y* o mi No. W GLAS »lift ilofcnilcih (klavcevr Ameriki,- Reewtwrt as Second Han Matter Septemfrrr 25th 194» at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress «f March 3rd, 1879. 129 O Ln. — IiETNIK Ui. NEW YORK, MONDAY, JULY 3, 1944 — PONEDELJEK, 3. .JULIJA, 1944 Tel: OHeOsea 3-1242 MLATIJO NEMCE Rdeča armada, ki je vrgia liazaj nemška ojačenja. je vdarila čez Berezina 19 milj severno od Borisova in se približala Minsku na 30 m. Drugi oddelki rdeče armade pa so Minsk obkolili, ko so zavzeli Sluck, 60 milj južno od glavnega mesta Bele Rusije-Minsk. Velike nemške izgube Moskva poroča, da je bilo tekom prvega tedna ofenzive u-bitih ali vjetih 184.230 Nemcev in da rdeča armada v velikem loku obkoljuje ostanke 12 nem-ških divizij med Prutom in Be-rezino in vzhodno od Minska. 0(1) istem času so Rusi obšli PoflOck in so prestopili severno poljsko mejo, so se bojevali z Nemci po ulicah Borisova, 45 milj severovzhodno od Minska in so pričeli novo ofenzivo ob osrednjem toku Pripeta v smeri proti Pinsiku in Brest-Lito-vskn. Rusi napredovali 11 mil j od Viiborga Na finski fronti je armada gen. Oovorova napredovala deset milj severno od Viborga in je zavzela Berezovi-Navolok, 49 -milj severozapadno od Ole-naca na Annus istmusu. Zopet osvobojenih 500 obljudenih krajev Včeraj je billodo uporabili veliko število sovjetskih voj v zraonih bitkah izstreljenih y©24 japonskih aeropla* Koliko Amerikam cev bi v slučaju, če bi bili diplomatski od-»oaji prekinjeni, odpotovalo iz Finske, ni znano. Amerikanci na Finskem so lK)llj Finci kot pa Amerikanci. Po ročila iz Helsinkijev naznanjajo, da je žviljenje v glavnem mestu mirno. List "Morgentidingen" v Stockholmn poroča, da so se soc j abi o-demok ra t sk i mi nis t ri, med njimi tudi finančni minister Vaino Tanner, odločili, da ostanejo na svojih mestih, navzlic temu, da so zagrozili, da bodo odstopili zaradi sporazuma z Nemčijo. Včeraj je imet švedski parlament tajno sejo, na kateri sta ministrski predsednik PeT Hansson in vnanji minister Christian Gunther poročala o finskem polBožaju. Povedala sta, d>a je bila. švedska posredovalka v pogajanjih med Finsko in Rusijo, še predno je finska vlada naznanila, da se je odločila, da ostane v vojni na strani Nemčije. Finska je vprašala, ako je Moslkva pripravljena pogajati se za mir. Moskva je odgovorila, da je sovjetska vlada pripravljena takoj sprejeti finsko delegacijo, ako finska vlada predloži pismeno izjavo, da se poda. Finska je poslala drugo po-, slanico s prošnjo, da je pojasnjena besedta "predaja", pa ni prejela nobenega odgovora. Argentina izganja nemške diplomate Argentinski poslanik Adrian Rscoibar je v Wiaishingtonu naznanil, da je argentinska vlada z Nemčijo vse uredila glede odhoda nemških diplomatskih in konzularnih zastopnikov in glede svojih zastopnikov iz Nem-čije. Argentina je z Nemčijo prekinila diplomatske zveze v jaguarju, toda nenrSkim diplomatom je bilo dovoljeno prosto se gibati v Argentini, četudi njihovi nradi niso poslovafli. Escobar je rekel, da-bosta 6. in 12. julija dva pannika odpeljala nemške (diplomatske zastopnike na Špansko. nov, na tleh pa jih je bilo uničenih 2462, sknpajj 12,086. Amerikanci pa so v tem času is^ubili 2709 aeropAanov. Tančna bitka okoli Caena Okoli Caena se bije silno vroča brtka s tanki in Angleži so vdarili čez Odon, južno od Caena navzlic močnim nemškim protina. padom. Nemoi uporabljajo v teh protinapadih veterane -z ruske Rusije, ki so bili nagUo poslani iz Rusije v Normandijo, da vstavijo zaveznike. Angffieži so zasedli Caen- Ca-priquet letališče, tri milje zapadno od Caena. Ameriška armada generala Bradleva še dali je oči se uje severni konec Cherbonrg polotoka, obenem pa je tudi ojačila svojo južno fronto. General Montgomery s svojimi napadi skuša zapreti 11 m široko vrzel pri Caenu in mesto popolnoma Obkoliti. Poročila s fronte naznanjajo, da so v te |>oje Nemci poslali vse svoje o-klopne divizije, ki jih imajo na razpolago. '4 Navzlic vsem sovražnim napadom/' pravi zavezniško po-ročiffo, smo obdržali vse svoje postojanke in "jih eelo izboljšali.M Ko so se razpodili oblaki, so zavezniški aeropflani bombardirali sovražnikove postojanke ter železnice in ceste v ozadju. Poročilo iz ameriškega glavnega stana v Franciji naznanja, da so zavezniki v 24 dneh po vpadu pobili afli vjeli toliko Nemcev, kot šteje vojakov šest divizij. Samo Amerikanci so vjeli nad 38,000 Nemcev, pobili pa so jih okoli 10,000 in največ v bojih okoli Chebourga. Vseh ujetnikov je okofli 40,000. Nemške divizije, ki so bile n-ničene, so: 352., 709., 77., 243. in 91. - Ranjencev imajo Nemci trikrat toliko kot mrtvih. Zavez-niške iziguibe so zmeroma lahke. Vesti KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES! NOVI PROTIZRAČNI TOP Na preiskuševalnem polju pri Lacarne, Ohio, preizkušajo nov protizračni top, čegar izstrelek bo dosegel najvišje leteči bombnik in bo očistil zrak sovražnih a ero pitonov. Cev tega topa meri v premeru 120 milimetrov in je največji do sedaj znani top te vrste. Ta velikan tehta 20 ton in odda po 12 strelov na minuto. Izstrelek tehta 50 funtov. Izdelan je bil v tovarni v Grand' Rapids, Mich., in velja $100.000. Največji dosedanji protizračni to p je bill: 90-mi li met e r sk i top, ki je mogel streljati v višino kakih 35,000 čevlijev. • Čudna rešitev ameriškega letalca George W. James, star 21 let in iz ShLnjnston, W. Va., ki je bil s štirinajstimi ameriškimi ranjenimi vojaki pripeljan iz Normandije z aeropOanom na Michell Field, L. I., je pravifl, da se je ma dan vpada v Normandijo s padalom spustil na tla, pri tem pa si je zlomil nogo. Nemci ]>a so ga vjeli in zdravnik mu je obvezal nogo. "Oudno pa je," pripoveduje James, "ko so me obvez«li, ?o me pustili na mestu. Pozneje so mi pomagali ameriški vojaki.'.' • Amerikanci izgubili kitajsko letališče Poročilo iz Gumkinga na Kitajskem naznanja, da je ameriška zračna siJa zapustila le-taliišoe v Hengijangu, ker so ga Japonci obkolili, nakar so ame-riiski bombniki vrgli na letališče več tisoč funtov bomb. Poročilo dodlaja, da je Hen-gijang v pismenih. Dva obsojena zaradi "plinskega napada" 'Čitatelji se še spominjajo, kako je bilo 1. jrwiija v Brook-lymu omamljenih 500 oseb. od katerih jih je bilo odpeljan i h 90 v 'bolnišnice, ker je iz nekega tanka na t miku, ki je vozil iz New Yorka v Brooklyn, uhajal strupen plin. Včeraj so krivci staOi pred sodnikom Josephom Globockim, ki jih je obsodil1 in -go v Moskovskih ^razgovorih. On govori gladko rusko. Med vprašanji, ki jih rešujejo, je uporaba norveških sil pod ruskim poveljstvom, med upravljano dobo in pa sodelovanje norveške trgovske mornarice za dobavljamje dobrin tistim dedom .Norveške, ki bodo čimprej osvobojeni. "GLAS NAKOD.V—NKW VOUU MONDAY, JULY 3, 1944 VSTANOVLJEN L. 1899 ■a H "GLAS NARODA ' * * TfOICI Or TBS PEOPLE" 99 OwMl BohllofteC ter B1«twI« Pobllohin« Ooapony. (A Corp«* rr&a* SftkMi, PxociAeat; I«nas Hud«, Treonmr; Jooepk Lapeha, riaas f§ fcoelaww *fl U« aorporatkm and »jflnii of a bor« 21« WB3T lStU 8TBJBBT, NEW YORK It, N. I. fT* I S — 51st Year **«iaa Naroda" la Issued every day except Saturday«, Stndaya and Holidayi. Bul«scrlptlon Tearly f7. Advertisement on ea ckijo u7to yeuia list za združene dužave IN XANADOJ »7.— ; za p« i li leta $3.50; za četrt leta »2.—. "tilu Naroda" Uhaja vsaki dan laTzemfil sobot, nedelj la paaaalkor. %U9 NAK4IXIA**, tit WEST 18th STREET. NEW YOBS 11. N. £ Telephone: CHeiica t—1S41 ruišilcev ...........................70 do 90 podmornic .........................80 do 100 Proti njim more admiral Nknifcz postaviti: najmanj 20 najnovejših matičnih ladij in še mogoče kakih 80 manjših, ki se nahajajo na raznih krajih na Pacifiku; 1000 aeropi'anov in hrez števila različnih bojnih ladij: oklopniee, križarke, ru-šilce in razne pomožne ladje. Tako mogočno ameriško brodo-vje je pripravljeno spopasti se s sovražnikom kadarkoli in kjerkoli. Ni boljšega praznovanja DNEVA NEODVISNOSTI' kot da si kupite bond 5. posojila Pacifiška fronta Ameriška zračna in pomorska -ila sta prejšnji teden zarezali nove razpoki' v japonsko pomorsko obrambo. Največje vojno brodovje na -vrhi j<- v otVnziri na največjem morju na svetn in more kri/ariii po svoji w ji. Svojo moč je pokazalo, ko je 14. unija vpatllo na Snipan otok v Mariana otočju in samo 1465 ruilj oti To.vija. Vpi; hiikom so >c štiri dni Japonci le po nekate-lih kraji'a upirali. V nedeljo nato pa se je .Japonska odločila za protinapad. Od za pada j<- pri . !rio krdelo japonskih aeroplanov z matičnih ladij, da napadejo veliko ameriško v pad no brodovje. Njim j- poletelo nasproti hrez števila ameriških aeroplanov in iz-!i\««ki protizra -u\ i topov z bojnih ladij so zatemnili nebo. ♦>tizu trnama se je bila največja zračna bitka Ln njen izid je t najhujši mlaree, ki ua je Japonska še doživela. Najmanj ;;."> { japonskih aeroplanov je bilo izstrefljenih, Anierikanci pa • t jiii Izgubili lil. Tri ameriške bojne ladje so dobile le neznatni1 poškodbe. Anu-riški aerop'ani so takoj pričeli iskati japonske ma- 1 ....-, ... v ~ p-VilVlVf. Kj ^U 11UUIII l: 4 Moj a mati so bili v kamnišlki fari doma, jaz sem nezakonski soldaški otrok, rojen leta 1761 v Ljubljani. O-ikoli dvajset let star pridem k vojakom, bil sem 8 let tambor pri grenadirjih* 12 !let sem še ( N a d a 1 j evan j e.) Marmontov odtok je bil sledeči : 1. Vsaka Občina je odgovorna za vse zločine zoper javno varnost, v kolikor se izvršijo na njenem ozemlju. 2. Občine so odgovorne za vse blago, ki se odvzame s silo popotnikom ter se jim mora povrniti od občine, odškodnino dobijo občine od razbojnikov, katere naj zgrabijo in pri-vedo pred sodišče. 3. Za razbojstvo aH umor se bo zaprlo v občimi, kjer se je to zgodilo, dvojno število občanov, kolikor je bilo popotnikov oropan i h ali umorjenih. Sedeli bodo na tržaškem gradu toliko časa, dokler ne dobijo pravih zločincev v pest. 4. Rokovnjače bo sodilo i>o-se'bmo vojno sodišice in obešalo ob glavni cesti pri vhodu v vas za nedofločen čas. Prebivalci jih bodo morali stražiti 6 mesecev, doktfler nefbodo truplo popolnoma »strohnelia. če pa bi izginila prej z vešal, mora občina plačati 1000 frankov globo. Ta okrožnica je bila natisnjena v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku; en izvod se hrani v Narodnem muzeju v Ljubljani. Ukan je bil oklican v vsaki župniji tri nedelje zapore<1 in nabit na cerkvena vrata. Te odredil>e so bile 16. novembra 1810 obnovljene in razširjene tudi na Gorenjsko ter so ime^e na jboljše posledice. Občine so odslej same pazile na rokovnjače, ker so i-mele zaiščito pri frameostkih oblastih. Ko so Francozi zapustili naše dežele, se je javita varnost v naših krajih zopet poslabšala. Rokovnjači, ki so se bili i)oprej umaknili v težko dostopne planine in gozdove, so dobili znova zara- IZopet so se mno-žille tatvine, ropi in umori. O takratnih razmerah je poročal leta 1841, vodi^ki kaplan Valen-čič deželnim stanovom kra.nj-sikim in lete 1842. v obširni .spomenici celo cesarju: S O N A R T REKORPI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry KoprivSrk in njegov orkester Wedding polka. (Ne bom se moflla; TI tm left, pa Udaaa maral«) Wedding Walts Slovenski Walts Pojo Rupnlck sastra MC9«—Jeep Po:ka ■ CMat* potico pečejo) Marine — polka C7G—Terexinka — potka. Na plauincah—valček IjBpe Melodije Doquesoe I'niversUy Tamburira Orkester 1IS71—Na ilarijance. polka Kje so mojo roži«re Marinka poifla—polka Za tozadevni cenik In cene ploU se •brnita na JOHN MABSICH, Inc. 463 W. 42 n d ST., NEW YORK kito nosil. ^Coji vikši so me sperveg-a radi imetli. Ko sem pa neki večer v Šiški predolgo o-stal, sem jo napak zastavil; ko RAZGLEDNIH mSm SIBIRSKA ZIMA Dne 21. junija pričelo se jej poletje i a tako se je pričela o-bičajna poletna vročina z dokaj neprijetnimi in vlažnimi dnevi, ki človeka utrudijo tudi ako ne opravlja težkega dela. Vsledtega je v poletni vročini izredno zdravo in tudi zanimivo pisati in citati o — zimskem mrazu in še posebej o pravem mrazu, kakoršnje^a imajo na sibirskem severu, tam oh Sta-novojskem in Jablanovnj*kem! dočim je na dnu sličen na pol stopljenemu snegu. Temu ledu pravijo Rusi in Jakuti 41 salo" in v tej obliki teko reke dalje proti izlivu. Plitve reke pa običajno zamrznejo do dna, nakar teče reka na površju svojega j prvotnega ledu, in zopet zmrzne. Na ta način se nabira na površju plast za plastjo kristalno čistega ledu, ki pa ni dovolj trden, da hi držal težo človeka. * gorovju, ob rekah Iv O! ima, In-digirka. Jana. Lena, .Jenisej, i^d.; — v deželah Samojedov, < 'ukčov, Jakntov in potomcev prvih Kazakov, ki so se tamkaj naselili pred mnogi generacijami. Leta 10.10 poslala jr- sovjetska vlada v te pokrajine pose- jo pa človek v mladosti napak bno ekspedicijo znanstvenikov zastavi, mu je rad zmi raj na med drugimi tudi V. X. T'erne-poti. Taka se je godila tudi meni. Drugi dan sem bil kaznovan in potem sem začel vojakom tiha jati, pa vendar nisem bil ni-kdor dolgo časa za pert; palic in šib sem pa (brez ištevila dobil, toda, vse je biio zastonj. Dvaikrat sem bil v ha tal i ji in si-eer pri Veroni in Basani. Potem sem bil v vojski v jet in na Flraneosko poljan. Leta 1812 sem Sel z Napoleonom nad Ruse, pa sem na. Poljskem ostal. Vsega vkup sem cesarju 20 let služil. * — Ljudje pripovedujejo, da je rokovnjaški poglavar Ve*iki Groga svoje podložne v TTdnem borštu nad Kranjem pod neko krivo jelko poročal, rekoč: "lin nomine patre vzem jo na; kvatre. — (v Novicam: "Se pred -desetimi leti jo bilo velrko slišati od rOkovnjačev. To so biii prava nadloga deže- sa TktJnCan« slovenske pesmi: SLOVAŠKA LIRA" 'AMERlftKA V PESMARICI 1 Podokaica — noftfci sbor s bariton samospevom i Ptozdrav — moikt sbor S. Lahko no? — molki abor 4. Otoikl avon — meftanl abor f. Pomladnska — melanl sbor, s bariton samoapevom C. Lira 1. — aa solo Speve, molki ta melaat sbor 7. Lira II. — xa melanl abor I. Al tan taki odmevi — m molki Is Ženski' abor, s bariton samospevom B. Kantata ta ras Ima 1M — mo>l abor II. Soli — n samospeva, milili • abor tn »premi jeva njem slaarrrlra 11. Vsatm 1* — aa samospeve, mfr fanl sbor ln sprsmljevan^f rlaaovlrm aH or^al ' GHNA SAMO 50 pex^tQY KOMAD To «o kmcar^H pend in iiriiim sbor«, katero Jo ucUo-WlBT pomsiftlsibl Izdal &U-fU L. HOUfAR. iiililil h pevovod)a pri ir. Vidu, CIoto-IHH OUo. 1933. NaroČite to sblrko prt: KNdlUARNI SUIVKNIC PUBL COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. čanje obnovilo rusko-pol'jske odnosa je, Ikakor so bili leta 1941 po obisku 8ikorskega v Moskvi. Ta pogodba ni bila nikdar ofi-cijelno preklicana čeprav so bi £ i dipBomatsiki odnosa j i prekinjeni leta 1943 nled tema dvema deželama. Mnenje je, da bo treba še veliko priprav, predno bo prišlo do vožnje Nesoglasje vlada v tem, kako dol'go ibodo ie priprave trajale. Nekateri mislijo, da se bo ta stvar zelo zavlekla, zaradi nujnih vojaških zadev, v prihodnjih tednih. Drugi pa nasprotno trdijo, da preteči napredek rdeče armade v srce Poljske, naptrajvlja skorajšnji sporazum še bolj važen. Darovi za SANS in JFO-SS. Uprava "Glasa Naroda" je odposlali pretečeni petek, 30l junija 1944 in-sicer na SANS v Chicago, W.j zneselk ki ga je prejela od naročnika Mr. Franka Petek, West New York, N. J. Na JPO slovenska sekcija v Chicago, 111., pa< znasek $2., ki je bil1 prejet odj nairoenioe Mrs. Theresei Pogatchnik, Buffalo, N. Y. zov in gospodično N. P. Tvoto-vščikovo. Iz poroe to je le na zemskem in vodnqjn površju, dočim zima pod površjem traja v teh krajih ;kar na. "večne" čase. Dolenje plasti zemlje ostanejo namreč tudi tekom poletja zmrznene— in ta zamrznena. zemlja sega daleč proti jugu v pokrajine tako z va nega zmernega podnebja. Tekom polletja se povrsŠna zemlja odtaja le za tri četrtine jarda na globoko. Led na rekah in jezerih je o-bičajno po dva jarcla debel, in kdor žeili pod tem ledom ribariti, mora skopati tri jarde široko jamo v led. ki mora biti bolj gloftioka, kakor je dotični ribič visok, ki pa kljub temu, še vedno ni dosegel vode, tako da stoji na povsem suhem ledu. Ko končno vendar pride do vode, V januarju kaže toplomer po < "clziju običajno po 7«) stopinj pod ničlo. Ko človek pljune, njegova slina pade na led v o-bliki ledene puščice; človeško dihanje je glasno in slično ra spanju * železno rašpo po trdem lesu. Konji, katere Jakuti jezdijo, so vedno obdani z oblakom pare, ki nastane vsled dihanja in ljudem zmrznejo prsti na rokah iu nogah tako hitro, da o tem niti ne vedo. « Tekom poletja se prične ta led na rekah lomiti in velikanske pl ošče debelega ledu, se prično vsled toka reke Obračati, tako da se reka na mnogih krajih zajezi, vsled česar prične voda takoj naraščati. Teža Jedu odt rga velike skale od bregovih in tako napravi ob bregovih velike votline. Celi akri zemlje blizo bregov se z drevjem zajedno pogreznejo, itd. Obema darovalcema prav ^krena hvala. l- Uprava "G. N." Jakuti, Tunguzi in Jikagiri, ki žive v teh krajih se tekom poletja bavijo ponajveč z lovom na jelene in tekom te dobe si nabavijo dovolj mesa za četrt leta. T -ov na jelene je enostaven. Treba jih je napoditi na površni led, ki je dokaj tanek, tako da se jeleni vdero do druge plasti ledu, na kar ne morejo več bežati. Njim slede lovci in. jih pobijejo, odero, razkosajo in odneso meso in kože domov. Glavna hrana domačinov so pa ribe, katerih je v rekah vse polno. Reke so polne ščuk iji "burbot o v". Te vrste rib je v rekah Kolima in Indigirka to-Mko tekom pomladi, da jih domačini nalove velikanske kupe. i BnHbotova jetra potem izreže-jo, na kar jih polože v malih kupih na sneg, da zmrznejo, in jih potem razvažajo v saneh, v katere so vprezeni severni jeleni, v oddaljene sibirske pokrajine. Vsak tovor bunbotovih jeter tehta po 100 funtov. Se večje so pa količine morskih rib, zlasti pa lososov (salmon), ki prihajajo v neštetih bilijonih vsako leto v reke Kolima, Indigirka, Jana, Lena, Jenisej in Obi iz Severnega Ledenega morja. Ljudje ob teh rekah žive skoraj izključno le od lova na te ribe, katero opravilo nikakor ni težavno. Domačini spleto velike koše iz vrb. mora odprtino po dvakrat na "" ^ ^ v,"> dan na novo prodreti, ker inače ^ v izobi- tudi v tako globoki jami voda ** kose kamenja, globok zopet zmrzne po dva čevlja globoko. -Ker je zemlja na vedno zmrznjena, reko tudi zamrzujejo od dna proti površju in od površja proti dam. Na površju je led sličen zdrolbljenemu steklu, i, kako m j« tb6 podražila te nurnotako tudi tia^oyni papir in irugo tiskar-idkf P* «i n&mio redno teUco gredo upravnilVni m roHt « \m» 4» tmto li Je pogoče, v^a ppej plačana naroiniBO. ALI HE BI OBHOVXLI SVOJO HAmOCHINO SE DAHES in ne čakaj, te na opomin, ker a stem prihranite upravništvu na kar jih potope v vodo blizo Obrežja ; koši so v par minutah polni rib, na kar jih dvignejo, pobero ribe iz njih in zopet potope. To se ponavlja vsako uro najmanj po enkrat. Vsaka riba tehta po 5 do 7 funtov, tako da vsak ribič povprečno vjamp vsakih 24 ur najmanj po 250 rib, ki tehtajo povprečno do 1400 funtov, — kar pomen ja, da vsak ribič nalovi tekom par tednov dovolj rib za svojo obi-tolj za vse leto, in da mu jih še ostane dovolj za prodajo ljudem, ki se ne bavijo z ribolovom. Tu vsakdo ve, da so nasoljeni in okajeni lososi prav dobra jed. To raj — v slučaju povojne krize:--^v Jabutsk... "GLAS NARODA"—NEW YORK MONDAY. JT7LT 3. 1944 VSTANOVLJES L. 1899 > It, partizanskega tiska DEMOKRATIČNOST VOT.IVNEGA ODLOKA (Iz lista ''Slovenski Poročevalec" (partizanske štampe) z dne 12. marca 1944). Volilni odlok je razpisan na osnovi ustreznega odloka prvega ^zasedanja Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta. Nekdaj je bilo v navadi, da so tudi tiste trohice demokratičnih obljub, ki so jih napravila kaka uradna zasedanja, ostale neizpolnjene. Sedaj, ko si je ljudstvo s svojo udeležbo v sveti domovinski voj-j i ni samo priborilo svoje pravice j iz ko so naši najvišji zakono-i (lajni in izvršni organi zares iz-' raz narodne volje, je temu po-j polnoma drugače. Niso še minu-i li trije tedni od prvega zaseda-j nja in že prihajamo k izvedbi! volitev v Krajevne narodno os-j k vobodilne odbore in Okrajne na-^ rodno skupščine. Nag'asiti je torej treba, da je Predsedstvo! Slovenske ga Narodno Osvobo-| dilnega Sveta takoj začelo izvajati sklepe in odloke prvega zasedanja v korist graditve prist-1 ne demokracije in demokratične narodne oblasti na slovenskih | tleh Kdor preuči volivni odlok pr-| vega zasedanja Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta in ustrezni volivni odlok njegovega Predsedstva, razvidi na prvi pogled, da so slovenske narodne množice dobile prvič v naši narodni zgodovini — pristne ljudske samoupravne organe, ki ^ v okviru obstoječih splošnih zakonov in odlokov samostojno u-lcrepajo o vseh javnih zadevah prebivalstva. S tem je dana prebivalstvu dejanska možnost, da se samo upravlja. Krajevni narodno osvobodilni odbori so dejansko samo izvršni organi zborov. ki jih tvorijo vsi volilu* u-praviečenci tistega kraja. Kot taki odgovarjajo Krajevni narodno osvobodilni odbori glede A'sega svojim volivcem. Volivci imajo vsak čas mož nos t da odpokličejo tako funkcionarje Krajevnega narodno osvobodilnega odbora kakor odposlance v O-kraj no narodno osvobodilno skupščino. Če v tej zvezi razmislimo še odlok o vzpostavitvi in organizaciji Narodne Zaščite, spoznamo z lahkoto, da so našim samoupravnim organom dejansko dana jamstva za resnično združitev naredbodajne in izvršne o-■ blasti. Narodna Zaščita je nam-* reč na razpolago samoupravnim edinicam! Predobro nam je še vsem v spominu, koliko nezadovoljstva) je med osnovnimi ljudskimi množicami povzročala nekdanja jugoslovanska komasacija ob-č-in. In fKiVzročala ga je upravičeno. saj je tvorba velikih občin, ki so predstavljale osnovne "samoupravne'' enote, dejansko jemala samoupravne pravice osnovnim ljudskim naseljem, zlasti naši vasi. Naj so se zagovorniki komasacije še toliko izgovarjali na potrebo večjih samoupravnih enot. dejstva, da je take vrste komasacija dejansko Črtala samoupravo, niso mogli izbrisati! Danes ima vsako osnovno naselje — če le ni pre-j majhno vsaka vas. vsak trg. vsako mesto pravico voliti svoj Krajevni Narodno Osvobodilni Odbor in hkrati enega aH pa več odposlancev v Okrajno Narodno Osvoliodilno skupščino. S tem je po eni plati doseženo, da osnovno naselje zares samo sebe upravlja, po flrugi strani pa soodloča v vseh zadevah okraja, ki je večja samoupravna odini-ca. Protiljudski značaj nekdanje vrste komasacije ie namreč oI>-stajal v tem, da je komasacija obsegla samoupravne edinice prve stopnje in tako dejansko likvidirala njihovo samoupravo. S tem pa seveda ni rečeno, da je vsake vrste komasacija slaba. Nasprotno! Komasacija na drugi samoupravni stopnji ki jo v naši graditvi narodne oblasti predstavlja Okraj ,je izredno koristna tako v pogledu potrebe po večjih samoupravnih enotah kakor glede na dejstvo, da osnovni"m ljudskim naseljem od-nosno njihovim odposlancem v Okrajne narodne osvobodilne skupščine omogoča soodločati o vseh zadevah večjega okolišr., v katerega spadajo. Že ob priliki volitev v kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda so se slovenske narodne množice na svoji lastni izkušnji prepričale, da volivna pravica, ki jo daje nova narodna o-blast, zrasla iz množičnega narodnega osvobodilnega gibanja, obsega zares vse volivne upravičence. Volivni odlok to ponovno dokazuje. Voliti smejo in voljeni morejo biti moški kakor ženske, mladina in borci naše Narodno Osvobodilne Vojske. Tudi v tem pogledu sodi naš volivni red med tiste, ki imajo pravico, da se imenuje najbolj demokratičen na svetu. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour ■ V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a - Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. mer ni bilo pisano se nikdar poprej. 'Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zal oca teh knjižic eelo omejena, je priporočljivo, da poSljlte naročilo prej ko mogoče. K naročilu priložite v dobrem zAvitku gotovino oz. znamke (Združenih držnv). — Naročite lahko pri: KIVJIOAHNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY fl« Wert 18th Street New York 11. N. Y. Možnost, da postavlja kandi-j datne liste »n posamezne kaftdi-i date, je dana sleherni organizaciji, ki sodeluje v osvobodilnem gribanju. S tem je tudi s formalne plati zadoščeno vsem zahtevam demokracije. Edino, kar volivni odlok od organizacije zahteva, je to kar od njih zah-tov;i vsak pošten sin slovenskega naroda — namreč njihovo sodelovanje v osvobodilnem gibanju. Hkrati pa je volivni odlok šel še dalje. Da bi omogočil zares pristno ljudsko izbiro kandidatov, dovoljuje tudi posamezne kandidature, ki j»lh lahko postavlja vsak volivni upraviče-necc, čim jih veže na eno izmed obstoječih kandidatnih list. Volitve so tajne. V tem je izrazit doka/, moči :'n samozavesti našega osvobodilnega gibanja in nove narodne oblasti. Narodna oblast, ki ima pogum sredi težke domovinske vojne in kljub podlemu delovanju narodnih izdajalcev. razpisati tajne volitve, je že s samčin takim visokim demokratičnim dejanjem dokazala ne le svojo demokratično vsebino, temveč tudi svojo zavest, da ji narodne množice v celoti zaupajo. Boris Kidrič. * Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ODLOK o razpisu volitev v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrožne narodno osvobodilne skupščine člen 1. Predsedstvo SNOS (izvršni odbor OF) razpisuje na temelju "Odloka o razpisu volitev v Narodno osvobodilne odbore", sprejetega dne 10. II. 1944. na I. zasedanju SNOS, volitve v Krajevne narodno osvobodilne odlxire kot osnovne organe ljudske oblasti slovenskega naroda in v Okrajne narodno osvobodilne skupščine. ('len 2. Na svobojenem slovenskem ozemlju se vršijo volitve od vključno 25. marca do vključno f}0 aprila 19 44. Na o-zemlju, ki ga trenutno kontrolira sovražnik, se izvedejo volitve vzporedno z osvoboje'njem. člen 3. Volitve v Krajevne narodne osv&bodilne odbore in O-krajne narodne osvobodilne skupščine so istočasne. Cle n 4. Na temelju člena 5. "Odloka o razpisu volitev v Narodne osvobodilne odbore", sprejeta dne 19. II. 1944. na I. zase-, dan.tu SNOS, izvede volitve j Predsedstvo SNOS. V ta namen postavlja predsedstvo SNOS o-! krožne volilne komisije in jih j pooblašča, da imenuje okrajne j volilne komisije. Člen 5. Terenska področja Krajevnih narodno osvobodilnih odborov, ki so hkrati volilna področja za volitve Krajevnih narodno osvobodilnih odborov ter odposlancev v Okrajne narodno osvobodilne skupščine, predstavljajo osnovna ljudska naselja (vasi, trgi, mesta, itd). Člen 6. V Krajevni narodno osvobodilni odbor voli prebivalstvo predsednika, tajnika in 5-9 članov Krajevnega narodno osvobodilnega odbora. Točno število članov Krajevnega narodno osvobodilnega odbora določijo za posamezna osnovna naselja v sporazumu z volile« naselja o-l.rajne volilne komisije. V Okrajno narodno osvobodilno skupščino voli vsako osnovno naselje, ki ima do 250 ali 500 prebivalcev, po enega odposlanca. Za vsakih nadaljnih 250 prebivalcev izbere • še po enega več, četudi število 250 prebivalcev ni doseženo. Člen 7. Pri volitvah v Krajevne Narodno osvobodilne odbore ima aktivno in pasivno volilno pravico sleherna moška in ženska oseba, ki je dopolnila 18. leto starosti, vključno vojaške osebe ne gledena starost, ki ji niso odzvete državljanske pravice, ali ni spoznana za umobol-no in ki ima bodisi stalno bivališče v dotičnem naselju, ali biva tam iz katerih koli razlogov, ki jih je povzročila vojna, ali zaradi zaposlitve. Pasivno volilno pravico pri volitvah v Okrajne narodno osvobodilne skupščine ima sleherna moška in ženska oseba od izpolnjenega 18. leta dalje, vključno vojaške osel>e ne glede na starost, ki ji niso odvzete državljanske pravice, ali ni spoznana za umobolno. Člen 8. Krajevni narodno osvobodilni odbori (Krajevni od-nosno Terenski odbori OF) so lodžni takoj po razpisu volitev sestaviti krajevne spiske vseh volilnih upravičencev ne glede na to. ali je volilni upravičenec doma ali v vojski ali sicer drugod zaposlen. Spisek volilnih u-prav čencev mora biti izpostavljen teden dni pred prlčetkom volitev nr? vidnem javnem kraju, dostopnem vsemu prebivalstvu. Reklamacije sprejema in jih vnaša v krajevni spisek volilnih upravičencev krajevna volilna komisija. ('len 9. Pravico postavljati volilne Hste ali posamezne kandidate imajo vse organizacije, ki sodelujejo v osvobodilnem gibanju. Pravico postavljati posamezne kandidate ima vsak volilni upravičenec. Kdor predlaga posamezne kandidate, jih mora vezati na eno izmed predloženih 1'ist. ki smejo imeti zaradi tega večje s Levilo kandidatov, kakor pa je v dotičnem kraju predpisanih odbornikov. V ta namen morajo biti liste prijavljene volilni komisiji in odjavljene najkasneje tri dni pred volitvami. Predlogi glede posameznih kandidatur morajo bili prijavljeni volilni komisiji najkasneje en dan pred volitvami. Člen 10. Volitve vodijo krajevne volilne komisije ob prisotnosti članov ali pooblaščencev o-krajne volilne komisije. Volilne upravičence legitimira volilna komisija in ugotovi njihovo prisotnost na volilnem spisku. Volitve so tajne. Volilni upravičenci volijo samo toliko kandidatov. kolikor je predpisanih odbornikov Krajevnih narodno osvobodilnih odborov odnosno odposlancev v Okrajno narodno osvobodilno skupščino za dotič-no volilno področje. Izvoljeni so kandidati, ki so dobi K največ glasov. Člen 11. Vsak izvoljeni član Krajevnega narodnega osvobodilnega odbora in Okrajne na-j rodne osvobodilne skupštine mo-j ra poročati svojim velilcem o i svojem delu in je volilcem zal svoje delo odgovoren. Volilci ga lahko vsak čas odpokličejo, čim to sklene večina volilcev na javnem zborovanju, na katerem mora biti prisotna tudi večina Krajevnega narodnega osvobodilnega odbora. Krajevni narodno osvobodilni odbor overovi odpoklic in ga javi Okrajnemu ter Okrožnemu narodnemu osvobodilnemu odboru. Nadomestne volitve v Krajevni narodno osvobodilni odbor razpiše irt izvede Okrajni narodne osvobodilni odbor, nadomestne volitve v Okrajno narodno osvobodilno skupščino pa ražpiše in izvede Okrožni narodni osvobodilni odbor. Člen 12. Okrožni narodni osvobodilni odbor je upravičen, da Krajevne narodne osvobodilne. Člen 13. Nepravilno izvedene odbore, ki kljub vsestranski po- ! volitve razveljavi na utemeljeno moči volivcev in drugih organov pritožbo Predsedstvo SNOS. narodne oblasti namerno ali iz, člen 14. Okrožni, Okrajni (Ra-malomamosti ne izpolnjujejo jonski) i:: Krajevni (Terenski) svojih dolžnosti, na predlog O- j odbori OF se kot dosedanji or-krajnih narodnih osvobodilnih! gani slovenske narodne oblasti odborov razpusti. Razpust mora dolžni pomagati pri izvojanju biti zadostno tuemeljen in na javnem zborovanju raztolmačen volilnim upravičencem. Okrožni narodni osvobodilni odbor mora v primeru razpusta najkasneje v 14 dneh razpisati in izvesti nove volitve. teh volitev. Člen 75. Ta odlok postane ve«; 1 javen z objavo. Dne 1. marca 1944. Za Predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r Tajnik: Boris Kidrič I. r. SLOVENCI. SLOVENKE! (Sledeči članek je bil priobčen listu "Slovenski Poročevalec" dne 12. marca 1944). Angleški Volitve v Krajevne narodno; osvobodilne odbore in Okrajne) narodno osvobodilne skupščine so nov, mogočen korak v graditvi pristne demokracije in demokratične narodne oblasti na slovenskih tleh. To demokracijo in to demokratično narodno oblast gradite sedaj vi, prebivalci naših vasi. trgov in mest, vi, borci naše Narodne Osvobodilne Vojske! Vse možnosti so vam dane, da j postavite na čelo svojih samou- i pravnih edinic take tovariše in tovarišice, ki bodo resnično de-' lovali v vašo korist in hkrati v| korist naše skupne stvari, stva-j ri svetih smotrov naše domo-j vinske osvobodilne1 vojne. ; SLOVENCI, SLOVENK K! Prvič v naši narodni zgodovini se gradijo dejanski samo-j upravni organi našega ljudstva. Slovensko ljudstvo ni imelo še nikoli toliko pravic, kolikor jih ima sedaj, ko si jih je priborilo samo s svojo udeležbo v domovinski vojni proti okupatorju in njegovim pomočnikom, svojim zakletim sovražnikom. Posezite popolnoma svobodno po pravicah, ki vam jih nudi volilni odlok, razpisan na temelju sklepov I. zasedanja SNOS. prvega slovenskega parlamenta. Ko boste segli po svojih pravicah. se zavedajte, da bodo naše samoupravne enote najprist-neje in najtemeljiteje zastopali tisti tovariši in tovarišice, ki so do kraja predani svojemu narodu in njegovemu osvobodilnemu gibanju. Volite tiste tovariše in tovarišice. ki že doprinašajo svoj delež v osvobodilni borbi in pri graditvi naše narodne oblasti — vaše lastne oblasti - ali ki imajo čvrsto in iskreno voljo, da ga doprinesejo v najbližji bodočnosti. Vedite, da so sovražniki našega osvobodilnega gibanja narodni izdajalci — najhujši sovražniki ljudskih demokratičnih pravil in ljudskih koristi! Zavedajte se, da so to ljudje, ki bi v nasprotju z graditvijo Ze-dinjene in demokratične Slovenije v novi, demokratični, federativni in v vsem svobodoljubnem svetu priznani Jugoslaviji, radi povampirili nekdanje stanje narodnega zatiranja, izkoriščanja ljudstva in dušitve demokratičnih pravic. Organizacije, ki sodelujete v osvobodilnem gibanju! Kakor vse doslej manifesiraj-te tudi pri teh volitvah svojo e-notnost. ki je postala nezlomljiva hrbtenica enotnosti, slovenskih ljudskih množic. Manifestirajte svojo enotnost s tem, da postavljate skupne kandidatne liste — kandidatne liste OF. Organizirajte predvolilno kampanjo tako, da bo že v njej prišla do izraza volja volilcev in da: bodo vaše liste defjansko liste slovenskega ljudstva, kakor je OF slovenski narod sam! V ot i t ve .v Krajevne narodno, osvobodilne odbore in Okrajne j narodno osvobodilne skupščine I naj bodo ponovna manifestacija demokratične zavesti slovenskega j ljudstva. Volitve v Krajevne narodno j osvobodilne odbore in Okrajne | narodno osvobodilne skupščine na i bodo ponovna manifestacija j slovenskega naroda, v 1 »f da hoče zmagati pod genial-' (Nadaljevanje na 4. strnhi.) iT JLlIllllllllllllllllllllItlllllllllllll V krasni vezavi, najfinej-, šega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50' "KEY OF HEAVEN" v imi ti ranem usnju $1.—1 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. > b.'-j-r ■ ; l AMERICAN WILD LIFE Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 1.*> dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 V knjigi je natančno popisano živ-j IJenje posameznih živali, Živečih na ' feuhem, v morju In v zraku, tako da | bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno i pestro živalstvo, knjigo bral z vellklai zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj še ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to ve-! tiko delo izdati v petih knjigah, tod« j je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki I»a pri vsem »vojem skrčenju prinafta POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AUE-ltl.ŠKi: DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribic, ker se v knjigi naštete VSE Iti BE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Polog poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 6 infev. Knjiga opisuje sesavce, ptife, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno z zlatimi črkami. 'tw V ANGLEŠČINI Cena $3. »° Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18*h STREET New York 11, N. Y. ^iiiiinMiiiuttHniiniiiiiMitiiiintiitifiiiintiiMiinniniiiiiHniiiHMnHiHiinnnHii NOVA IZDAJA ' Hammondov 8 V E T O V JU I ATLAS V njem najdete aemljevide vsega sveta, ki so tako po- ' trebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 50 centoT NaroČite pri: "Q.I* ASU NARQDA", 216 West 18tfi Street, New York 11, N. Y. . SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZA ZVBZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja In moči. Tot na dve strani — Kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga irt jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Ci- tanje te knjige Je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi 8C poslužite naslednjega kupona Pofiiljam Money Order za $.............. za lastnoročno podpiftano(l) knjlgo(l) : MoJe Ime .................................................... Št., ulica all Box 6t........................................ Mesto ln država............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18tk STREET NEW YORK 11. N. Y. ^TT '! ** •GLAS MUUUA" MONDAY, JULY 3, 1944 PROKLETfl :: Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L. (68) Mardoehe se je razvnemal eimdalje foottj in bolj. Nekaj kakor razodenje mu je pravilo, da je ta mladenič sin Lneile Mel lierove. Zdaj mu je biilo jasno, zakaj se je zgodil umor, vsled katerega je bil 011 obsojen ter tudi, zakaj je bila L>uc«la izginili. Le s težavo je zakrival svoje ganotje ter vprašal dalje: — *4Vi mi še niste povedaJi, katera opomba, gostilničar jeva je povzročila, da ste se napotili iz Saint Iruna senile v Fremi-eourt?" "Gostilničar nii je pripovedoval, da je moja mati ono noč bila krenila na po-t, ki drži v Fremicourt. Nameravala je baje tam obiskati nekoga, kakor se je saima bila izjavila. Mislil &em, da tam najdem sled; a na&el nisem ničesar. Toda ne! Da bi svojo nesrečo še bolj izpolnil, našel sem tam zopet gospodično Blanche-o Mellierovo! ..." AIardoche .se vzravna. Njegove oči se zasvetijo. Ni bil več isti človek. Ni se mogel več premagovati in jel je jokati. Z drhtečimi rokami objave mladeniča ter ga pritisne na široke svoje prsi. "Mladi gospod!" reče s tresočim glasom. "Povzdignite avoj pogled proti nebesom! Zvezda, ki ste o njej včeraj pravili, ne sveti se še v tem trenutku, pa ona je tu! Vi se niste motili, ko ste dejali, da vas je dobra zvezda vodila sem — sem k meni!'' "Moj Bog, kaj hočete reči ,s tem?" povpraša Leon začuden. "Kaj hočem reči s tem? Da se osrčite, da smete nadejati ee! Včeraj še sem vam svetoval: "Ta kraj je nevsrečen za vas, odidite!" Danes pa vam rečeni: "Ostanite!" Včeraj sem vam rejcett: Nikoli aie Ibodete soprog Blamclue-in! Danes pa vam prisezam, da! prisezam vam jaz, stari Mardoehe, berač: "Ce vas Blanche ljubi, bodete njen soprog!" VO vi me zopet poživljate!" zakliče Leon. "Pa pojasnite mi ... " "Pozneje, pozneje, ko pride čas za to» Več ram za sedaj ae morem povedati." "Pa obljubil sem. da odpotujem." Nič vsega tega! Vi ostanete tu! Jaz vas potrebujem!" ; "A kdo ste li \y!" zakliče mladenič kakor iz sebe. 4 Kdo li sem? Saj me poznate, kakor me pozna svet: jaz sem »stari prosjak Mardoehe! Poleg tega sem, če tako hočete, vaš prijatelj!" "O, da! da! Vi ste moj prijatelj, moj zaščitnik, moj . . ." "Davolj!" seže mu starček v »besedo. "O jaz vas moram poljubiti!" vzklikne Leon ves omamljen. In pri tem se vrže starčku v naročje. "MJeni se zdi," zamrmra sam zase Mardoehe, "meni se zdi, da je še kaj veselili trenutkov v življenju." Glasno pa reče: "Zdaj se je nama ločiti. Jaz hočem ubrati pot pod noge v dolino." 1 & "Kdaj se li bova zopet videla?" a "Danes zvečer." f f f "Tukaj?" * "Ne v Fremicourtu. Počakajte me ob osmih pred cerkvi-jo. Zdi se mi, da skupno najdeva še kak spomin, ki se tiče va.s Nu, bodeva videla!" In ko se je Leon bil odstranil, obrne se Mardoehe z vese-je oznanjujočim lieem proti pristavi semenski vzklikni vsi: Ah, Rouvenat! Ti si veliko srce! Zdaj, zdaj poznam šele • vojo skrivnost . . . Ubožec ne slutiš, da si danes zjutraj od sebe odpravil otroka, ki si ga v skromni gostilniški sobici v Saint Irimu v duhu zaročil z Blanche-o! Da, ti ne slutiš, da si od sdbe odpravil njega, ki je sin Lucil* Mejlierove dediča Jae^ueso.ega, ki ga tako dolgo iščeš; njega, ki bode mož Blanehe-in in kojega še zmerom čakaš!" TSTANOTUEIi L. »9 Iz partizanskega tiska ... (NadaIjcvanje) - gy-T;-^ nim vodstvom maršala Tita skupno z drugi mi bratskimi jugoslovanskimi narodi sveta v sveti domovinski vojni. Volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine naj bodo PONOVNA MANIFESTACI-ja ENOTME VOLJE SLOVENSKEGA NARODA, PONOVNA MANIFESTACIJA NEZLOMLJIVE ENOTNOSTI SLOVENSKEGA LJUDSTVA. IZVRŠNI ODBOR OSVOBODILNE FJRONTE SLOVENSKEGA NARODA * (Iz lista "Slovenski Poročevalec" z dne 12. marca 1944). ODLOK o ustanovitvi Okrožnih izpostav Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS Člen 1. V vsakem okrožju se ustanavlja Okrožna izpostava Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Člen 2. Okrožno izpostavo vodi njen načelnik, ki ga postavlja načelnik Odseka za notranje "zadeve pri Predsedstvu SNOS. Olen 3. Predsedstvo SNOS po-verja načelnika Odseka za notranje zadevo z izvedbo tega odloka. Člen 4. Ta odlok postane veljaven z objavo. Dne 1. marca 144. Za Predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r. Tajnik: Boris Kidrič 1. r. ODLOK o dodelitvi oborožene sile Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS Člen 1. Za potrebe oborožene borbe proti peti koloni se stav-lja Odseku za notranje zadove pri Predsedstvu SNOS na razpolago vojaška sila kot Vojska Državne Varnosti (VDVj. Člen 2. Vojska Državne Varnosti je v vojaško disciplinskem pogledu sestavni del NOV. Člen 3. Predsedstvo SNOS po-verja načelnika Odseka za notranje zadeve, da izvede ta odlok sporazumno z Glavnim Štabom NOV in POS. Člen 4. Ta odlok postane veljaven z objavo. Dne 1. marca 1944. Za Predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r. Tajnik: Boris Kidrič 1. r. NARODNA ZAŠČITA IN VOJSKA DRŽAVNE VARNOSTI i Blanche je bila v Fremicourt,, nakupila ve6 stvari ter se ooalT ,eV-d°mOV- R°UV<-nf" * ^ rekel P opaz.la je. da je m»2 otožen, raztresen in ™,Rlimi m ■ zadjem oa.su večkrat tak. Deklica ni slutila, -kaj pravzaprav danes teii njenega botra. . ' fitt h kosilu se je približal; posedejo 'Učili mize Oba starčka, Jacques n Rouvenat stn lil., ,i„. - . , ', " deklica sama. • * kakor UjelKer je strmel kakor navadno tja pred se, » Rouvenat i^asTXXr- DekUCa ™ « s pok- drn^^6 namUZne- ='Ah " danes vse "A vendar ne gledam jezno?" ^ * v 11 Kaj še! Baš nasprotno!" f ' "No, vidiš! Jaz te sploh rad gledam, kakor «e rad oziram po ro/ah; saj ti eveteš lFki roža/7" Zdajci izpregovori Jaeques Mollier: "Res je Blanche ti si morala danes doživeti nekaj v^elegp; žariš •kakor roža!" Rouvenat se zgane; Blanche pa (povesi oči. Ne, da bi vedel, bil je Mellier jefc njunim midim Odtv&jaje iz jedilnice reče Bltenche svojemu boti^u: ' -Danes zvečer po večerji, fco se teestanemo mi trije v o-četovi soft>i, moram vama nekajj prizimti." Rouvenat se strese. "Nektej mocraž nama prizna ti, pra- A- - < Da. M AJ *■.>' r t 1 i -df (Nadaljevanj« »ledi.) f 1: t (Iz partizanskega lista "Slovenski Poročevalec" z dne 12. marca 1944.) V sklopu cele vrste sklepov, ki streme za izgraditvijo resnično demokratične slovenske narodne oblasti, je Slovenski Narodno Osvobodilni Svet na svojem prvem zasedanju sprejel tudi odlok o ukinitvi Varnostno Obveščevalne Službe kot posebne organizacije z izrednimi pooblastili za borbo proti peti kolon«;. Sklep o ukinitvi Varnostno Obveščevalne Službe je narekovalo stremljenje po izgraditvi pristne demokracije na vseh področjih javnega življenja, torej tndi v varnostni službi. • Izvršni odbor je kot Predsedstvo Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta nemudoma pristopil k izvedb* tegga sklepa in izdal dva odloka, ki urejata vprašanje javne varnosti, in "sicer odlok o uvedbi in organizaciji Narodne Zaščite in odlok o dodelitvi oborožene sile Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta. S prvim odlokom vzpostavlja to Predsedstvo Narodno Zaščito z nalogo, da varuje civilno prebivalstvo in njegovo imovino pred zločinci in skrbi za javni red sploh. Narodna Zaščita se bo rekru-ttrala po okrajih na predlog Krajevnih narodno osvobodilnih odborov. Po teh izvoljenih odborih bo imelo ljudstvo neposreden vpliv že na samo sestavo moštva Narodne Zaščite. Ljudstvo samo bo tudi neposredno odločalo pri postavitvi načelni kov Narodne Zaščite, saj morejo krajevni oziroma mestni, o-kranu in okrožni načelniki Narodne Zaščite, biti imenovani samo na predlog prizadetih Krajevnih oziroma Mestnih in O-krožnih narodno osvobodilnih odborov. 4 Le v organizacijskem in disciplinskem pogledu bo zaradi e-notne zgraditve in enotnega vpdstva vključena Narodna Zaščita v organizacijo Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega Narodnega O-svobodilnega Sveta, dočim bo flricer na razpolago izvršnim organom samoupravnih edinic (Krajevnim, Okrajnim in Okrožnim narodno osvobodilnim odborom). Tako postaja Narodna zaščita za javno varnost skrbeča, izvršilna ustanova samoupravnih enot, ki bodo torej sa-me razpolagale z organi, potre! nimi za pobijanje zločinstva in Tako bo Narodna Zaščita postala tako po svojem sestavu kakor po svojem poslovanju pristna demokratična ustanova, v kateri bo ljudstvo videlo potrebno in koristno pomoč ter zaščito ki si jo je samo postavilo. Z vsebinsko odgovornostjo Narodne Zaščite Krajevnim, Okrajnim o-ziroma Okrožnim narodno osvobodilnim odborom pa bo po najbolj piistnem in učinkovitem demokratičnem načelu p*ri teh samoupravnih organih združena naredbodajna in izvršna oblast. Drugi odlok stavlja Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta na razpolago vojaško silo kot Vojsko. Državna Varnost zato tudi ne bo razdrobljena na manjše postojanke, ampak bo osredotočena v večjih krajih. S tem da ta vojska nima nobenih posebnih in izrednih pooblastil, temveč da je vključena v redno poslovanje odseka za notranje zadeve, je tudi v tem sektorju državne varnosti popolnoma varovano načelo demokracije, saj je odsek za notranje zadeve odgovoren Slovenskemu Narodno Osvobodilnemu Svetu preko njegovega Predsedstva. V službi javne in državne varnosti se tako uvajajo novi organi, ki se bistveno razlikujejo od prejšnje osovražene žandar-merije ki bodo postali zvesti čuvarji v izjavi Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta z dne 19. februarja 1944 zagotovljenih pravic slovenskega ljudstva in njegove domovine. Dr. Darko Cernej. (Iz partizanskega lista ^Slovenski Poročevalecc" 'z dne 12. maja 1944). ODLOK o uvedbi in organizaciji Narodne Zaščite Člen 11. Pri samoupravnih e-dinicah se vzpostavlja Narodna Zaščita z nalogo, varovati prebivalstvo • in njegovo imovino pred kriminalnimi elementi in njihovimi dejanji ter ščititi javni red. Člen* 22. Narodna Zaščita je na razpolago izvršnim organom samoupravnih edinic (Krajevnim in Okrožnim narodno osvobodilnim odborom), hkrati pa je vključena v organizacijo Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Člen,3. V vsakem okrožju se osnuje Okrožno načelstvo Na- delki. Okrožno načelstvo vodi o-krožni načelnik Narodne Zaščite. Okrožnemu načelniku je kot pomočnik dodeljen okrožni pod-načelrtik. Okrožnega načelnika in podna-čelnika Narodne Zaščite postavlja na predlog Okrožnega narodno osvobodilnega odbora (O-krožnega odbora OF) načelnik Odseka za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Okrožni načelnik Narodne Zaščite j*e za svoje poslovanje odgovoren O-krožnemu narodno osvobodilnemu odboru in Odseku za notranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. Okrožno načelstvo se nahaja pri Okrožni izpostavi Odseka za notranje zadeve in vzdržuje svoje redne zveze z Odsekom preko načelnika Okrožne izpostave. Člen 4. V vsakem okraju se osnuje Okrajno načelstvo Narodne Zaščite. Okrajno načelstvo vodi okrajni načelnik Narodne Zaščite. Okrajnega načelnika Narodne Zaščite postavlja okrožni načelnik Narodne Zaščite na predlog Okrajnega narodnega osvobodilnega odbora. Okrajni načelnik Narodne Zaščite je za svoje poslovanje odgovoren O-krajnemu narodno osvobodilnemu odboru in okrožnemu načelniku Narodne Zaščite. Člen 5. Okrajni načelnik Narodne Zaščite imenuje na predlog Krajevnih narodno osvobodilnih odborov in Mestnih na rodno osvobodilnih odborov kra jevne in mestne poveljnike Na rodne Zaščite. Krajevni in mestni poveljniki Narodne Zaščite so za svoje poslovanje odgovorni ustreznim Krajevnem in Mestnim narodno osvobodilnim odborom ter okrajnemu načelniku Narodne Zaščite. Člen 6. Narodna Zaščita sr rekrutira iz civilnega moškega in ženskega prebivalstva in je oborožena ustrezno potrebam. Rekrutacijo izvajajo Okrajna načelstva na predlog Krajevnih in Mestnih narodno osvobodilnih odborov. Člen 7. Predsedstvo SNOS po-verja načelnika Odseka za notranje zadeve, da pomaga .samoupravnim edinicam v vsakem pogledu pri vzpostavljanju Narodne Zaščite in da soglasno pričujočemu odloku izdaja potrebne pravilnike. Člen 8. Ta odlok postane veljaven z objavo. Dne 1. marca 1944. Za Predsedstvo SNOS: Predsednik: Josip Vidmar 1. r. Tajnik: Boris Kidrič 1. r. BUY EXTRA BONDS 5 "WAR LOAN Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potro bujejo ves odvišni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati .VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! v učni in trpežni platneni vezavi Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za val vojni vrt. Popolna vsaka besed«, vsaka stran, vsaka slika — mnogo nove snovi oovih Ilustracij! edina vrtnarska enciklopedija za domaČo potrebo; Nii visokih besed — vse |e Jasno, ni-ločno, vporaboo. Tukaj Je v eni sami knjigi vse. KAK VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI 1 10,000 Člankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi In sejanju, o gnojenja In oskrbi vrta. Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMIJE; nova metoda za nnitevanje Škodljivcev, gojenje dlv Jih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavt!i, za vsako zemlje ln vsako sezono. To knjigo Je uredil B. L D .SE*. M OCR, B. S. A., poznana oseba V vrtnarstvu, ki gm cenijo vrtnarski Izvedenci. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City za vzdrževanje javnega reda. rodne Zaščite s potrebnimi od- Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman 8 Pravljice Zapisal H. Majar 10 ~ Dedek je pravil Spisal Julij SlapSak Podprijte vpad! 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal OJuro Pandurlg 15 Suneški invalid Spisal Silvester KoSutnlk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrluec 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole IGRE 28 Magda (Igra) Alojzij Uemec 18 Mladim srcem DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Splaal Ksaver Mefiko 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golln 30 Potopljeni svon (tgra) — Oerhart Haaptmann 19 Student n^j bo Spisal Fr. S. Finžgar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 23 Zbrani spisi za mladino Spisal Engelbert Gangl 13 PariAld zlatar Poslovenil Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Silvester Kointnjk KUPITE EN "EXTRA" BOND 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila Otva 25 Duhovni boj (Iadala druiba sv. Mohorja) L. S kupoli 20 Denar Dr. Kari Englia — Poslovenil Dr. Albin Ogrls 31 Revizor (Igra) — Nikolaj VasilJevlC 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec 33 črne maske (Igra) — L>. Andrejev 34 Antingone (Igra) Poslovenil O. Golar Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili! 36 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbežnlkln F. Roje lfi5*K«r Jo zaloga teb knjig selo omejena, je pri naroČilu priporočljivo orne-'toniti reS shirk, da nam ho aa ta način mogoča vsakega sadovoUitL