi Romun se verjetno ni zavedel ničesar, saj se je njegov spanec v trenutku spremenil v smrt... Tovornjak se je ustavil šele po nekaj metrih, ko se je zaletel v renault romunske družine. Mati in hči sta se prestrašeni prebudili in sprva sploh nista pomislili, da se je zgodila tragedija. Šele čez kako minuto sta videli truplo. V tistem trenutku se je vrnil tudi fantov oče. Ko je od daleč videl sina, ki leži na tleh, zavit v odejo, je sprva upal, da je še živ. Ko pa se mu je približal, je z grozo opazil, da so mu kolesa kamiona popolnoma zmečkala lobanjo. Sprva ni hotel verjeti, da je res, kar vidi. Ko pa mu je prišlo v zavest, da je sin mrtev, se je vrgel na tla in začel tolči s pestmi po asfaltu, žena in hči pa sta se spustili v obupan jok. Očividci so takoj poklicali rešilca. Zdravnik Roberto Tominich na žalost ni mogel storiti ničesar. Ugotovil je, da je ponesrečenec umrl v trenutku in je izdal potrdilo o smrti. Na kraj nesreče so prispeli tudi agenti prometne policije, ki raziskujejo vzroke tragedije. Namestnik državnega pravdnika Staffa je dovolil prevoz trupla v bolnišnico, gasilci pa so opravili žalostno nalogo — s ceste so morali sprati lužo krvi nesrečnega fanta. V soboto bo namestnik državnega pravdnika Staffa zaslišal člane romunske družine, očividce, šoferja kamiona Oliviera Cossarja iz Ogleja ter upravitelja rimske družbe TITC, ki je pred kratkim odkupila tovornjak. Preiskovalcem ni jasno, kako se je mogla pripetiti nesreča. Šofer tovornjaka je izjavil, da je težko vozilo parkiral v sredo okrog 17. ure popoldne, da je potegnil ročno zavoro in obenem pred zadnja kolesa postavil velika kamna, ki naj bi ustavila tovornjak, če bi zavora nenadoma odpovedala. Ko pa se je zgodila nesreča, o kamnih ni bilo nobenega sledu. Šofer je menda za tragedijo izvedel od upravitelja rimske družbe TITC, ki sodeluje pri gradnji avtoceste. Cossar je vztrajal pri trditvi, da je poskrbel za varnost. Domnev o poteku dogodka je res veliko. Morda so hoteli kamion ukrasti, v poštev pa kaže vzeti tudi domnevo, da ga je hotel prav kdo od Florin Cezar Ilie poverjenih odpeljati in je brezskrbno zavozil čez mladeniča, ker je mislil, da ležijo na cesti pred njim le cunje... Skrivnost bo morda razjasnila preiskava tržaškega sodišča, možno pa je, da resnica sploh ne bo prišla na dan. Ko se je oče nekoliko pomiril, je začel pretresen razlagati preiskovalcem, kako je prišlo do nesreče, mati in hči pa sta ostali v avtomobilu. Šele čez nekaj ur se je Eugenia Ilie zavedela, da je sin res mrtev. Obšla jo je slabost in rešilec Rdečega križa jo je odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so ji dali pomirjevalno injekcijo in jo za nekaj ur sprejeli na opazovanje. Zdravniki so se zbali zanjo, ker je bila že operirana na srcu. Silna žalost bi bila lahko zanjo celo usodna. Nekaj ur je ob njej _ ostal mož, v popoldanskih lirah pa so jo že odpustili iz bolnice. Romunska družina je bila namenjena v Trst, kjer ' bi se bila morala včeraj sestati z znanci. Njihovo potovanje pa se je tragično zaključilo. V povsem absurdni nesreči so zgodaj zjutraj izgubili dragega družinskega člana... (hj) Naturalistični izleti z vlakom in s kolesi Pokrajinske ustanove v Vidmu in Trstu ter Državne železnice organizirajo s sodelovanjem Mednarodnega sklada za varstvo narave WWF za Fur-lanijo-Julijsko krajino štiri naturalistične izlete z vlakom in s kolesi. Izleti bodo v naslednjih dneh: 4. septembra na Fužinski prehod, 11. septembra na Kras, 18. septembra v kraj Precenicco ob reki Stella ter 25. septembra v gozdove Plessiva in Romagne. Pobuda ima namen reklamizirati in razširiti prevoz s kolesi in z vlaki, ker ne onesnažujejo okolja. Za vpisovanja in informacije se lahko interesenti obrnejo na tržaški oddelek deželnega Sklada za varstvo narave WWF, ki je v Ul. Felice Venezian 27, tel. 303428. Razkrinkali so ga agenti letečega oddelka Spretni goljuf z nekritimi čeki nakupoval elektrotehnično blago Agenti letečega oddelka so prišli na sled 43-letnemu Enniu Bianchiju iz Ul. San Marco 47 in ga prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije. Kaže, da je moški z zvijačo ogoljufal več tržaških trgovin z elektrotehničnimi aparati, in sicer tako, da jim je plačeval z nekritimi čeki. Bianchi je menda začel svojo protizakonito dejavnost že pred več meseci. Policisti so mu bili že dalj časa na sledi. Razne trgovine z belo tehniko so namreč policiji prijavile goljufije. Prodajalci v trgovinah Supervideo, Nuovi Ma-gazzini Gerbini, Radio Ancona, Radio Brinel in Universaltecnica so preiskovalcem povedali enako zgodbo. Tudi opis goljufa je bil precej podoben in policisti so kmalu sprevideli, da gre za isto osebo. Po domnevah agentov je verjetno vse goljufije zagrešil Bianchi. Osumljenec je menda sestavil precej preprost načrt za nakup brez gotovine. Mirno je stopil v trgovino z elektrotehničnimi pripomočki. Izbral si je videoregistrator ali televizor, račun pa plačal z nepokritim Čekom. Kot kaže, so bili čeki vedno naslovljeni na že umrle osebe. Goljuf se je pojavil v trgovinah skoraj vedno v soboto popoldne, ko trgovci niso mogli več preveriti, ali so čeki kriti. Preiskovalci domnevajo, da je na podoben način okradel več trgovin, a da vse niso prijavile goljufije. Vsekakor bo o Bianchijevi nadaljnji usodi odločal sodnik. Pogreb Giuseppine Berce vd. Calzi bo danes, 2. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Gropado in nato na pokopališče v Bazovico. SVOJCI Ob izgubi drage matere izreka Mariji Rojc in svojcem iskreno sožalje KD Fran Venturini. Godbeno društvo Prosek izreka iskreno sožalje svojemu članu Petru ob izgubi drage none Ivanke Legiše por. Pirjevec. Našim zborom veliko sreče v novi sezoni Vsak začetek septembra pomeni tudi za naše pevske zbore začetek nove sezone, nove dejavnosti. Nekateri jo bodo začeli z družabnostmi, s sejami odborov ali kar že z vajami takoj v prvih dneh; drugi čakajo na povratek pevcev, ki so morda še na dopustu ali pa se še odločajo za svoje sodelovanje v tej zvrsti naše kulturne dejavnosti. , Sinoči so se ob lepi družabnosti zbrali v društvenih prostorih v Barkovljah pevci mešanega pevskega zbora M. Pertot. Namen družabnosti je bil pritegniti nove pevce in pevke v zbor, ki je že dosegel in bo prav gotovo tudi v bodoče dosegel lepe pevske uspehe doma in povsod, kjer je nastopal. Družabnost je veljala predvsem vsem mladim, ki se bodo odločili, da se zboru pridružijo, kar bi bilo za nadaljnje delo zbora seveda zelo pomembno in koristno. Nocoj se na prvi uglaševalni seji zberejo v Prosvetnem domu na Opčinah pevci in pevke mešanega pevskega zbora Primorec Tabor. Tudi to je priložnost, ki naj pritegne nove ljubitelje zborovskega petja v to pevsko skupino, ki je s svojim programom, z rigoroznim študi- jem ljudskih in umetnih skladb dokazala, da si želi naprej po svoji doslej zelo uspešni poti. Tudi Tržaški partizanski pevski zbor bo imel nocoj prvo odborovo sejo, prva pevska vaja pa bo prihodnji petek. Iz Boršta pa prihaja vest o izrednem občnem zboru PD Slovenec za danes zvečer, ki bo tudi povezan z razpravo o bodočem delovanju oziroma o usodi pevske dejavnosti v tej vasi. Tako kot vsi omenjeni zbori se na začetek nove sezone pripravljajo vsi naši pevski ansambli v želji, da bi dober začetek pomenil tudi dober potek nove sezone. Ker so pevski zbori pomembna postavka v življenju slovenske manjšine - ponekod predstavljajo celo glavno dejavnost v vasi ali krajevni skupnosti - je želja vseh, da bi bil začetek dober, da bi se čim več mladih zbralo v naših zborih, da bi se dvignila in okrepila njihova kvaliteta, da bi nadaljevali s tradicijo lepega petja, ki pa ne sme ostajati le tradicija, temveč stvarnost, današnjost, ki ustreza sedanjemu trenutku in potrebam, predvsem pa naši skupnosti in njenemu kulturnemu razvoju. N. L. Italijanska strokovna revija o Kraški ohceti Ne dogaja se pogosto, da bi v kakšnem italijanskem listu ali publikaciji zasledili članek, ki bi s pošteno objektivnostjo, kaj šele z naklonjenostjo, pisal o nas, Slovencih na Tržaškem. Toliko bolj prijetno je zato, ko vzameš v roko zadnjo številko (št. 166) priznane visoko specializirane revije »Vini & Liguori«, ki se bavi pretežno z enološkimi, gastronomskimi, širše turističnimi in sorodnimi vprašanji. Revija-mesečnik izhaja v Milanu in je seveda namenjena bolj ozkemu krogu bralcev, zato le težko zaide tudi med slovenske bralce. V svoji avgustovski številki odmerja kar šest strani besedila in barvnih slik Kraški ohceti na Repentabru izpod peresa Efrema Tassinata. Avtor v članku z dobro informiranostjo predstavlja Kraško ohcet tako z etnografskega kot krajinskega in narodnostnega vidika, opisuje sam poročni obred, Kraško hišo v Repnu, govori o zadrugi »Naš Kras« kot pobudnici in organizatorki Kraških ohceti, o gastronomskih posebnostih, kuhanih štrukljih, kolačih in žvacetu, o osmicah in teranu, o Kmečki zvezi, ki »združuje veliko večino vinogradnikov na Tržaškem«, o Repnu z razlago pomena besede »Tabor«, o turistični ponudbi na Krasu in še o drugem, na koncu pa dodaja še seznam vinogradniških podjetij in podjetnikov na Krasu z omembo, da dosegajo kraška vina visoka priznanja na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Pri tem pogosto navaja slovenska imena (s strešicami vred) za naše ustanove in razne specialitete, v uvodu pa pravi, da so »kraške ohceti tudi priložnost za ohranjanje pri življenju kulture slovenske manjšine, ki od zmeraj živi v tem kotičku Italije«. Za nas članek kot tak ne prinaša seveda nič novega, ko pa ga prebere italijanski bralec kjerkoli v Italiji, dobi iz njega mikavno predstavo o naši bogati tradiciji, o skrbi za njeno ohranitev, pa še koristno informacijo o nas kot narodnostni skupnosti na sploh, (jk) Pri Banih pripravljajo tradicionalno šagro V soboto in nedeljo bo pri Banih tradicionalna septembrska šagra, ki jo priredi zadruga Ban. Vremenske napovedi potrjujejo glas, ki se je že uveljavil med ljubitelji teh poletnih prireditev, da banovsko šagro vedno obišče dež. Če bo tako, bo praznik trajal še v ponedeljek. Organizatorji si pa zaradi tega ne delajo prevelikih skrbi, saj se je pokazalo, da je praznik vseeno vsako leto žel velik uspeh. Morda gre za to zasluga prijetnemu ozračju, ki se je vsako leto ustvarilo pod kostanji v središču vasi. Za prijetno vzdušje bodo letos poskrbeli, poleg vonjav iz številnih kioskov, mladi glasbeniki skupine Zvezde, ki so se ravnokar vrnili z uspešne turneje v Kanadi, polni elana in želje po novih uspehih. K domačnosti rabijo tudi šopki, ki so jih ženske že začele pripravljati in jih bodo pripele gostom, pa parterji, ki bodo v nošah odprli nedeljski ples. Poskrbljeno je tudi za otroke. Ti se bodo v nedeljo popoldne medsebojno lišpali v okviru nagradne igre »Marsovci med nami«. tč razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do 21. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava likovnih del, ki so jih pripravili tečajniki, ki so obiskovali letošnji slikarski tečaj v naravi pod vodstvom umetnika in pedagoga Nina Perizija. V Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - je na ogled razstava likovnikov Er-manna Barovera in Carla Fontane. V Občinski galeriji - Trg Unita 4 -bodo drevi ob 19.00 odprli razstavo likovnika Lucia Covre. šolske vesti Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice začetek šolskega leta 1988/89 v občinskih vrtcih v ponedeljek, 12. septembra 1988, in ne 5. septembra, kot je bilo predhodno domenjeno. Šola Glasbene matice - Trst obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1988/89 do vključno 9. septembra od 8.30 do 12.00 na šoli - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605. Obenem naproša gojence, ki še niso potrdili vpisa, da to storijo čimprej. MPZ Glasbene matice obvešča svoje pevce, da bodo potekale pripravljalne vaje od ponedeljka, 12. septembra, do vključno sobote, 17. septembra, v Domu Zveze prijateljev mladine v Poreču. Vabljeni tudi novi pevci. Informacije dobite v tajništvu Glasbene matice - Ul. R. Manna 29 - tel. 418605 od 8.30 do 12.00. Od jutri do ponedeljka Naš praznik v Zabrežcu Za soboto, nedeljo in ponedeljek (3., 4. in 5. septembra) se pripravlja tradicionalni Naš praznik v organizaciji sekcije Slovenske skupnosti v dolinski občini. Potekal bo na občinskem prireditvenem prostoru Hribenca v Zabrežcu pri Borštu. Kar se tiče programa naj omenimo, da bo dva večera, in sicer v soboto in nedeljo zvečer za ples igral znani ansambel Lojze Furlan. V nedeljo se bo kulturno-politični program pričel ob 19. uri s koncertom godbe na pihala iz Pridvora pri Kopru. Nato bo mladinska sekcija SSk obrazložila svojo po- Anica in Milan darujeta 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na teto Milko iz Ronk in Čelesteja Daneua daruje Savica Malalan 50.000 lir za Sklad M. Cuk. Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Josipa Bandija darujejo žena in sinovi 50.000 lir za KD J. Rapotec. Ob plačilu članarine daruje Mario Vatovec 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Čelesteja Daneua daruje družina Križnič 50.000 lir za Sklad M. Cuk. Ob 3. obletnici smrti (31. 8. 85) nepozabnega moža in očeta Ninija Hrvatiča darujeta žena Pierina 50.000 lir za ric-manjsko cerkev in hči Mariza 50.000 lir za trebensko cerkev. V spomin na Marijo Antonini por. Ocovich daruje Vartka Puntar 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Lojzke Križ-mančič darujeta Leo in Renata Kralj 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V počastitev spomina Alojzije Križ-mančič daruje Sonja Požar 50.000 lir za ŠD Zarja. budo za naš boljši jutri s posebnim poudarkom na boju za enakopravno uveljavljanje slovenskega jezika v javni rabi. Sledila bosta govora sekcijskega tajnika Sergija Mahniča in deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Kot rečeno, se bo praznik zaključil v ponedeljek, 5. septembra, z večernim koncertom znanega ansambla AGRO-POP iz Ljubljane. V primeru slabega vremena bo nastop v dvorani občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu. Kot običajno bodo vse tri dni delovali kioski z jedmi na žaru, domačim vinom in drugimi pijačami. Ob deveti obletnici smrti Janka Obada daruje žena Marica 30.000 lir za Glasbeno matico in 20.000 lir za ŠK Kras. Ob letošnjem prazniku tiska je darovala sekcija KP1 Riko Malalan Opčine-Bani 150.000 lir za ŠD Polet. V spomin na teto Lojzko Stopar-Križ-mančič daruje Viktor z družino 30.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Uga Miliča darujeta Ne-vija in Loredana 40.000 lir za SKD Vigred. Ob 3. obletnici smrti moža in očeta Gi-' uliana Košute darujeta Ana in Nives 50.000 lir za MePZ Primorec-Tabor in 50.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Čelesteja Dane-va daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Justine Jeler-čič darujejo sestrične Počkar in Fabrini 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Julko Cijak daruje Vera Puntar 10.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Ivanko Pirjevec darujeta Boža in Pepi Čuk 30.000 lir za MPZ V. Mirk. kino ARISTON - 21.00 Storia di Asja Kljaci-na che amo senza sposarsi, r. Andrej Michalkov Konchalowskij. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Nico, pust., i. Števen Seagal. EXCELSIOR II - 18.15, 22.00 Ualieno, srh. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 II villag-gio delle streghe, srh.; i. Vincent Priče, □ . NAZIONALE III - 16.00, 22.00 II peccato del giorno dopo, porn., □. NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omicidio allo specchio, srh., □. FENICE - 18.00, 22.15 Sulle tracce dell'-assassino, krim.; i. Sidney Poitier, Tom Berenger. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 La časa III, srh., □. MIGNON - 17.00, 22.15 Saint Tropez Vice, LJUDSKI VRT - 21.00 Chi protegge il testimone, srh. EDEN - 16.00, 22.10 La soffitta, pom., VITTORIO VENETO - 17.00, 22.00 La sposa americana, kom.; i. Stefania Sandrelli, Tommy Berggren. CAPITOL - 16.30, 22.00 Milagro, ZDA 1988; r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken. LUMIERE FIGE - 16.30, 22.00 LTnsoste-nibile leggerezza delTessere, dram., ZDA 1988; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Gattine in amore, pom., □ * 18 Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 prispevki Opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo tudi letos prijaviti morebitne ostanke vina, ki jih imajo na zalogi ob polnoči dne 31. avgusta t. L Količina vina v zalogi tega dne mora biti razvidna tudi na registru na hrbtni strani letne prijave vina oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi morajo biti navedene količine namiznega vina in vina s kontroliranim poreklom, razlikovane med belo in črno sorto. Prijave morajo biti vložene na Občino, v kateri se nahaja klet, najkasneje do torka, 6. septembra t. L razne prireditve Sekcija SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina priredij 3., 4. in 5. septembra tradicionalni NAŠ PRAZNIK v Zabrežcu pri Borštu. Jutri in v nedeljo zvečer bo igral ansambel Lojze Furlan, v ponedeljek zvečer pa bo nastopil ansambel AGROPOP iz Ljubljane. Vse tri dni bo poskrbljeno za jedačo in domače vino. Vabljeni! PD Kolonkovec - Ženjan 66 - prireja jutri, 3., in v nedeljo, 4. septembra, tradicionalni PRAZNIK SOLATE. Tekmovanje v sajenju solate bo jutri, 3. septembra, ob 16. uri na njivi M. Debellisa. Športno-rekreacijsko društvo Vaška skupnost Praprot prireja 3. in 4. septembra PRVI PRAZNIK PIVA. Jutri, 3. 9.: ob 17.00 odprtje kioskov, od 21.00 do 1.00 ure disko glasba s Studiom DEE JAY Network; v nedeljo, 4. 9.: ob 13.00 odprtje kioskov, ob 19.00 nastop kotalkarjev ŠD Polet z Opčin, ob 21.00 ples z ansamblom Happy days in tekmovanje v pitju piva. Vabljeni! Vaška šagra pri Banih Jutri: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri ples z ansamblom Zvezde. Nedelja, 4. 9.: ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri igra za otroke; ob 19.00 odprtje plesa s parterji in ansamblom Zvezde ter loterija s bogatimi nagradami (keramični izdelki G. Ozbič). Vabljeni! včeraj - danes Danes, PETEK, 2. septembra 1988 ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 22.30 in zatone ob 14.10. Jutri, SOBOTA, 3. septembra 1988 GREGOR PLIMOVANJE DANES: ob 0.47 najvišja 21 cm, ob 6.27 najnižja -30 cm, ob 12.57 najvišja 43 cm, ob 19.42 najnižja -31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Christian Bortulin, Alessio Zlatich, Davide Zilli, Lorenzo Gi-ona. UMRLI SO: 91-letni Luigi Fabris, 83-letni Catterino Forato, 88-letni Romano Bulang, 64-letna Anna Calcina, 85-letna Giovanna Legissa, 89-letna Carla Fait, 81-letna Lucia Martincich, 72-letna Eleo-nora Giovannini, 78-letna Maria Fran-cesca Zettin, 84-letni Giustino Pratolon-go, 80-letna Maria Ghersetti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. avgusta, do sobote, 3. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, UL Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Park Finžgarjevega doma na Opčinah DRAGA‘88 Danes ob 17. uri MANJŠINSTVO Z EVROPSKE PERSPEKTIVE razna obvestila_____________ Mladinska sekcija SSk sporoča, da s® akcija zbiranja podpisov v podpojo del vanja ODBORA ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IZ SLOVENIJE nada_ ljuje. Podpisati je mogoče ob sredah 1 četrtkih od 18. do 20. ure v Ul. Machi velli 22, vsak dan pa v Tržaški knjigaf v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gon^ Podpise bodo zbirali tudi na Na’e prazniku v Zabrežcu od jutri do P0l)£, deljka ter na Študijskih dnevih Draga do nedelje. MePZ Primorec-Tabor vabi člane e® prvo uglaševalno vajo, ki bo danes, ^ septembra, ob 20. uri v Prosvetne domu na Opčinah. Nove ljubitelje zbo^ rovskega petja pričakujemo danes, 2. se ptembra, od 19. do 22. ure ali vsak pone deljek, torek in petek do vključno 16- 5® ptembra. TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo prva odborova seja v novi sezoni 1988/°“ danes, 2. septembra, ob 20.30 v prostor1 TPPZ; prva pevska vaja v novi sezoni p bo naslednji petek, 9. septembra, 0 20.30. Odbor PD Slovenec sklicuje zaia^ svojega protestnega odstopa IZREDh OBČNI ZBOR danes, 2. septembra, ob 21-uri v prostorih srenjske hiše v Borštu-Vabljeni vsi! MPZ V. Vodnik bo pričel z vajami v ponedeljek, 5. septembra, ob 20.30. Pripravljalni odbor za Gervasiov® fantovsko priredi drevi ob 21. uri v dru/ tveni gostilni v Gabrovcu prvi sestanek za pripravo fantovske. Dnevni red: 1- lZ' volitev delovnega predsedstva; 2. izdelava kulturno-umetniškega programa. _______________izleti__________________ Sekcija PSI - občina Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa na dvodnevni izlet na Južno Tirolsko jutri, 3. septembra, ob 6.30 iz Boljunca (na Gorici), ob 6.35 lZ Doline (Banje) in ob 6.45 od Domja (Don1 A. Ukmar). SK Devin in ŠZ Sloga prirejata 4., 5. |n 6. septembra tridnevni izlet na Triglav ib Triglavska jezera. Za informacije telefonirati na št. 200782 in 226283. Državni poklicni zavod J. Stefan pireja od nedelje, 11. septembra, do vključno 13. septembra tradicionalni tridnevnj izlet v Vzhodne Julijce po SlovensK1 transverzali od Vršiča do Doline Vrat z vzponom na Prisojnik in Razor. Vpisovanje v tajništvu šole, Ul. S. Cilino 16 - te1, 568233, še jutri, 3. septembra. SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Odhod avtobusa ob 6. uri izpred sodne palač® na Foni Ulpiano. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordaglia in prelaza Giramondo podali do jezera Volaia 111 do koče Lambertenghi, nato pa do koč® Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobu®-Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304 Izlet vodi Angelo Krmec, za informacij® pa se lahko obrnete do Vojka Slavca (t®. 742405) v večernih urah. Pohitite z v?1" som. KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 br' Vpisuje in nudi vse potrebne informacj" je: Roberto Kante - tel. 229432 - v popoldanskih urah. _________mali oglasi ^ OSMICA Olenich z glasbo je od dan®5 spet odprta na Padričah. OSMICO je odprl Josip Sancin v Dol1111’ Toči črno in belo vino. OSMICO ima odprto Romano Purič Repnu na št. 13. OSMICO je odprl Jožko Colja v Sam® torci na št. 21. PRODAM zazidljivo zemljišče v Nabr® žini nad postajo. Tel. 200159. KAKRŠNOKOLI DELO (v njivi, na vrtu, v hiši...) sprejmeta moški in žensk Tel. 003866/30246. IŠČEM knjige za 1. razred strokovneS zavoda J. Stefan: Od antike do d®11® j Električne meritve in Tehnično rxs nje. Tel. 228390. 1. 9. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma .. Kanadski dolar . 1385 — 9,50 740,50 217,— 655.— 35.— 2330,— 1970,— 190.— 8,75 1100 — Švicarski frank Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona Portugalski eskudo Španska peseta Avstralski dolar 878,5° 105.'-'' 198-'' .... ^3 10,5° -- •m!5 Drobni dinar BORB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež OdO'®7®"1, Agencija Dornjo ° 611 Agencija Rojan filmi na tv zaslonu kinoateljc ■JUC; — El Sur, Španija 1983. Režija in scenarij: Victor Eriče. Igrajo: Omero Anto-nutti. Sonsoles Aranhuren, Iciar Bollain, Lola Cardona. Nocoj, ob 24. uri, na RTV Ljubljana. Psihološki film. Z Ericejevim delom se na RTV Ljublja-začenja nov ciklus petkovih nočnih (in zelo poznih!) dimov. Niz je posvečen sodobnemu španskemu filmu. Po irancovi smrti se je v tej deželi nedvomno močno razvila syojska nacionalna kinematografija, ki se je ob svoji plodni vkoreninjenosti v domačem obzorju znala tudi odpreti Ev-topi in svetu. Pomislimo le na dosežke mednarodno uve-ijavljenih avtorjev, kot so Carlos Saura (Cria Cuervos, Car-men), na novi izzivalni talent Pedra Almodovara, na reži-Serja uspešnice Demoni v vrtu Manuela Gutierreza Arago-na- V ljubljanskem ciklusu bomo gledali tudi njegovo ro-mantično komedijo Najlepša noč. . Ericejev Jug se sugestivno razvija med sanjami in res-ničnostjo. Gre za pustolovščino med sencami in soncem, ki 1° doživlja prebujajoča se mladostnica Estrella. Dekle je denavadno, skoraj mistično navezano na očeta, vendar med djirna obstaja skrivnost in sčasoma Estrella spozna, da je v očetovem življenju poleg matere še druga ženska, ki ga sPominja na »jug«. Dekle dozori v tem čudaškem in ireal-dem vzdušju, doživi svojo prvo ljubezen in vstopi v življe-d]e odraslega človeka. Tako se lahko pogovarja samostojno 2 očetom o njegovi »skrivnosti«, vendar ne more zbrisati otroške izkušnje in tudi njo zasvoji očetova nostalgija po Jugu, ali hrepenenje po otroštvu, poeziji, sreči. FURIa — Fury — Bes, ZDA 1936. Režija: Fritz Lang. Igrajo: Spencer Tracy, Sylvia Sid-ney. Bruce Cabot, Walter Brennan. Jutri, 3. septembra, ob 14. uri, na RAI 1. Dramatični film. Režiser Fritz Lang se je že zelo uvelja-vd v nacistični Nemčiji s svojimi ekspresionističnimi moj-strovinami: Doktor Mabuse (1922), Nibelungi (1923-24), Mef-r°polis (1926), M (1931) in Oporoka Dr. Mabuseja (1939). Ko J® pribežal v ZDA, zato ni bil »neznan« evropski avtor in kmalu mu je hollywoodska MGM zaupala režijo tega filma, Predvsem po zaslugi producenta Josepha L. Mankiewicza. Proletarec Spencer Tracy se na poti k svoji zaročenki slučajno ustavi v mirnem podeželskem mestecu, kjer ga °btožijo ugrabitve otroka. Vročekrvna množica se spravi danj in v poskusu linčanja sežge zapor, v katerem je zaprt dedolžni Tracy. Po srečnem naključju se ta izmaže in se 2ačne skrivati, prikaže se ne niti zaročenki, da bi sodna °ulast kaznovala njegove neusmiljene napadalce. Na Langovi zatožni klopi je seveda vedno prežeča, slepa d nizkotna nasilnost množice, ki se z nečloveško surovostjo sPravi na nebogljenega posameznika. Po drugi strani Lang °bsoja tudi enako kruto in nesmiselno slo po maščevanju, j . se bolestno porodi tudi v žrtvi. Poleg tega je Bes tudi 'zjernen formalni dosežek, v katerem so še posebej učinko-Vlti ekspresionistična režija, montaža in Tracyjev nastop. gDiANS — Indian Story Indijanska zgodba, ZDA p Režija: Richard T. Heflron. Igrajo: James VVhitmore, lu°t Sam, Ned Romero, Emil Delgado. ^ nedeljo, 4. septembra, ob 14. uri, RAI 1. vestern. Nemara so že marsikoga naveličali sodobni očitni« vesterni, ki kritično obravnavajo vlogo belcev pri rori aniu Zahocla in njihovo uničevanje civilizacije domo-te rdečekožcev. Po kontestatorskem letu 1968 so ti ves-ni Postali nekakšna moda in večina je v svojem paterna- lističnem in lažno demokratskem zanosu le spremenila predznake (rdeči so postali »dobri« in beli »hudobni«), a v bistvu ohranila nekdanji retorični in zgodovinsko nekorektni pristop pri filmskem prikazovanju osvajanja Zahoda. Heffronov film je v tem gotovo izjema. To je resna zgodovinska rekonstrukcija brez nepotrebnega sočutja in spektakularnosti zadnjega bega plemena Preluknjanih nosov pred ameriškimi vojaki, ki hočejo pleme preseliti iz bogatih naselij v nerodovitne pustinje. Mogočnemu washingtonske-mu vojnemu aparatu se upre pogumni poglavar Chief Joseph, ki pripelje svoje ljudi po tisoč milj dolgi poti skoraj do Kanade. Legendarni poglavar Jožef zdrži s svojo drzno strategijo in skromno vojsko (300 mož) pred naskoki štirih ekspedicijskih odredov in zmaga 14 bitk, preden ga Ameri-kanci prisilijo - zaradi lakote in mraza - k predaji. SCARFACE — Brazgotinec, ZDA 1932. Režija: Howard Havvks. Igrajo: Paul Muni, George Raft, Anne Dvorak, Boris Karloff. V torek, 6. septembra, ob 14.15, na RAI 1. Kriminalka. Italijansko-ameriški kriminalec Scarface (Paul Muni) pobija gangsterje drugih tolp, brez pomislekov ubije tudi svojega šefa in tako postane vladar chicaškega kriminala. Njegovo krvavo nadoblast priznavajo tako kriminalci kot (podkupljeni) mestni politiki. Scarface je tudi bolestno zaljubljen v sestro in iz ljubosumja umori svojega najzvestejšega pomočnika in prijatelja Georgea Rafta. Ta umor je zanj usoden, kajti policija mu je za petami... Režiser Hawks, odlični hollywoodski scenarist Ben Hecht in producent Howard Hughes so s tem bolestnim likom hoteli predstaviti mučno in krvoločno osebnost Al Caponeja. Ta izbira jim je tudi povzročila marsikatero težavo pri finansiranju in distribuciji filma. Kljub temu se je Scarface izkazal kot prava ljudska uspešnica in postal s časom (zaradi svoje eksplozivne režije in montaže) pravi arhetip kriminalnega žanra. SALVATORE GIULLANO, It. 1962. Režija: Francesco Rosi. Igrajo: Pietro Cammarata, Frank Wolff, Salvo Randone in naturiščniki. V torek, 6. septembra, ob 24.15, na RAI 2. Dramatični film. Salvatore Giuliano je po vsej gotovosti eden najbolj uspelih in značilnih filmov Francesca Rosija, neapeljskega režiserja, ki je dobršen del svoje filmografije posvetil prav italijanskemu jugu: od obsodbe urbanističnih špekulacij v Le mani sulla citta iz leta 1963, do protifašističnega pamfleta Cristo si e fermato a Eboli po Leviju (1979) in sodobnega razmišljanja Tre fratelli (1981). V zgornjem filmu pa je Rosi v obliki filmske raziskave prikazal smrt znanega sicilskega »bandita« in je z vrsto »flashbackov« zelo učinkovito rekonstruiral splošen lov nanj, sodelovanje nekaterih njegovih mož s policijo, izdajo njegovega pomočnika Pisciotte, mafijske manevre in stike s krajevnimi politiki, Giulianove poslednje dni, njegovo smrt in nato proces. Emblematično življenje in smrt »bandita« Salvatoreja Giuliana je seveda le pretveza in hkrati prispodoba za globlji prikaz protislovij Sicilije. Prav na procesu, ko po pričevanjih preživelih članov Giulianove tolpe rekonstruirajo celotno zadevo, pridejo na dan številne temne lise in vprašanja, ki jih nihče ne ve ali noče pojasniti in razkriti, niti v zaporu umorjeni izdajalec Pisciotta, niti sodniki, ne policija, ne krajevna in rimska oblast. Ista, nerazrešena vprašanja o mafiji (in kamori, h'drangeti) čakajo še danes na odgovor... Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče SQUALLOR - CIELO DURO Vroče poletje nam je ponudilo poleg vročih hitov tudi nekaj hladnih satiričnih misli z avtorsko glasbo v podlagi. Tega so 'krivi'' Sguallor, za katere ne vemo, od kod prihajajo, kaj počenjajo in kje so pravzaprav začeli svojo kabaretsko kariero. Ve se sicer, da jim skrbno sledi nepogrešljivi Ar-bore in morebiti še kdo od televizijskih mojstrov kabareta. Naj mimogrede omenim, da so Sguallor izdali že celo vrsto več ali manj uspešnih kaset in plošč. Njihova najljubša tema je nasprotje med Severom in Jugom, Italije seveda, z zelo ironičnim pikanjem posebno na severno področje. Iz tega lahko sklepamo, da so južnjaki, ki pa obravnavajo tudi večje in širše italijanske probleme, denimo v pesmi Carceri d oro, za katero si lahko sami predstavljate glavni motiv. Sguallor so že od rojstva slavni po vulgarnosti in neotesanosti, kar so seveda skrbno ohranili v svojem stilu, še celo obogatili so svoje izvajanje in ga »okrasili« s posebnimi izrazi. Pesmi in glasba nasploh so zelo dobre, avtorji besedil in glasbe so Cerruti, Bigazzi, T. Savio, pri eni pesmi pa je sodeloval celo Monti, ki je v italijanskih lahkoglasbenih krogih dobro poznan. Tistim, ki so stari okrog 40 let, svetujem, da poslušajo vsaj eno izmed teh pesmi, in sicer Mi ha rovinato il 68, ki zelo stvarno opeva preteklost in sedanjost tistih, ki so bili politično in vsestransko angažirani leta 1968. CIELO DURO SOUALLOR Pesmi so naslednje: Attrazione anale, Carceri doro, Niro Niro, Pier Paolo a Beverly Hill, Incubo n. 2, Mi ha rovinato il 68, Cera un vento guella notte, Valante 1 a Valante 2 - Miami, Lincompiuta, 'Na sera 'e maggio n'-addore di rose. X--------------------------------- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:.................................................................... Glasujem za:................................‘.............................. Moj predlog:............................................................... Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. d RAI 1____________________ lo n'5 ^,reme in dnevnik 4-05 Variete: Portomatto (vodi Maria . TeresaRuta) J-30 Dnevnik ■55 Dnevnik - tri minute... 14 i p?rtomatto (2. del) ■15 Film: L'ombra del passato (krim., ZDA 1945, r. Edward Dmytryk, i. lK Dick Powell, Claire Trevor) Variete: Tanti variete di ricordi 00 Dok.: Al di la delle colline 1fio Risanka: LJspettore Gadget Ih on Aktualno: Di paesi di citta 19 40 Aktualno: Venezia Cinema 1988 20 o Almanah, vreme in dnevnik ■30 Film: La gatta sul tetto che Scotta (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul Newman, Eliza-oo -i« bcth Taylor) g-20 Dnevnik ■30 Glasba in moda: Le stelle dell’- 24nn Srsa (iz Cetare) uu Dnevnik - zadnje vesti in vre- menske razmere 10 Film: Maya (dram., Fr. 1980, r. Agust Agustsson, i. Berta Do-minguez, Joseph Rosevich) DC RAI 2 11.35 Nadaljevanka: Il Boss (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: Il piacere delPestate (ured. Bruno Modugno) 16.55 Film: Tristi amori (dram., It. 1943, r. Carmine Gallone, i. Lui-sa Ferida, Gino Cervi) 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: Con gli occhi di Emma (r. John Korty, i. Elisabeth Montgomery, Barry Newman) 22.05 Dnevnik 22.20 Opera: I due Foscari (Giuseppe Verdi, pojejo Renato Bruson, Alberto Cupido, Linda Rogk-Strummer, orkester in zbor milanske Scale, dir. Gianandrea Gavazzeni) 0.30 Film: Allo sbaraglio (vojni, ZDA 1951, r. Robert Pirosh, i. Van Johnson, Lane Nakano, Gianna Maria Canale) i RAI 3 | 12.00 Aktualno: Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.10 Glasbena oddaja: Carmina Bura-na (Simfonični orkester in zbor RAI iz Turina, dir. Zubin Mehta) 15.25 Šport: kotalkanje (iz Cassana D -Adda) 15.40 Šport: bezbol (iz Turina) 16.10 Šport: nogomet, Torino-Flamen-go (iz Orteja) 17.55 Nanizanka: Špazio 1999 - Occhi di Titone 18.45 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokum.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. odd.: Se sei saggio ridi 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - nocoj 21.30 Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza 22.10 Aktualno: Specialmente sul Tre 23.40 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.55 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokum.: 20 let prej - Drobci | RTV Ljubljana 15.45 Video strani 16.00 Tednik (pon.) 17.00 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon. 6. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 6. dela) 18.20 Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (7. del) 18.50 Risanka 19.00 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nanizanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 11. del) 21.05 Dokumentarna oddaja: Ko komarji pikirajo 21.35 Dnevnik 21.50 Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Manhattan bo moj (7. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine 24.00 Film: Jug (dram., Šp. 1983, r. Victor Eriče, i. Omero Antonutti, Sonsoles Aranhuren) 1.30 Video strani (jlP) TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka, komentirajo Gianni Clerici, Rino Tom-masi in Ubaldo Scanagatta) 17.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel - bezbol MLB, Minne-sota-St. Louis (komentator Dan Peterson) 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji boste lahko videli med drugim: NABREŽINA — Občinski svet o Ses-Ijanskem zalivu TRST —- Po poletnem učenju so sedaj na vrsti popravni izpiti TRST — Afera o noti A in številu hertzov OPČINE — Samo Kokorovec spet uspešen na evropskem nivoju 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera 20.30 Tenis: turnir Flushing Meadovvs (posnetki iz New Yorka) C CANALE5 40 Nanizanke: La ca: nella prateria, 9.30 St 10 »n ri.e di vita, 9.55 Aliče u Film: Intimamente e tranei (kom., ZD 1977, r. John Llewe lyn, i. Denis Waevt 12 in S.ally Struthers) ^•40 Nanizanka: Hotel 14 Nad.: Sentieri Knn Nan.: Dottor Kildare 9 Film: Il giallo del dc tor Cook (dram., ZD 1970, r. Ted Post, 17 in ?T’n9 Crosby) Nan.: Il mio amico Ri ky. 17.40 L albero del o^ele, 18.10 I cingr ool guinto piano, 18.' 20 m r,oveB°at 22 in .ganete: Festival Kviz: Passiamo la no 23 l s a insierae Aktualno: Cineama: 23 3n c • ,(vodi M- Costanz Film: Il sesto ere Wram., ZDA 1961, Delbert Mann, i. Tor Yurtis, Gregory We , cott) '30 Nanizanka: Spy Fon -oc RETEOUATTRO D —- 9.15 S^^anka: Il santo ilm: Il sosia (dra £dA 1976, r. Jo ^nssmer, i. Rob Lansing, Judith Champman) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: La maschera del-la morte (krim., VB 1985, r. Roy Ward Baker, i. Peter Čushing) 22.05 Film: La signora omi-cidi (kom., VB 1955, r. Alexander Marcken-drick, i. Alec Guinness, Cecil Parker) 23.40 Nan.: Petrocelli, 0.45 Vegas, 1.40 Adam 12 ^|> ITALIA1_________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce- ra una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, Il tulipane nero 18.00 Nanizanki: L uomo da 6 milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Il ritorno di Rin-go (vestern, It. 1965, r. Duccio Tessari, i. Giuliano Gemma) 22.25 Dok.: Jonathan 23.25 Šport: tenis (iz Flushing Meadowa) 0.25 Nanizanke: Ai confini della real ta, 0.55 Taxi, 1.25 Giudice di notte j nudil telepadova 14:15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il cacciatore di sguali (pust., It.-Šp. 1979, r. Enzo G. Castel-lari, i. Franco Nero, Enzo Girolami) >22.20 Film: Un pocker di pištole (pust., It. 1967, r. Giuseppe Vari, i. George Hilton, Annabel-la Incontrera) 24.00 Nanizanka: Svvitch 1.15 Film: Con una mano ti rompo, con due piedi ti spezzo, (pust., Hongkong 1973, r. Wang Yu, i. WangYu) F^ TELEFRIULI _______ 13.00 Nanizanki: Angie, 13.30 Leonela 14.30 Nanizanka: La vita co-mineia a 40 anni 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: Caravaggio 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Rubrika: L ora di časa nostra 21.30 Inf. tednik: Tigi 7 22.00 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 22.30 Dnevnik 23.00 Nan.: Il perduto amore 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simf. ork. RTV-Lj (dir. Anton Nanut, Gabrijelčič, Čajkovski, Mendelssohn); 11.30 Poldnevniški program: (12.00) Filmi; (13.20) Zbori, (13.40) Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Kaj o kompjuterju, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Jeziki jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vlada Sredenška; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton, 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade, 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporeda. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga, 10.40 Vstop prost, 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 14.00 S polno paro, 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba; 16.50 Pismo iz; 17.00 Bubbling, 17.33 Blitz mušic, 18.30 Opereta. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time, 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba. Goriška KZE predstavila načrt bolnišnice za leto dva tisoč Cez nekaj let vse zdravstvene službe združene v UL V. Veneto Z govorom predsednika Slovenije Stanovnika V Kanalu nocoj začetek Kogojevih dnevov ’88 Upravni odbor goriške KZE je včeraj odobril splošni načrt za obnovo in preureditev celotnega komprenzorija bolnišnic v Ul. Vittorio Veneto. Načrt, ki ga je izdelala ekipa tehnikov pod vodstvom inženirja Gelserina Grazia-ta, so že takoj po odobritvi predstavili na tiskovni konferenci. Predsednik KZE arh. Giampaolo Robustelli je uvodoma povedal, da gre za dolgo pričakovani načrt, ki pa ga je bilo mogoče izdelati šele po odobritvi plana za preureditev zdravstva na Goriškem, do katere je prišlo letos spomladi. V načrtu so predvidene številne novosti, premiki oddelkov in zdravstvenih služb, uporabnosti poslopij, izboljšanje in koncentracija zdravstvenih storitev. V dokončni fazi predvideva načrt združitev vseh bolnišniških kot teritorialnih zdravstvenih storitev v komprenzoriju na koncu Ul. V. Veneto, ki zajema sedanje glavno poslopje splošne bolnišnice, bivšo pnevmološko bolnico in nekdanjo psihiatrično. S tem nameravajo uresničiti v Gorici neke vrste zdravstevno "mestece". Vanj bodo namestili tudi vse ambulante in zdravstvene službe, ki so danes razkropljene po mestu. Kar zadeva posamezne oddelke, naj omenimo, da je za glavnim poslopjem bolnišnice predvideno novo poslopje z oddelki za prvo pomoč in oživljanje, operacijskimi sobami in drugimi kirurškimi storitvami. Glavni vhod za rešilna in službena vozila kot za uporabnike bo iz (razširjene) Ul. Tuscola-no. Zraven bodo uredili tudi pristaja-lišče za helikopterje. V sednajem osrednjem poslopju naj bi bili vsi oddelki, ki so povezani s kirurškimi potrebami oz. z možnostjo poseganja v nujnostnih okoliščinah. Evidentirali so torej kirurški oddelek, radiologijo, urologijo, okulistiko, ginekologijo, dermatologijo, nefrologijo. Medicinska oddelka, nevrologijo, psihiatrijo ter službe za rehabilitacijo, jedrsko medicino, pnevmologijo in športno medicino bodo premestili v stavbo bivše pnevmološke bolnice. Tam bo v prizidku tudi novi farmacevtski oddelek. V komprenzoriju bolnišnice bodo po preureditvi tudi ambulante, ki so sedaj v začetnem delu Ul. V. Veneto (zraven Ul. della Boha). Namestili jih bodo v prvem poslopju nekanje psihiatrične bolnišnice, na območju katere bodo po novem tudi razne socialne službe: bivalne skupnosti za psihične bolnike, center za umsko nego, družinska posvetovalnica, službe za narkomane in alkoholike ter laboratoriji za higieno in profilakso. Skratka, razne službe, ki so sedaj v Ul. Duca d'A-osta, IX agosto, Roma, Mazzini in drugod bodo združene v enem samem zdravstvenem kompleksu. Izvzete naj bi bile edinole živinozdravniška služba ter ambulanta za preglede ob izdajanju vozniških dovoljenj, ki naj bi zaradi praktičnosti ostala v Ul. Mazzini. Uresničitev načrta bo seveda draga in precej dolgotrajna zadeva. Vrednost predvidenih del ocenjujejo okrog 50 milijard lir, ki naj bi jih po zagotovilih Dežele črpali neposredno iz vsedržavnih sredstev za zdravstvo. Izvajanje bo trajalo več let, vendar se po besedah arh. Robustellija ne sme zavleči preko petih. Po zagotovitvi finančnih sredstev in izvedbi posameznih izvršilnih načrtov bi novo poslopje za prvo pomoč in kirurške storitve na strani Ul. Tuscolano moralo biti prvi korak na poti postopnega vendar hkrati nujnega preurejanja celotnega komprenzorija bolnišnic. Predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik bo nocoj ob 19. uri imel v Kanalu slavnostni govor ob odprtju Kogojevih dnevov '88. Septembrska kulturna prireditev, ki jo organizira prosvetno društvo Soča iz Kanala v spomin na znanega slovenskega glasbenika, bo tudi letos na visoki kakovostni ravni. Kulturna srečanja Kogojevih dni se bodo odvijala v Kanalu, Novi Gorici in Tržiču. Vključena so v širši program novogoriških septembrskih praznovanj, s katerimi bodo obeležili nekaj pomembnih zgodovinskih datumov. 8. septembra bo minilo natanko 45 let od kapitulacije Italije. Naslednji dan praznuje Nova Gorica svoj praznik, ki ga bodo letos obeležili povsem slovesno, saj sovpada s 40-letnico začetka gradnje mesta. Prav tako slovesna praznovanja pa bodo danes in jutri v Solkanu ob uradni vrnitvi krajevnega naziva. Kogojeve dneve bodo torej odprli nocoj ob 19. uri v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu z govorom predsednika Slovenije in odprtjem likovne razstave slikarja in grafika Franceta Miheliča. Umetnik po rodu izvira iz Bovca, čeprav je pred 81 leti zagledal luč sveta pri Škofji Loki. Njegov opus sodi po enotnih ocenah kritikov v sam vrh slovenskega slikarskega M grafičnega ustvarjanja. Nocoj s pričetkom ob 20. uri, bo v kanalski Kontradi tudi koncert Komornega zbora RTV Ljubljana. Pevci bodo pod vodstvom dirigenta Mirka Cudermana izvajali celovečerni spored skladb Stanka Premrla, Antona Lajovica, Marjana Gabrijelčiča, Alojza Srebotnjaka in Marjana Lipovška. Ostale prireditve letošnjih Kogojevih dni se bodo zvrstile tja do polovice oktobra. V nedeljo, 11. t. m., bo v Kanalu večer poezije Srečka Kosovela. Naslednjo soboto bo glasbeni večer s harfistko Rudo Kosi in oboistom Božom Rogeljo, v petek, 23. septembra, pa bosta v kanalski dekanijski cerkvi nastopila baritonist Samo Vremšak in organist Hubert Bergant-V Kanalu bo 2. oktobra še koncert Ansambla solistov simfonikov RTV Ljubljana. V polni zasedbi bodo simfoniki RTV koncertirali 13. oktobtra v mestnem gledališču v Tržiču, 17. oktobra pa bo v Novi Gorici sklenil Kogojeve dneve '88 koncert Leonidosa Kavako-sa (violina) in Stefanie Mormone (kla- V Gornji Radgoni Priznanje S. Rožiču Tudi na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, največjem tovrstnem sejmu v Jugoslaviji, kjer je letos bilo 1.100 raztavljalcev, so bila prisotna nekatera podjetja iz tujine. Tudi letos so podelili nekaj priznanj, zlatih plaket, posameznikom ter podjetjem, ki so doslej veliko prispevali za uspeh in razvoj sejma. Letos je eno teh priznanj dobil Sa-verij Rožič iz Gorice, ki se že veliko let ukvarja s prodajo kmetijskih strojev in potrebščin čez mejo. Rožič, us-lužben v nekem goriškem podjetju, je že veliko let prisoten na tem sejmu. Andre Corboz o Canalettu Uspela likovna razstava na goriškem gradu "Capricci veneziani del Settecento" se počasi izteka. Drevi s pričetkom ob 18.30 bo na gradu predavanje na temo »Benetke v očeh Cana-letta«. Predaval bo univerzitetni profesor na univerzi v Ziirichu Andre Corboz. Švicarski izvedenec bo prikazal Canalettovo ustvarjalno pot s pomočjo diapozitivov. Včeraj na vseh višjih srednjih šolah Pričeli so se popravni izpiti Včeraj so se na vseh višjih srednjih šolah pričeli popravni izpiti. Dijaki, ki niso med šolskim letom pokazali zadostno znanje nekaterih predmetov, bodo morali v naslednjih dneh pokazati profesorjem, da se jim je poletno "delo" dobro obrestovalo. Na klasični gimnaziji liceju bo stopilo pred ocenjevalno komisijo 12 dijakov. Gimnazijci so včeraj pisali nalogo iz italijanščine, dijaki 2. liceja pa iz slovenščine. Danes bo na sporedu naloga iz latinščine, jutri pa iz grščine. Na učiteljišču, kjer mora opraviti popravne izpite 13 dijakov, so včeraj pisali naloge iz slovenščine, latinščine in nemščine, jutri pa bo na sporedu matematika. Na strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar bo popravljalo kar 34 kandidatov. Včeraj so pisali nalogo iz splošne izobrazbe, upravnih ved, stenografije, strojepisja in strojnega računstva. Danes se bodo spoprijeli z matematiko in italijanščino, jutri pa z nemščino. Tudi na tehničnem industrijskem zavodu Galilei bo 11 dijakov opravljalo popravne izpite. Po včerajšnjih pismenih nalogah iz italijanščine in slovenščine, bo danes na sporedu informatika, angleščina in praktična vaja iz informatike, jutri pa matematika in telovadba. (Foto Čubej) Včeraj smo obiskali trgovski tehnični zavod Žiga Zois - posnetek je s te šole - kjer je popravljalcev 21. Včeraj so pisali poleg slovenske naloge še nalogo iz knjigovodstva, danes je na sporedu matematika, jutri pa nemščina, angleščina in praktična vaja iz trgovskega računstva. vir). _____ Solkan praznuje vrnitev imena V Solkanu bodo danes praznovali uradno vrnitev naziva krajevni skupnosti. Ob 19. uri bo v dvorani PDG slavnostna seja skupščine KS Solkan z govoroma njenega predsednika in predsednika OK SZDL Karla Pavletiča, kulturnim programom in razglasom odloka o ponovnem poimenovanju Solkana. Po seji bodo slovesno odkrili tabli ob vhodih v Solkan. Danes in jutri bodo v Solkanu tudi številne športne, kulturne in družabne prireditve. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Nico«. VERDI 19.00-22.00 »L impero del sole«. VITTORIA 17.30-22.00 »Arancia mecca-nica«. Prepovedan mladim pod 18. 1®' tom. Krmin LETNI KINO 20.30 »Peter Pan«. Walt Disney. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074- Prispevek sovodenjske občine za obeležje deportiranim v Nemčiji Razprava o načrtu za prenovo vodovodnega omrežja v Gorici Priznanje prirediteljem foklornega festivala Sovodenjski občinski svet je na zadnji svoji seji, v torek zvečer, soglasno odobril predlog odbora, da se v Sklad za postavitev spomenika deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih, nakaže prispevek 500 tisoč lir. Gre za spominsko obeležje, ki bo v neposredni bližini goriške železniške postaje, od koder so Nemci odpremili, največkrat v zaplombiranih živinskih vagonih, nekaj tisoč prebivalcev Goriške, Italijanov, Slovencev, Furlanov in Židov. Moških in žensk, otrok, starčkov. Velika večina se jih ni vrnila. Pobudo za spomenik je dalo združenje bivših političnih deportirancev v Mladinski raziskovalni tabor Brda 88 v Števerjanu, se v svoji najvišji dejavni intenzivnosti bliža h koncu. Pet skupin, arheološka, sociološka, geografska, naravoslovna in etnološka, je dva tedna, vsaka s svojega specifičnega zornega kota, proučevalo zanimivosti in navade v Goriških Brdih in se seznanilo tudi z zanimivostmi bližnje okolice. V teh dneh je mladim raziskovalcem uspelo, da so ob tesnem sodelovanju, ki so jim ga domačini zagotovili že na začetnem srečanju, prišli do zanimivih ugotovitev in, lahko rečemo, tudi do nekaterih novih odkritij. Udeleženci letošnjega 8. raziskovalnega tabora bodo danes zaključili svoje delo. Nocoj ob 20.30 bo v dvorani društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu zaključni večer, na katerem bodo predstavili rezultate dvotedenskega dela, kasneje pa nameravajo gradivo predstaviti tudi v posebni brošuri. Na nocojšnje srečanje so toplo vabljeni vsi, ki jih zanima raziskovalna dejavnost. Posebej pa so nemških uničevalnih taboriščih, podprle pa so jo tudi druge organizacije bivših partizanskih borcev. Na spomeniku bo, kakor smo že nekajkrat poročali, napis v treh jezikih. Poleg italijanščine tudi v slovenščini in hebrejščini. Predlog občinskega odbora je na seji utemeljil namestnik župana Vlado Klemše. »Z goriške železniške postaje so bili nasilno odpeljani v Nemčijo tudi številni krajani iz naše občine. Naša moralna dolžnost je zato, da po naših močeh prispevamo, da se tem ljudem postavi trajno obeležje.« vabljeni krajani, saj bo to priložnost, da na nekoliko drugačen način spoznajo domači kraj. Mestno vodovodno omrežje v Gorici bodo kmalu začeli temeljito obnavljati. O tem je sicer govor že lep čas, vendar so stvari, kot kaže, dozorele, oziroma, da besede preidejo v dejanja. Občinski odbor je na svoji prvi seji po počitniškem premoru me$l drugim vzel v pretres in odobril splošni načrt za sanacijo vodovoda, ki so ga po nalogu občinskega podjetja za storitve izdelali strokovnjaki iz Padove. Načrt obsega številne vzdrževalne in obnovitvene posege. Skupni strošek bo po predvidevanjih dosegel 14 milijard lir. Odbor je tudi odobril načrt za prvo skupino del v izvajanju celotnega načrta za kar naj bi porabili okrog tri milarde lir. Denar bodo namenili najnujnejšim posegom, kot so zamenjava dovodnih cevi oz. napeljava novih priključkov v tistih mestnih predelih, kjer so se doslej pojavljale največje težave pri dobavi pitne vode. Dotrajanost vodovodnega omrežja je že vrsto let predmet tožb občinskih upraviteljev in kritik občinskih svetovalcev opozicije. Podatek, da se vsako leto iz cevi, ki puščajo kot rešeto razgubi pod zemljo kar 40 odstotkov vode iz omrežja, je dovolj zgovoren. Izgube nemalo bremenijo proračun občinskega podjetja, ki upravlja vodovod, poleg tega pa pomenijo čedalje manj sprejemljivo potrato. Občinski odbor je na isti seji namenil veliko pozornosti tudi nedavni mednarodni folklorni prireditvi ter izrekel zelo ugodno oceno o dogodku, ki je imel mednarodno odmevnost. Člani odbora so tudi formalno izrekli priznanje prirediteljem ter izrazili prepričanje, da bo prihodnje leto, tudi ob upoštevanju zadnjih izkušenj, mogoče pripraviti prav tako odmevno manifestacijo. Lažje ranjena motorna kolesarja Rešilec Zelenega križa je predsinoč-njim v kratkem časovnem razmahu dvakrat posegel v pomoč ponesrečenima mopedistoma. V križišču ulic Ra-batta in Colobini v Gorici je malo pred 21. uro padel 41-letni Ezio lacon-cig iz Ul. Lunga 23. V bolnišnici so mu ugotovili le nekaj lažjih odrgnin in ga kmalu odslovili. Malo kasneje je v Ul. Cipriani padla, prav tako med vožnjo z motornim kolesom, 20-letna Laura Podgornich s Trga sv. Frančiška 4. Zdravniki so ji ugotovili poškodbe v gležnju na desni nogi ter udarca v glavo in roko. Sprejeli so jo na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh. Danes, 2. septembra, ob 20.30 zaključna prireditev 8. mladinskega raziskovalnega tabora Brda 88 V dvorani KD Briški grič na Bukovju v Števerjanu 8.MLADINSKI RAZISKOVALNI TABj da 188 Na sedežu KD Briški grič zaključni večer BRDA 88 t Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena Justina Simčič por. Miklus (stara 62 let) Pokopali jo bomo danes ob 16- url Števerjanu. Do pogreba leži na doin v Ščednem. Mož, otroci z družinami in dru9> sorodniki Števerjan, 2. septembra 1988 KD Briški grič izreka najgl°b9e sožalje družini Miklus ob smrti lju Ijene mame Juštine. Ob izgubi drage mame JuštineIva-reka j o uslužbenci tvrdke IMS A nu, Bojanu in njunim družins članom občuteno sožalje. Ob težki izgubi drage man\e’^[ni kamo prijatelju Ivanu in r Miklus iskreno sožalje družina Cunja ”w/. Pozzetto o Fabianijevi arhitekturi Mesto raste in je živ organizem ■ kot človek Pred kratkim so pri Založništvu tržaškega tiska izšli Fabianijevi spisi iz obdobja 1895-1960, ki jih je pod naslovom »O kulturi mest« zbral in uredil Prof. Pozzetto. Gre za Fabianijeva razmišljanja o prostoru, o pojmu in vlogi urbanizma, o Ljubljani in Gorici ter njihovi ureditvi in razvoju, nadalje o življenju in umetnosti nasploh in končno za prepričanje, da urbanizma brez tenkočutnosti ni. Razgovor, ki sledi, je ponovno doživetje Fabianijevega dela ob sprem-stvu njegovega temeljitega poznavalca - prof. Pozzetta. Vpr.: Pred leti ste študentom Ljubljanske šole za arhitekturo predstavili Fabianijev urbanizem z besedami, da »sta oba, tako arhitektura Kpt urbanizem, umetnost. Zato tudi urbanizma ni mogoče narediti kom-Pjutersko«. Odg.: Fabianijev urbanizem je arhitektura v večjem merilu, ali boljše Povedano, njegova arhitektura je urbanizem v manjšem merilu. Istih pogledov je bil arh. Otto Wagner (1841-1918) in tudi ljubljanski urbanist A. Pogač-nik je ob zaključku svojega dela na Načrtu za Slovenijo leta 2000 dejal, da Je potencial človeških možganov večji od katerega koli stroja in da bo za Pravo načrtovanje zmeraj potrebno tudi iracionalno, to je umetniško, ustvar-tenje. Kompjuterski urbanizem prizna le belo in črno. De facto je urbanizem cisto nekaj drugega. Če je na Krasu drevo, je zelo zanimivo, kje in na kateri ^rani drevesa boste postavili cesto. Kako mora drevo izgledati in kako mora človek drevo videti? Tu se urbanizem začne in konča pri mestu. Vpr.: V Fabianijevih regulacijskih načrtih za Ljubljano (1895), Biel-sko (1899), Gorico (1921) ter goriška naselja (1917-1922) je čutiti prepleta-nte od celovitega pristopa k mestu z vsemi njegovimi problemi do mik-r°urbanističnega nivoja, kjer se Fabiani posveča detajlu ter oblikovanju mestnega prostora in arhitekture in nazadnje do skrbi za pešca in torej mesto po meri človeka. Ali nam lahko to obrazložite? Odg.: Interdisciplinarni pristop v urbanizmu je po mojem glavni Fabia-mjev doprinos k urbanizmu, načrtovanju in arhitekturi nasploh. Pri Ijubljan-skem načrtu se Fabiani zanima predvsem za splošni načrt, ki mora funkcionirati. Točno načrtovanje majhnih ulic in problem, kako potem postaviti kare ga ne zanimata več, to naj bi reševali mestni biroji. Osnovni motivi Ljubljane so prisotni tudi v Kostanjevici, ki je bila res ''ss z dvanajstimi hišami. Fabiani je planiral Kostanjevico z isto zagrizenos-'te kot Ljubljano ali Gorico. To je že detajl. Za popolnoma porušeni Solkan je Fabiani v talnem načrtu natančno jterisal, kako bi morala funkcionirati cesta, ki pelje do cerkve. V Solkanu ni mte takrat niti cerkve, niti še ceste, pravzaprav ničesar. On pa je rešil vse do detajla. Vpr.: V Fabianijevem kulturalističnem konceptu mesta izstopajo ®ko historično znanje ter načela urbanista C. Sitteja (1843-1903) o grad-nl' mesta na osnovi umetnostnih kriterijev, kot tudi velik posluh za n,°derno metodologijo gradnje in načrtovanja. s. Odg.: Točno. To se vidi predvsem v Bielskem, majhnem mestu na Polj-t -6?1' Kot vem, Bielsko po Fabianiju ni dobilo novega načrtovanja. Tudi v tebljani p0 Fabianijevem iz leta 1895 do leta 1980 nobenega novega ^ jteralnega načrta. Morda je v Fabianijevem urbanizmu nekaj novega, ne-al. kar je lahko prešlo v bodočnost še bolj kot pri Sitteju. Fabiani pravi, da mesto ni nikoli končano. Mesto raste in je živ organi-Zem kot človek. Fabiani je dal imperativ stalnega planiranja že leta 1895, tesdtem ko so drugi urbanisti to spoznali šele po drugi svetovni vojni. Arh. E. Ravnikar je po ogledu Skopja po potresu zapisal, da je Fabiani- načrt za ljubljansko postajo iz leta 1934 v bistvu ravno tako zasnovan kot 'ccinatijev načrt za Skopje iz leta 1965 (to je 30 let kasneje). Vpr.: »Genius loči« je pri Fabianiju vedno prisoten. Kaj mu natančno Pomeni? Ali mislite, da se sodobna arhitektura dovolj posveča temu načelu? Odg.: Pri »geniusu loči« gre za nekaj, kar se v zgodovini vedno ponavlja. Po 2. svetovni vojni je postalo vse internacionalno. Rekel bi, da je Precej več razlik med tržaškim in leningrajskim neoklasicizmom in Bider-teeierjem kot pa med tržaškim in francoskim postmodernizmom. To pa zara-. tega, ker je ena od negativnih posledic moderne arhitekture ta, da je lz9ubila pojem »geniusa loči«. Pravi se, da kar je dobro za Trst, je dobro tudi Za Palermo ali Švedsko. Toda sonce je povsod drugačno. Avstrijski in slo-enski nagelj sta na prvi pogled enaka, v resnici pa ne. Mi danes mislimo, a veliko znamo in delamo povsod psevdošvicarske chalete. Lahko bi citiral . mika imena in velike današnje arhitekture o katerih danes časopisi pišejo, Jutri pa ne bo o njih nihče ničesar vedel. Fabiani je še mlad ta načela točno študiral. Kaj mu pomeni stavbarski °2- zidarski (ne arhitektonski!) princip gotskega loka? Tu se nauči, kaj mora Postaviti na steber, zato da bi ga obogatil. To rešitev je precej kasneje, ko je 11 star že 80 let, predlagal za cerkev v Gorici, pa je niso hoteli sprejeti. ... Vpr.: V spisu o etruščanski kulturi je Fabiani zapisal, da je »urbanis-tcna organiziranost ob posrečenem sodelovanju senata in ljudstva ču-aezna.« , Odg.: Fabianiju so bili Etruščani všeč, ker so na zahodu prvi uporabili I aihen kot kamen. V etruščanskem templju je steber res steber ter ni več osen in obložen s štukom ali z barvami kot pri Grkih. Za Fabianija velja, da 6 te kamen naj bo kamen. Če je marmor, naj bo marmor, zato ga je treba rugače obdelati kot kamen. . Na Fabianijevo stališče je vplivala velika nemška kultura z arh. G. ^amperjem (1803-1879) itd. . Vpr.: Fabiani je zapisal, da »z dopolnitvijo vsega dobrega, kar nam te zapustila preteklost, se šele vzbudi "genius loči", v katerem se odraža Usa ljudstva in kraja«. Katera so Fabianijeva izhodišča pri ureditvi Uaselij v dolini Vipave in Soče ter goriškega Krasa? Odg.: V načrtih za 81 naselij je Fabiani na osnovi že obstoječe zasnoval °vo hierarhijo. V Ajdovščini je ria primer za cerkvijo sprojektiral prečno esto in ob njej postavil dve šoli. Še danes so v Ajdovščini vse šole tam. . Urbanizem je naselje v prostoru, kjer ni dovolj predvideti ceste, ampak P 2reda predvideti, kako bo to in vse ostalo izgledalo čez 50 let. To je ?. iani dobro poznal, drugače si ne bi znal razlagati, da je po svojem ^bisku Ljubljane star že 95 let začel delati na načrtu za Ljubljano leta 2000. anašnje Titove ulice s poslovnimi objekti ni predvidel, toda v Bežigradu je F°stavil več stolpnic ter jih nato povezal z mestom. To je gotovo urbanizem, te korak naprej, če hočete, od Ravnikarjevega načrta za Ljubljano, kjer so a stolpnica, ena ploščad in sistem komunikacij. , Fabianijev koncept teh naselij je lahka, a globoka misel. Naselje potre-J® cerkev (»nikoli se ne ve«), šolo (»za računanje, ne za pisanje«) in gostil-Oh (sreeante Ijndi). Fabianija bi danes lahko obravnavali kot sodobnika, i Dv°zno cesto v Bovcu in novejšo cesto v Ronkah, ki so ju šele pred Kra,kini ............ vpeljali, sta po Fabianijevi zamisli. ^ , yPr.: Plečnik in Fabiani sta oba po rodu s Krasa. Najin razgovor bi Ključila z vprašanjem, kako gledate na proces prenove kraških naselij m Trstu? cn V kraškem naselju se ena hiša z drugo brani proti burji. Poti in ste so ozke. Dvorišča so velika, zato v njih lahko živimo še danes. Treba ^ te rešiti dostop do vasi. Okna so bila včasih majhna zaradi zaščite pred •j.razpm, danes pa s termičnim steklom lahko naredimo večja. Do kam priti? . ni recepta, gre za posamezni slučaj. Treba je splošne kulture. Potrebna je ^aJevna uprava, ki to razume in naredi to, za kar se je odločil zgoniški Pan ob prenovi kraške hiše v enoteko. teero! Vef a^a za najmodernejšo hišo v Sloveniji. Mi danes te mere ne poznamo La Corbusier (1878-1965) je trdil, da je arhitekt demiurg. Treba je imeti Fabiani je to imel. Njegova Hribarjeva hiša v Ljubljani je takrat Razgovor zapisala ROSANA PETAROS Enourni televizijski dokumentarni film Od Vršiča do Jadranskega morja Avstrijski ambulantni voz na Krasu Na 140. obletnico kronanja predzadnjega avstrijskega monarha Franca Jožefa v neznatni vasici Jaših ob nekdanji italijansko-avstrijski meji, niso pozabili. Ob folklorno pobarvani vaški šagri, na kateri je vedno manj živih prič predolgega vladanja dinastije iz dunajskega Hoffburga, se zbirajo njeni redki oboževalci, ki v senci rumeno-črne zastave zaman iščejo duha nekdanje srednje Evrope. »Nad njo so,« kot je zapisal Stephan Zweig, »že na prelomu stoletja ugasnile luči!« V modernem spominu leži v nas senca preteklosti in v njej resnica, s katero se soočamo, ko odkrivamo pošastni čas velike vojne 1914-1918. Sence preteklosti so ljudje, ki so v velikem masakru napolnili s krvjo zemljo od Calaisa do Jadrana. Bojiščem v Srbiji, Galiciji, Podkarpatju, Flandriji in Verdunu se je 23. maja 1915 pridružila nova človeška klavnica, ki je polna tri leta zbirala nove žrtve od Vršiča do morja. »Od Vršiča do Jadranskega morja.« Tak naj bi bil naslov enournega televizijskega dokumentarnega filma, za katerega sta, v okviru letošnjih programov TV Ljubljana, pripravili scenarij Dorica Makuc in Mija Janžekovič. Z njim naj bi se slovenska televizija oddolžila 70. obletnici konca velike vojne na soški fronti, ki je vse do zadnje XII. ofenzive potekala na slovenski zemlji. Avtorici sta izhajali iz predpostavke, da išče zgodovina kompleksnost dogajanja, literatura, odnosno pisatelj pa le detajl v njem. Zato njun dokumentarec, ki ga bosta tudi sami režirali ne tehta in ne vrednoti sovražnikove strani v vojni, ampak vlogo posameznika v njej. Zaradi nezaslišane brutalnosti, v kateri se je znašla, je evropska kultura borcev progresivno slekla svoja obeležja in se znašla gola v svetovnem kaosu. Vzcvetel je nesluten, mistični in simbolični substrakt, ki je bil stoletja zakopan v evropski podzavesti. Ljudje so lahko tudi podivjali. In zato ni nič čudnega, če eden najboljših poznavalcev psihoze vojnega dogajanja Anglež Paul Fussell v svojem znamenitem delu »Velika vojna in moderna misel« zatrjuje, da je prva svetovna vojna na neki način »kultivirala« velike ljudske mase, jih odtrgala od njihove prejšnje tradicionalne kulture, ki je bila v odnosu do vladajočih razredov neškodljiva. V izrednih psiholoških pogojih vojne v rovih - doslej neznanih in neuporabnih - pride do nihilizma in misticizma, odločnosti in izgubljenosti, verovanja in cinizma, ki bo postalo bistvo fašizma, boljševizma, nacionalizma... in ti bodo obračunali z liberalno civilizacijo. Tako prva svetovna vojna ni le spremenila in postavila na glavo ideje in prepričanja, ampak je povsem obrnila osnove in kategorije razumevanja in sprejemanje sveta. Smrt je postala običaj, način življenja; spati in jesti ob mrliču je vsakdanje dejstvo, ki je moralo vplivati na ljudi. Vse to so nam v svojih nepozabnih delih zapisali številni evropski in tudi ameriški pisatelji; kdo ni bral Manna, Hemmingwaya, našega Voranca! Njihovi mrtvi junaki živijo še danes v spominu redkih preživelih vojščakov. »Neumnost je bila, zakaj smo se borili? Za našega presvetlega cesarja, so rekli, da se moramo,« tako pripoveduje slovenski vojak, 90-letni Jože z Otlice, protagonist slovenskega dokumentarnega filma. In še pove: »Ko so nas peljali pri Plavah gor na koto 383, smo bili tam sedem dni in osem noči, brez jesti in piti. In ko smo šli v naskok, angrif, so nam dali eno žličko, rekli so, da je bil rum, bili smo matasti, neumni..., zato smo šli v naskok, če ne, ne bi!« Tisoči nepoznani, unbekanten, in-gnoti ležijo od Vršiča do Jadrana. Italija je svoje »spravila« v dve veliki grobnici na Oslavju in v Redipuglii, nova avstrijska republika je poskrbela, da se ohranijo prvotna, majhna, ponekod arhitektonsko urejena počivališča bosanskih, dalmatinskih, madžarskih, nemških, slovenskih, ruskih, čeških, poljskih in še katerih nekdanjih podložnikov astro-ogrskega cesarstva. Njih ostanki počivajo pod vrhovi Julijcev, med smrekami, ob izviru Soče in ob njenih bregovih vse do goriških in vipavskih vinogradov, v skalnatih objemih Krasa in v tišini Panovca. Nešteto jih je še, ki tiho sprašujejo: vojna, kdo je ta vojna? Vsak je imel mater, nevesto, hčer... je bilo to takrat sploh pomembno? Avtorici TV filma sta obiskali zadnje tihe domove mrtvih vojščakov na. soški fronti; filmsko snemanje poteka po zahtevnem scenariju, ki ne prenese številk, še manj vojaških ocen. Kot takšen je vzbudil zanimanje pri programskih vodstvih avstrijske in italijanske televizije, ki sta že pristopili k projektu TV Ljubljana. Tako bo na osnovi slovenskega scenarija in le z nekaterimi potrebnimi snemalnimi dodatki kmalu dokončan dokumentarni film, ki ga bodo ob 70. obletnici konca prve svetovne vojne prikazali na televizijskih zaslonih v Sloveniji, Italiji in v Avstriji. p tj Igor Škamperle ] Opombe pod črto i I Mrtvaški ples živih (2.) V zori tistega dne, ko se je srednji vek iztekal v renesančno jutro, se najbrž ni zgodilo nič posebno novega, toda sprožil se je humanizem in začel - o Stvari - govoriti na svoj način. Med tu in onstran se je zagozdila neka ovira, kakršne do tedaj še niso poznali. Pojavila se je ars moriendi, arte del ben morire, skratka - mrtvaškost. Zgodovinar Alberto Tenenti opisuje, da je mrtvaško nov izraz: »Če ga hočemo razumeti, moramo vedeti, da ga pred letom 1350 domala ni bilo.« Na mestu zgrešenega srečanja med nebom in zemljo se pojavi neka ovira, ki prevzame obliko smrti. Toda ta smrt postane prav kmalu ovira v samem življenju. Gledalec se zdaj v majhni cerkvici srečuje z novimi podobami, znajde se tam, kjer si živi in mrtvi podajajo roke: v mrtvaškem plesu. Med Boga in človeka se je postavila smrt, ta mirna, dobrodušna figura, ki ne prihaja ne iz pekla in ne iz raja. Okostnjaki se običajno pojavijo neoboroženi, v dobrem, a odločnem koraku vznemirljive gotovosti. Od kod te vznemirljive figure žive smrti pravzaprav prihajajo? Gibljejo se v postavni hoji ali nekakšnem plesu z zaupno gesto dobrega prijatelja. Sleherni na tej zemlji je, ali pa bo njihov družabnik. Zdi se, da iz teh mrtvaških figur izžareva jasno in nedvoumno sporočilo: ...ne delaj si iluzij, človek, podaj mi roko, kajti jaz, mrtva kost, sem tvoje bistvo. Življenje je ob srečanju z resničnostjo smrti naletelo na svojo mejo, postalo je tragično, zavezano minljivosti trenutka, saj ga ni mogoče obvladati. Toda če je slehernik zavezan smrti, kaj so te kosti, skeleti, ki človeka vodijo za roko? Na eni strani je življenje zavezano smrti, na drugi strani pa imamo živi ples mrtvih. Ali je v mrtvaškem plesu - tem morda najizrazitejšem odsevu renesančnega humanizma - spregovorilo realno? Kaj je v tem dotiku, ko si skleneta roke živi, ki ni dovolj živ, saj nosi seme minljivosti, in pa mrtvi, ki ni zares mrtev, saj se gre nekakšen sprevodni ples. Pridi, človeški duh, in pojdi z mano, saj nisi nič drugega kot to - mrtva kost. Toda ti okostnjaki so vendarle živi; od kod prihaja njihov poklic, njihovo sporočilo? Seveda ne smemo pozabiti, da se glasi novo renesančno geslo: »Luomo e tutte le cose«, človek je vse stvari. Ficinovska neoplatonistična konceptualizacija odkriva celoto stvarjenja v človeškem mikro kozmo-su. Zato bi lahko rekli, da so mrtvaške figure le zrcalna podoba, iz katere govori resnica subjekta. Da pride Jaz do sebe, mora preko podobe. Toda na tej podobi je nekaj, kar v zrcalu ne odseva. Tisto, kar manjka, je najbrž nekaj, kar je tudi odveč; npr. senca. Senca kot realno, ki nam vedno stoji ob strani; če se je skušamo znebiti, se vselej povrne na isto mesto. A je vendar nikjer ni, ni je mogoče prijeti. Oglejmo si mit o Orfeju in Evridiki. Strašno potrt in užaljen se Orfej odloči, da bo bogove poprosil, naj mu v življenje povrnejo umrlo Evridiko. Odpravi se v skrivnostni, hladni svet podzemlja, kjer so bogovi umrlih senc voljni ustreči njegovi želji. Vendar le s pogojem, da se vse do pra- ga podzemnega sveta ne sme ozreti na Evridikino senco. Orfej se odpravi proti svetlobi, toda skušnjava je bila premočna, ozrl se je in ljubljeno Evridiko izgubil. Ali je tej zgodbi možno zoperstaviti srečnejšo varianto? Denimo, da se Orfej ne bi ozrl in tako ne bi izgubil Evridike. Toda, ali ne bi, na ta način, Evridika izgubila svoje sence? Nemara gre za vel za tisti aut -aut, kjer ni tretje rešitve: ali jo imaš, pa je ne vidiš, če se ozreš in pogledaš, pa jo izgubiš... Ko slehernik vdano stopi v mrtvaški ples, ga smrt zagrabi za roko in poreče: ne skrbi, saj jaz nisem nič, kar ne bi bil že ti sam. Subjektu se skozi podobo Drugega vrača sporočilo lastnega bistva, hkrati pa je ta Drugi, ta mrtvi sopotnik na neki način bolj živ od subjekta samega. "Veliko zrcalo Živega" je v renesančnem jutru dobilo svoj prostor med slikarijami mrtvaškega plesa. Ko se danes, ob novoveškem večeru, nemara spet - glej zanimivost - v spoštljivi tišini sprehajamo mimo podob in monumentov, nam pod nogami škripa razbito zrcalo lastnega odseva. Videti je celo veličastno, in če se na podobah ne prikazuje več smrt, ampak oživljene figure preteklosti, je to pač zato, ker smrt sama ni nikoli umrla. Ko stopi subjekt v hišo, je postavljen v medprostor dveh soban. V eni utripa luč, svetloba v presledkih razsvetljuje goste bele pajčevine in meglice. To je svet senc, prepletanja fantazme, kamor ne moreš stopiti. Če bi stopil notri, v svojo sanjo - senco, bi tvegal padec v realno, v to, da se izničiš, da ugasneš kot subjekt. Dana so ti le bežna, trenutna srečanja, ko se, v obliki utripanja naključja, svetloba vrača na isto mesto. V drugi sobani razsvetljujejo prostor sveče. Po razbitem zrcalu se mimo podob pomikaš k praznemu oltarju, v katerem zgrožen, kot Dorian Gray, prepoznaš - prepozno - lastno obličje. Pravzaprav se docela ne moreš prepoznati, če nič drugega, potem v odsevu gotovo manjka štrcel sence. Povsod po stenah so razobešeni monumenti, figure, liki. To je prostor Drugega, v katerem si gledan in v katerem si se vedno iskal; prostor zgodovine. Govoreče figure pripovedujejo, kako so nastajale naše oči, kako so one same oblikovale tvoj pogled. A tega se zaveš šele na koncu, ko trčiš ob medli odsev lastne podobe. Ujel si se, kot vsi pred teboj. Zdaj je prepozno za karkoli, življenje je za tabo. Preostane ti le to, da se pridružiš mo-numentom, podobam tistih, ki so vedno živi v pogledu drugega. To je muzej, največje - danes še posebej -prizorišče živega. P.S.: Spis je bil napisan ob priložnosti letošnje razstave "Veš slikar svoj dolg?" v Galeriji ŠKUC v Ljubljani, kateri bo posvečena tudi naslednja številka revije Problemi - Razprave. Hkrati je bil spis pisan v znamenju bližajoče se 500-letnice poslikave fresk v cerkvi v Hrastovljah (1490). Nogomet: na seznamu ni Bvia (Juventus) »Azzurri« za Seul Teniško prvenstvo ZDA Ivan Lendl s težavo v 2. kolo • NEW YORK Ivan Lendl, številka ena svetovnega tenisa, se je moral v prvem kolu pošteno potruditi, da je v približno štirih urah premagal Izraelca Amosa Mansdorfa s 6:2, 6:7, 6:1, 5:7, 6:0. Končno so se veselili tudi v italijanskem taboru. Gianluca Pozzi je namreč premagal Šveda Lundgrena s 3:6, 6:3, 6:2, 6:3, Laura Garrone pa je odpravila Francozinjo Tanvierjevo s 7:6, 6:3, Federica Bonsignori pa je izgubila proti Američanki Jennifer Santrock s 6:2, 2:6, 1:6. V drugem kolu je prišlo do velikega presenečenja: Sovjetinja Lej-la Meški je premagala Američanko Pam Shriver (nos. št 4) s 4:6, 6:1, 6:4. V 2. kolu pa je izpadla tudi Italijanka Reggijeva. Premagala jo je Claudia Kohde Kilsch s 6:2, 2:6, 6:4. NEKATERI IZIDI. MOŠKI. 1. kolo: Noah (Fr.) - Jones (ZDA) 7:6, 6:4, 6:1; Connors (ZDA) ; Moreno (Meh.)_ 6:3, 6:2, 6:2; Jarryd (Šve) - Nystr6m JŠve.) 6:3, 4:6, 6:3, 6:2. 2. kolo: Edberg (Šve.) -Forget (Fr.) 7:5, 6:1, 6:3; Leconte (Fr.) -Moir (J. Afr.) 6:0, 6:4, 6:4. RIM — Novoimenovani selektor italijanske olimpijske reprezentance Francesco Rocca, ki je pred kratkim nadomestil Dina Zoffa, je izbral 20 kandidatov za nastop v Seulu in deset rezerv. Rocca je v glavnih obrisih potrdil izbire svojega predhodnika, preseneča le izločitev Juven-tusovega branilca Bria, ki z reprezentančnim dresom ni imel nikoli preveč sreče in bo tudi to pot ostal doma. Ob izbiri je Rocca poudaril, da imajo vsi igralci možnost, da se izkažejo, ker bo treba v Koreji igrati vsak drugi dan. S taktičnega vidika bodo »azzurri« v obrambi igrali z mešano consko obrambo, v napadu pa bo režiser deloval tik za napadalci. Rocca je tudi poudaril, da je pri izbiri delno upošteval zahteve klubov, zato je v moštvu največ po štiri igralcev iz enega kluba (Milan, Napol! in Juventus). Popoln seznam igralcev je sledeč: Tacconi (Juventus), Cravero (Torino), Carnevale (Napoli), De Agostini (Juventus), Ferrara (Napoli), Tassotti (Milan), Colombo (Milan), Pellegrini (Sampdoria), Brambati (Torino), Ca-robbi (Fiorentina), Romano (Napoli), Giuliani (Napoli), Virdis (Milan), Rizzitelli (Roma), Galia (Juventus), lachini (Verona), Desideri (Roma), Mauro (Juventus), Evani (Milan), Pagliuca (Sampdoria). Rezerve: Bruno (Juventus), Cabri-ni (Sampdoria), Crippa (Napoli), Cucchi (Fiorentina), Galli (Milan), Giunta (Como), Landucci (Fiorentina), Pacione (Verona), Salsano (Sampdoria), Scarafoni (Bari). Pro Gorizia: za uvod v Miri RIM — V prvem kolu meddežel-nega prvenstva bo Pro Gorizia gostovala v Miri. Koledar tekem skupine D je nogometna zveza objavila včeraj, ostali pari pa so: Bassano -Vittorio Veneto; Cittadella - Opiter-gina; Conegliano - Caerano; Geme-az - Miranese; Monfalcone - Pievigi-na; Montebelluna - Untonclodia; Pa-sianese - Tombolo; San Dona - Saci-lese. Nogomet: trofeja S. Bernabeu Milančani odlični v Madridu REAL MADRID - MILAN 0:3 (0:1) STRELCI: Donadoni v 45. min.; Mannari v 76. min., Mal-dini v 85. min. MADRID — Italijanski državni prvaki Milana so sinoči v Madridu za trofejo S. Bernabeu prepričljivo in zasluženo premagali domače moštvo in tako kronali nadvse uspešno predprvenstveno sezono. Čeprav so Milančani nastopili okrnjeni (brez Van Bastna in Ancelottija), so v vseh elementih igre bili boljši od domačinov. Bezbol: le uspeh Italije PARMA Po seriji porazov je na svetovnem bezbol-skem prvenstvu Italija v devetem kolu z 11:2 premagala večne tekmece Nizozemske in si tako vsaj zagotovila primat Stare celine. Lestvica izgleda zdaj takšna: ZDA in Kuba 1000, Portoriko in Japonska 714, Tajvan in Kanada 571, Italija 500, Nikaragva in Južna Koreja 429, Nizozemska 125, Nizozemske Antilje in Španija 0. Nevitt: najvišji košarkar ZDA v Italiji FORLI' - Košarkarski klub Jollycolombani iz Forlija je za prihodnjo tekmovalno sezono najel 29-letnega ameriškega belopoltega košarkarja Chucka Nevitta. Nevitt je visok kar 225 cm in je torej najvišji košarkar, kar jih je v Italijo prispelo iz ZDA. Igral je za NBA moštva Houston Rocket, Los Angeles Lakers in Detroit Pistons. Ribolov: jutri in v nedeljo Mladinsko svetovno prvenstvo v Trstu Pred tržaško pomorsko postajo je bila včeraj krajša slovesnost, s katero so odprli prvo mladinsko svetovno prvenstvo v ribolovu, ki se bo odvijalo v našemu mestu jutri in v nedeljo. Uradni otvoritveni govor je imel Jugoslovan Bojan Loboda kot podpredsednik mednarodne federacije za športni ribolov v morju. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki javnih oblasti, med katerimi je bil tudi odbornik De Gioia, ki je nadomeščal župana. Za organizacijo prvenstva je poskrbela tržaška sekcija italijanske federacije za športni ribolov, ob podpori dežele, pokrajine in občine. Prvenstva se bodo udeležile mladinske državne reprezentance Jugoslavije, Italije, Nizozemske, Francije in Portugalske. Vsako ekipo sestavlja pet tekmovalcev, katerih starost gre od 14 do največ 18 let. Udeleženci bodo tekmovali na tržaškemu nasipu »Luigi Rizzo«. Lovili bodo lahko le določene vrste rib, in to na posebej odmerjenem prostoru. V nedeljo popoldne bo v hotelu Savoia na sporedu zaključna slovesnost, na kateri bodo podelili najboljši ekipi naslov svetovnih prvakov. Nogometni turnir za memorial M. Štreklja na Proseku Tesna, toda zaslužena zmaga Primorja Svojci pokojnega Štreklja pozdravljajo igralce Zarje in Krasa |>red uvodnim PRIMORJE - PRIMOREC 1:0 (1:0) Strelec: v 40. min. Zurini. PRIMORJE: Allisi (Negrini), Rojac, Milani, Antoni (Umek), Olivo, Manzini, Li-van, Zurini fTence), Žagar, Crevatin, Tommasetig (Trampuž). PRIMOREC: Bussani, Černe, Leone, E. Kralj, Florean, Coppola, Ferluga (Pitac-co), Bacchia (Milkovič), Fachin, M. Kralj, Canziani. Prosečani, ki so igrali s štirimi mladinci, so zmagali povsem zasluženo, saj so stalno napadali in zapravili precej priložnosti. Takoj na začetku je Žagar prestregel podajo branilca Primorca, ko pa je stopil v kazenski prostor, ni uspel zaključiti akcije. Nato je Livan v bližini vrat dobil točen1 predložek in streljal, žoga pa se je odbila od prečke. Priložnost je imel tudi Olivo, ki se je po Zuri-nijevi podaji znašel v zelo dobrem položaju. Streljal je močno, a naravnost v roke vratarju. Po osebni akciji je Zurini odvzel žogo nasprotnikovemu igralcu, vstopil je v kazenski prostor in realiziral. V prvih dvajsetih minutah drugega polčasa so Prosečani ustvarili še nekaj zaporednih lepih akcij. Crevatin je lepo podal do Žagarja v kazenski prostor, ki je streljal ob vrata. Nato se je Milani po osebni akciji predstavil sam pred vratarjem, a ga ni uspel preigrati. Zurini je zadel prečko, potem ko je preigral dva branilca. Nevarna strela sta nato dala še Žagar in Tommasetig, a Bussani je bil na mestu. Kot zadnja priložnost je še prosti strel Oliva končal za las ob vrata. Proti koncu tekme je tudi Primorec bolje zaigral, Trebenci so ustvarili nekaj priložnosti, toda ni jim uspelo izenačiti. (S. M.) V Montrealu bojkot Afričanov Napad palestinskih gverilcev na izraelsko delegacijo je za trenutek nudil špekulantom in demagogom priložnost za zahtevo po prekinitvi iger v Miinchnu, športna napetost pa je bila tako visoka, da ni mogla zvodeneti zaradi dogodka, ki konec koncev ni prizadel bistva iger. Nekaj napetosti je bilo pred igrami tudi v zvezi z nastopom Rodezije (današnjega Zimbabweja), kjer je bil na oblasti rasistični režim belih priseljencev. Nemci so pritiskali za nastop, večina pa je bila proti. Afričani so zagrozili, da se bodo umaknili, če bo Rodezija prisotna. Bulvarski dnevnik »Bild Zeitung« je nekega dne nosil masten naslov »Miinchener Herz schlagt fiir Rhodesien« (miinchensko srce trepeta za Rodezijo), z njenim nastopom pa ni bilo ničesar. Med velikimi zmagovalci iger najdemo Finca Virena (5000 in 10000 m), kubanskega boksarja Stevensona, zadnjega velikih japonskih telovadcev Sawaa Kata in ameriškega maratonca Shorterja, ki je nato nastal osrednja osebnost propagiranja tekaške mrzlice v ZDA. Akii Bua je dal zlato kolajno Ugandi v teku na 400 m čez ovire. Nemčija ni zastonj pojem discipline in dela. Kasnejše velike športne prireditve v zvezni republiki (svetovno nogometno prvenstvo 1974, atletsko evropsko prvenstvo 1986 in letos evropsko nogometno prvenstvo) so bile vedno na izredni kakovostni ravni, če bi se moral uresničiti samo predlagani stalni sedež olimpijskih iger (ob aferah Moskve in Los Angelesa so na primer predlagali Grčijo) bi ne bilo napak vzeti v poštev prav Nemčije. Istočasno se je začela tudi neke vrste šahovska olimpiada, oziroma dvoboj za svetovni naslov med Fisherjem in Spasskim. Igrala sta v Rejkyaviku. Uvod je bil v celoti za Spasskega, dnevno kroniko pa je zanimala predvsem muhavost Američana; ki je zahteval vsak dan nekaj novega. Na koncu je Fisher zmagal, ni pa bilo jasno, ali zaradi svojega talenta ali zaradi dvoboj s stalnimi polemikami odvijal nekaj mesecev, je med SZ in ZDA tekla slaba kri tudi zaradi košarkarskega finala na olimpijskih igrah. Zmagali so Sovjeti z nenavadnim izidom 51:50 in po zaslugi koša v zadnjih drobcih sekunde ali celo po koncu. Američani so trdili, da se je tekma že končala, pri zapisnikar-ski mizi pa so bili drugačnega mnenja. Podrobne analize poteka dogodkov so dale prednost ameriškim trditvam, nekaj nejasnosti pa je vseeno ostalo. Američani niti niso prišli po srebrno kolajno in pravdanje je teklo celo več let. Menda so pred časom le sprejeli rezultat in tudi kolajne. Vsaka selitev olimpijskih iger čez Veliko lužo pomeni težave. Za zimske, ki so bile leta 1980 v Lake Placidu je nekdo povedal, da so bili na njih vsi športniki profesionalci in vsi organizatorji amaterji. Podobno je bilo tudi leta 1976 v Montrealu, čeprav z olajševalno okoliščino, da Kanadčani nimajo objestnosti južnih sosedov, ki imajo delitev milosti in nemilosti za njihovo sveto pravico. Začetek organizacije in obljube so bil^ poletavne, proti koncu pa se je vse skrčilo, ker ni bilo dovolj denarja. Sicer je vse teklo po Tirih normalnosti. Odpadla sta samo blišč in razkošje. Igre je skvaril neznan afriški športni funkcionar prežet z manijo protago-nizma. Odkril je, da je malo prej Nova Zelandija gostila rugbysko ekipo iz rasistične Južne Afrike. Predlagal je izključitev Novozelandcev. Nerazumljivost je bila v izbiri Nove Zelandije. Športne stike z Južno Afriko so imeli (in tudi v večji meri) Velika Britanija, ZRN in ZDA, da omenimo le najvažnejše države. Druga za drugo so afriške države podlegle demagogiji in zapustile Montreal. Hudo je bil prizadet atletski program in na zrahljanih živcev Spasskega. Medtem ko se je šahovski razpolago drugim je ostalo kakih 5 kolajn najžlahtnejše kovine ter primerno število manj vrednih. Drugi krč je za olimpijsko gibanje predstavljala LR Kitajska. Šlo je za Maocetungovo geslo o papirnatem tigru v obratnem smislu, ker LR n( imela nobene moči in opore. Svoj vstop v mednarodni olimpijski odbor so Kitajci pogojevali z izgonom Tai-wana (uradno Republic of China) 12 njega. ZDA so zagrozile z odstopom v primeru izgona svoje azijske kolonije, stališča pa so izgladili nevidni dipl°' mati in ZDA so se zadovoljile s formalno izjavo, da jih »taiwanski narod naproša naj zaradi njega ne zapustijo olimpijskih iger«. Olimpijski ogenj so s klasično štafeto prenesli iz Olimpie do Aten, tu Pa so ogenj spremenili v elektriko in impulze preko satelita poslali v Kanado, kjer so ponovno postali ogenj. Zgodilo se je, da niso utegnili dokončati strehe olimpijskega stadiona in neke noči je močan naliv pogasil ogenj. Brez elektronike ga je na povsem neslaven način z vžigalnikom spravil k življenju Star Is Bom Romanias Nadia Comaned Nadia Comaneci, romunska telovad-kinja, je prišla na naslovno stran Newsweeka! nočni čuvaj. Zmeda v organizaciji je nastala ob zaključni predstavi ko je nagec nenadoma stekel med dekleta, ki so na polju plesala v belih tančicah-Televizijski režiser je poskrbel, da so njegov podvig videli le prisotni. Na športnih prizoriščih je veliko zanimanja povzročala Romunka Nadia Comaneci, vrhunska gimnastičarka. Comanecijeva je bila po dolgem času prva, ki se je lahko kosala s Sovjeti-njami ali celo bila boljša od njih. Šod- niške komisije so imele priložnost, ^3 brez večje krivde popolnoma izniči]0 »zbornajo« in Romunka je dobivala desetice na tekočem traku. Larissa La-tinina, večkratna olimpijska zmag0' valka in trener sovjetske ekipe, je p°' jav označila kot psihološki terorizem. Ponovil se je primer Vere Časlavsk0 (ČSSR), ki se ima za del svojih kolajn iz Mehike zahvaliti Rdeči armadi. . NDR je v plavanju prvič pregazi'3 dekleta iz ZDA in se po zaslugi žetv® v bazenu približala SZ pri seštevanju kolajn. Sovjetski tabor je bil nekolik0 živčen, vendar tudi zaradi drugih °k0' liščin. Pri sabljaškem turnirju modernega peteroboja so v orožju Oniščen-ka odkrili električno napravo, ki l® lahko povzročala prikaz zadetka tu0 če tega ni bilo. Oniščenka so Sovjet naložili na prvo letalo in ga P05*®,; domov (v Sibirijo?). Imeli pa so tu0 drug hud primer s skakalcem v vod 17-letnim Sergejem Nemcanovim. Zahodnjaški blišč in menda lepo dekl^ sta fanta prepričala, da ostane v Kana di. Sovjeti so govorili o ugrabitvi t zadeva se je vlekla več mesecev. K°n čala se je s povratkom Nemcanova d danes igra za vas - danes igra za ms Miran Zobec totocalcio Ancona - Fiorentina 2 Brescia - Inter 2 Catanzaro - Torino 2 Como - Empoli 1 Vicenza - Atalanta X 2 Milan - Lazio 1 Napoli - Bologna 1 Reggina - Monopoli 1X2 Sambenedettese - Bari 1 2 Taranto - Cosenza 1X2 Triestina - Cesena X 2 Udinese - Foggia 1 Virescit - Genoa 1 X Miran Zobec je član Jamarskega kluba Boljunec, ki deluje v sklopu jamarskega odseka pri SPDT. Kot tak od leta '83 aktivno sodeluje pri raziskovanju podzemlja na širšem kraškem območju. Miran se je že ukvarjal z minibaske-tom, nogometom in smučanjem pri Bregu. Zadnje čase pa ga pričenja vedno bolj zanimati potapljaštvo, ki mu bo prišlo prav tudi pri raziskovanju jam. Prejšnji teden je Giuliano Prašelj pravilno napovedal sedem rezultatov. V Ceseni bo izenačena dirka kasačev. Naš favorit je Hollyhurt (2), ki je v odlični formi. Čeprav nima ugodne štartne številke naj omenimo tudi konja Jefs Špice (X). V formo se vrača Esotico Prad (1). Callegaris (X) je na drugi dirki v Ceseni za razred boljši od ostalih. Od skupine 1 naj omenimo konja Florida Jet. Preseneti lahko Expert Bi. V Montecatiniju je sodeč po časih favorit Estenio (1). Dobro se mu lahko prav gotovo upira talentirani Darwin Jet (X). V »out-sider« vlogi je Fiume Azzurro (2), ki ima možnosti, da se uveljavi. Euricao LB (2) je v svojem zadnjem nastopu pokazal vzpon forme, zato je naš favorit dirke v Tarantu. Žreb je favoriziral tudi konja Akron d'Ausa (2), slab ni niti Cartmano (X). V Trstu je glavni favorit Ado (X), ki preživlja obdobje dobre forme. Od skupine 1 bi se moral izkazati Exocet d'Ausa. Če bo premagal običajne težave na štartu se bo z boljšimi boril tudi Easy Rider (2). V Milanu bo galop. Naš favorit je Orange Bird (X). Od skupine 1 velja omeniti povratnika Farrusa Dancer. Preseneti lahko My Fault (2), čeprav je otežen. DIRKA IRIS Dirka tris bo v Turinu. Na štartu je 21 konj, vrste so tri. Naši favoriti: Exodus RI (19); Fakir Ve (21); Cora-zon OM (18). Za sistemiste: Count Avondale (20); Erding Del Pri (16); Fiocco di Neve (12). 1. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 1 drugi X 2 4. — prvi 2 drugi 2 X 5. — prvi X drugi 1 2 6. — prvi X drugi 1 2 V Seulu prvi udeleženci iger Naselje se polni SEUL — Kot poročajo iz južnok°rej_ skega olimpijskega odbora je v s® ^ sko olimpijsko naselje včeraj PT^f.e že prva skupina udeležencev iger' rVj za 20 francoskih tekmovalcev v lab atletiki in tri irske funkcionarje. Južnokorejski prireditelji ocenju j0 jo, da bo v olimpijskem naselju biv 13 tisoč ljudi iz 161 držav. Stanovanj J 3.692, celotni objekti pa šteje zgradb. Memorial Baum Id Teniški turnir Memorial Bau10' ,0 ga v Gorici prireja teniški klub A ^ Zaccarelli, se počasi izteka. Včeraj . bili na sporedu polfinalni dvoboji-di: (ŽENSKE) Bertucelli - Degli Ai° tini 6:4, 7:5; Manzoni - pizzo^at^čKI 7:5; Raiperi - Vianello 6:4, 6:0; (MVran-Puligeddu - Canzian 7:5, 3:6, 6:1;^ . tegazza - Castelli 6:3, 6:3; G3111:’, g j, Montalbini 6:2; 6:0; Elia - Pina,9f;alna 6:2. Danes bodo odigrali polti srečanja, jutri pa finalna. M/ košarkarskem turnirju Deželni ligaši °d danes v Lignanu S prvimi tekmami v okviru turnirja NPe-Jadran so se pričela uradna sre-canja naših košarkarskih društev, ki se Popravljajo za različna ligaška prven-tva. Med pomembnejše predprven-tvene turnirje sodi prav gotovo pobuda v Lignanu, ki jo tokrat že desetič °rganizira Fantonijev igralec in kape-an Bettarini. Od danes do nedelje se odo v turističnem srediču pomerile nie