za . za 1 me&. Posamezna Uredništvo in upravniJtvo j«. Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Ste v. 16 Ptuj, 17. aprila 1921 III. letnik 2EC Občinske volitve pomenjajo začetek novega političnega in gospodarskega življenja v občinah in vrnitev občanskih pravic. Od zadnjih občinskih volitev, ki so so vršile v Ptuju 1. 1911, je pretekla dolga doba, katero bi lahko imenovali dobo občinskega medvladja brez sodelovanja izvoljenih občinskih odbornikov. Že med vojno so se znatno skrčile pravice občinskih zastopov, vlada je zapovedovala, ne da bi 66 mnogo opirala na želje prebivalstva, Po preobratu je nekega dne ali bolje neke noči izginil ptujski župan Ornik, gnala ga je slaba vest, zapustil je mesto svoje slave in prepustil Ptujčane njihovi usodi. Politične potrebe ureditve nove države je prisilila narodno vlado, da je ukinila delovanje ptujskega mestnega zastopa in imenovala vladnega komisarja ter mu poverila vodstvo občinskih zadev. Ostali pa so še stari mestni uslužbenci, ki so slutili, da tudi njim ne bo dolgo obstoja v mestni službi. Temu primerno so tudi opravljali svoje delo. Dokaz temu so deficiti v mestnih podjetih 1. 1918 in 1919. Cene raznim potrebščinam so neprestano rastle, mestna uprava pa ae ni brigala za sorazmerno povišanje mestnih dohodkov s tem, da bi pravočasno povišala cene plina, hranarino v „Studentenheimuu in „Madchon-heimu" itd. Koncem avgusta 1. 1919 so bili odpuščeni bivši nemški mestni uslužbenci. Težko je bilo dobiti sposobne ljudi, a tudi sposobni nasledniki so imeli zelo težavno stališče, predno so se vživeli v svoje nove naloge in spoznali napake delovanja svojih prednikov zadnjega časa. Izgleda celo, kakor da bi odslovijeni uslužbenci nalašč pustili vse v največjem neredu. Manjkali so razni zapiski, nekaterih aktov sploh ni mogoče najti. Ali so jih odpuščeni uslužbenci uničili po naročilu pobeglega župana? Vladnemu komisarja je bil dodeljen sosvet, ki bi naj nadomeščal izvoljeni mestni zastop. Meščani pa niso prav umevali pomena tega sosveta. Namesto da bi se zaupljivo obračali na vladnega komisarja in na člane sosveta, so se držali pasivno ali celo sovražno. Nekateri so na tihem upali, da se zopet po-vrnejo stari časi. Provizorni značaj vladnega komisarja in sosveta je tudi otežkočil uspešno delovanje. Menjal seje vladni komisar, menje-vali bo se člani sosveta. Še le lansko leto so se razmere nekako ustalile in mestno gospodarstvo se je začelo zopet razvijati pod novo upravo. Novi občinski zastop bo našel kolikor toliko urejene razmere in bo mogel uspešno delovati, ako bo hotel. To pa je odvisno od tega, kako bo sestavljen. Sestava občinskega zastopa, je sedaj v rokah volilcev, ki bodo s svojim glasovanjem za nekaj let določili smer mestnemu gospodarstvu. Dve smernici sta pri tem merodajni: politična in gospodarska. V političnem oziru Ptujčani ne smejo pozabiti, da živimo v narodni državi, ki ne sme trpeti mednarodnih strank na čelu mestne občine. Kakšna nem-Skutarska stranka, četudi pod krinko inter-nacijonalnosti, ne sme dobiti odločilne besede, sicer pride mestna občina v nevarnost, da zopet nastopi vladni komisar in brezpravni sosvet. Ogromna večina ptujskega prebivalstva je slovenske krvi. Marsikateri je prej iz strahu pred vladajočo nemško stranko zatajil svojo slovensko narodnost, zdaj pa svoje nemšku-tarstvo skuša skriti pod plašč internacijonalne socijalne demokracije. To je popolnoma napačna politika. Zdaj se nikomur ni treha sramovati svoje slovenske narodnosti, ni se mu treba bati nemškega pritiska. Odločilna slovenska večina v Ptuju naj voli odločno narodne može v občinski zastop. To je obenem najboljša gospodarska politika. Gospodarski razvoj mesta je odvisen od naklonjenosti vlade. Omenjamo le zadevo mestne hranilnice z njenim večmiljonskim vojnim posojilom, za katero jamči ptujska mestna občina z vsem svojim premoženjem. Pričakovati smemo, da bo vlada podpirala gospodarske želje odločno narodnega in državi zvestega občinskega zastopa, nemškutarskemu internacijonalizmu pa bo odrekla svojo pomoč. Važno jo tudi stališče posameznih strank v vprašanju osebne lastnin«. Osebna lastnina je vir vsega gospodarskega napredka. To je v človeški naravi, da se ljudje bolj potrudijo za povišanje osebne lastnine nego v socijali-zhanosti. Narodni in mednarodni socijalizem pa odklanja osebno lastnino. Zato je blazno, ako se posestniki, obrtniki ali trgovci igrajo SOCijaliste. Govori se, da so nasedli in podpisali socijalistične kandidatne liste mnogi, ki so v svojem dejanju popolnoma nasproti socijalizmu. Naj se streznijo in pri volitvi obrnejo hrbet socijalizmu, da spoznanje in kes ne prideta prepozno. Naši someščani — nemške narodnosti ) so tokrat še izključeni od volitev, ker še ni potekla doba opcijske pravice, vlada pa ne sme pripustiti, da bi v mestnem zastopu sodelovali ljudje, ki gojijo tihi namen, da zapustijo našo državo. Ti gotovo ne bi delovali v prid in procvit občine. Oni nemški meščani pa, ki imajo tukaj svojo gospodarsko eksistenco in nameravajo ostati tukaj, imajo velik interes na dobrem mestnem gospodarstvu. Dasiravno sami nimajo volilne pravice, pa lahko indirektno pomagajo k dobrim volitvam, da vplivajo na svoje znance in prijatelje volilce. V Srbiji se baje proporc pri občinskih volitvah ni obnesel, nobena stranka ni dobila večine, v občinskem odboru pa se stranke niso mogle zediniti. Zato je tam zakon, da najmočnejša stranka, četudi ni dobila večine glasov, dobi dve tretjini odbornikov, da se omogoči sklepanje v občinskem odboru. Izvoljeni občinski odborniki bodo se morali združiti v složno delo. Zato se mi v volilnem boju izgibamo osebnih napadov na nasprotne kandidate, ker bomo z nekaterimi vendar morali skupno delati. Volilcem pa priporočamo, da si natančno ogledajo imena na kandidatnih listah. Kdor ni zagrizen strankar, mora priznati, da kandidati demokratske stranke po svojem dosedanjem javnem delovanju nudijo garancije za složno in uspešno delo. Zato pridite volit tudi tisti, ki nimate svoje strankarske liste, kakor tudi tisti, ki zadnjič niste volili. Neudeležba pri volitvah je ravno tako škodljivo kakor glasovanje za protidržavni socijalizem. Kakršne odbornike boste si izvolili, takšen meetni odbor boste imeli, škodo slabe volitve pa boste čutili vsi. Občinske volitve v Ptuju. Demokratska stranka je vložila svojo kandidatsko listo. Nosilac liste je dr. Matej Senčar. V listi so zastopani vsi sloji ptujskega prebivalstva z demokratskim programom, ki ne hujska enega razreda proti drugemu, temveč išče rešitve političnih in gospodarskih vprašanj v složnem pozitivnem delu vseh stanov. — Proti njej nastopa socijalistična ali socijalnodemokratska stranka kot zastopnica delavstva in zagovornica razrednega boja. Kratkovidno delavstvo vidi svojo rešitev edino v neprestanem povišanju mezd in v boju proti delodajalcem. Ne pomisli pa, da s tem ubija vir svojega zaslužka. Nerazumljivo je, kako morejo to stranko podpirati davkoplačevalci obrtniki in posestniki. — Narodno socijalna stranka se vjema s socijalnimi demokrati v boju proti zasebni lastnini, povdarja pa potrebo narodne organizacije delavskega ljudstva. V resnici je stranka v Ptuju zbrala nezadovoljeneže iz izobraženstva, za probujo narodne zavesti delavstva dozdaj ni storila ničesa, temveč je delavstvo prepustila soci-jalnodemokratski internacijonali. Narodni soci-jalci vabijo tudi obrtnike in trgovce, katerim je gospodarski program narodnih socijalistov ravno tako nevaren kakor program internacijonal-nih socijalistov. — Slovenska ljudska stranka ni postavila lastne kandidatne liste, ker nima dovolj pripadnikov za podpisanje liste. — Demokratska stanka je edina nositeljica pozitivnega gospodarskega dela. Na prvih mestih njene liste stoje možje, ki poznajo ptujske razmere in mestno gospodarstvo. Tem izku-šenimmožem smejo volilcibrezpogojno zaupati. Proporcionalni volilni sistem zasigura vsem strankam sodelovanje in k»ntrolo. Demokratska stranka se te kontrole ne boji. Kandidati JOS za občinske volitve v Ptuju. Odborniki: 1. Dr. Matej Senčar, odvetnik. 2. Vajda Fran, gimn. ravnatelj. 3. Dr. Fermevc Ivan, odvetnik in posestnik. 4. Mahorič Franc, gostilničar in posestnik. 5. Dr. Bela Stuhec, zdravnik in posestnik. 6. Klemenčič Ivan, naduč. in posestnik. 7. Zelenko Ignac, čevlj. mojster. 8. Lenart Franc, trg. in pos. 9. Zupančič Drago, gost. in pos. 10. Dr. Gosak Tone, odvetnik. 11. Košar Franc, davč. upr. 12. Senčar Josip, gim. sluga. 13. Urbančič Franc, trg. 14. Breznik Tomaž, trg. pomoč. 16. Franci Janez, delavec. 16. Horvatič Štefan, mizar. 17. Brenčič Anton, trg. 18. Podgoršek Franc, mesar. 19. Orešnik Vinko, gostil. _ o — 20. Senčar Milko, trg. 21. Šegula Konrad, inžener. 22. Potočnik Franc, usnjar. 23. Vaupotič Franc, tapeciral'. 24. Šega Anton, trgovec. Predstavnik: Mahorič Franc, gostil, in pos. Namestniki: 1. Dr. Jurtela Franc, od v. 2. Dr. Košan Janko, sod. 3. Brenčič Alojz, trg. 4. Flere Pavel, nadzornik. 5. Šegula Martin, jermenar. 6. Alič Franc, prof. 7. Kajnih Valentin, učitelj in pos. 8. Barle Alojz, nadgozdar. 9. Dr. Franjo Šalamun, odv. 10. Pečnik Franc, špediter. 11. Fauland Josip, trg. 13. Snoj Ivan, trg. 14. Kveder Drago, ravnatelj. 15. Dostal Pavel, pos. 16. Omerzu Franc, nadgeometer. 17. Zorčič Franc, zalagat. 18. Ceh Konrad, meroiskusnik. 19. Peteršič J. N., trgovec. 20. Ramšek Josip, pek. 21. Vaupotič Anton, trg. 22. Oorup Josip, nadučitelj. 23. Bregant Josip, solic. 24. Korže Franc, trg. Namestnik predstavnikov: Dr. Šalamun Franjo, odvetnik. ¦¦¦¦••••• a ¦ ¦ Gospodarstvo. ¦ ¦ ¦ • ¦-¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ * Obramba pred mrazom v spomladi! Toplo vreme v marcu je vzbudilo naravo zopet k novemu življenju. Vkljub suše brsti, zeleni in cveti že vse naokoli. To rano pogajanja pa povzroča kmetovalcu stiah in skrb, kajti ena premrzla noč mu lahko uniči vse dohodke vinograda in sadonosnika. Treba bo torej misliti na pripomočke, s katerimi je mogoče odvrniti ali vsaj deloma ublažiti tako pretečo nevarnost. Izkušnje drugod in tudi pri nas uče, da je mogoče obraniti sadonos-nike in vinograde pred spomladanskim mrazom v mnogih slučajih, če se jih obda v kritičnem času z gostim, vlažnim dimom, torej z izdatnim kajenjem. Treba je seveda, da se splošno kuri, oziroma kadi ; le skupno postopanje zasigura uspeh. Kaditi je najbolje s takimi stvarmi, ki dado veliko vlažnega dima, kakor n. pr. mokrotno listje in rožje, grmovje, plevel, zeleno vejevje itd. Za podkuriti je pa treba seveda tudi nekaj suhljadi. Vse to je že preje nagromaditi v malih kupih okoli vinograda ali sadonosnika, da se lahko v potrebnem trenutku hitro zakuri. Ko se bliža na prostem v jasni noči živo srebro v toplomeru ničli, tedaj preti mraz in ko kaže toplomer 2 ali 3° C nad ničlo, se zaturi. 'Dobe se tudi toplomeri, s katerimi je mogoče določiti po solnčnem zahodu, ali preti v prihodnji noči mraz ali ne. Pa tudi z navadnim toplomerom se labko dožene po dnevi prilično najnižja toplota prihodnje noči, ako se obvije krogljica, ki vsebuje živo srebro, z mokro cunjico in se meri ob dveh popoldne toplota v senci, tam, kjer bo treba kaditi. Od števila, ki ga kaže v tem slučaju toplomer, je odšteti 4 in pol stop. C, ostalo število nam pove prilično precej natančno najnižjo toploto prihodnje noči; razlike je lahko k večjemu pol stopinje. Kmetijske podružnice, posebno v vinorodnih krajih bi lahko organizirale vsaka v svojem področju obrambo proti mrazu na ta način, da bi določile opazovalce, ki bi opazovali v nevarnih časih na ta ali oni način gibanje toploto zunaj in ki bi bodisi s streli ali z drugimi pripomočki obveščali svojo okolico na pretečo nevarnost. Radi enakega postopanja in da ne bo zmešnjav, bi priporočal, da ustreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat, ako se je bati mraza, v istem času pa dvakrat, ako kaže toplomer siguren mraz. Po noči pa se naj da znamenje s trikratnim strelom, kedaj je pričeti kuriti, oziroma kaditi. Kuri se do solnčnega vzhoda, preneha se lahko le, če prične veter"pihljati ali če se nebo pooblači, kajti tedaj je nevarnost mraza minula. čeravno ne pomaga kajenje v vsakem slučaju — tako n. p. ne, če so ozražje ohladi na tri in več stopinj pod ničlo — bo vendar umestno organizirati vsepovsod take skupne obrambe proti mrazu. Hudi mrazi so v vino-gradnih legah itak redkejši ; pri mrazu do 2» C pa pomaga kajenje sigurno, če se vrši pravočasno in splošno. Vinarski inštruktor Zupane. Nova, oziroma razširjena podjetja. Mizarske delavnice v Teharjih ri Celju so znatno razširjene. — V Mariboru bo skoro dogotovljena tvornica za električne žarnice ,Elektra.' Podjetje, ki je v slovenskih rokah, prične z delom meseca maja. — V Bistrici pri Mariboru se bo zgradila na mestu bivše nemške tvornice za cikorijo slovenska tvornica za akumulatorje in kovinske izdelke za svetilke. Z delom se bo pričelo mesoca julija. — Tovarna za lan in konoplje v Novem Segedinu je pričela po štiriletnem prestanku zopet z delom. — V Zagrebu se je osnovala tvornica za klobuke in cilindre z osnovno glavnico 10 miljonov kron. Izdelovali se bodo damski in moški klobuki. — V Dalmaciji, v okolici vasi Lu-sani, se je otvoril nov premogokop. Izvoz živine In mesa ni prepovedan. Opozarjamo vse prizadete, da ni resnično poročilo nekaterih listov, da je izvoz mesa in živine prepovedan. Slej ko prej je izvoz mesa in živine prost. Prepovedan je samo izvoz krme za živino. škoda na naših gozdovih, ki jo je povzročila vojna, znaša 250 milijonov frankov. Bankovcev po 25 par je bilo naročenih v Zagrebu za 200 milijonov kron. Bankovci bodo približno take velikosti, kakršni so pol-dinarski. V promet pridejo v najkrajšem času. Stare avstrijske bankovce po l, 2 in 10 K hoče vlada zamenjati, toda le take, ki so pravilno žigosani. Ker je veliko, če ne večina teh bankovcev nepravilno žigosanih, zato priporočamo vsakemu skrajno previdnost. Proti tej vladni nameri nameravajo protestirati trgovci in obrtniki v Splitu, a škodovalo ne bi, če bi se jim pridružili tudi naši trgovci in obrtniki. Pomanjkanje sena se čuti letos povsod. Ljudje so že po mnogih krajih poslali živino na pašo. Seno prodajajo po 150—220 K 100 kg. Invalidske podpore znašajo za vso državo 304,758.835 dinarjev. V Sloveniji odpade od te vsote 3,069.200 dinarjev za redne in 2,(!20.000 dinarjev za izredne stroške, kar znaša okroglo poldrug odstotek vseh podpor. Temu nasproti pa je statistika invalidov sledeča : Od 197.000 osebnih invalidov vs^ države jih ima Slovenija 20.000 ; otrok osebnih invalidov je v vsej državi 250.207, v Sloveniji 20.930 ; rodbin padlih vojakov je v državi 265.000, v Sloveniji 9000; sirot brez očeta in matere je v vsej državi 27.000, v Sloveniji 1900." Kar se Slovenije tiče, te številke niso zanesljive, ker avstrijska oblastva premnogih niso priznala za invalide, dasi so bili. V tem oziru se bo izršila v bližnji bodočnosti vojaška revizija invalidov, na katero že danes prizadete opozarjamo. Nova tovarna klobukov v Škofii Loki. V Škofji Loki se je osnoval konzorcij, ki bo še tekom letošnjega poletja pričel z izdelovanjem klobukov. Gradnja tovarne, v kateri se sedaj vstavljajo beton, stropi, bo, kakor se kaže, meseca junija dovršena. V konzorciju ste zastopani ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka. Živo srebro pri Celju. Na posestvu Jurija Lužarja v Vojniški okolici pri Celju so se pojavile sledi živega srebra, kar je potrdila analiza kemičnega laboratorija tovarne cinka v Celju. Pri dežju prihajajo iz zemlje krog-ljice živega srebra. Invalidski davek teh izdatkov ne krije niti od daleč, ki prinaša le nastopne dohodke : V Srbiji 20 milijonov K, v Bosni in Hercegovini 15 milijonov K, v Dalmaciji 1,800.000 K, v Hrvatski 20 milijonov K, v Sloveniji 11 milijonov K in v Vojvodini 20,200.000 K, kar pomeni nad 200 milijonov K primanjklaja. Bilančna seja „Ljubljanske kreditne hanke." Dno 7. aprila t. 1. vršila se je seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, pri kateri je bila ravnateljstvu predložena ter od upravnega sveta odobrena bilanca za leto 1920. Lansko leto predstavlja dvajsetletnico ustanovitve banke in zaključuje v vseh poslih z velikim napredkom, kar dokazujejo sledeče vsote iz bilance za leto 1920 in 1919. (Za leto .1919 vsote v oklepajih.) A k t i v a : Blagajna K 19,196.270-— (K 4,777.423—), menice K 17,248.263— (7,849.891'—), valute K 4,785.337— (K 6,935.933—), predujmi K 35,201.937— (K 17,334866.-) vrednostni papirji K 47,720 514-— (K 32,001.015--), dolžniki K 535,758.421-— (K 295,052.679-—), inventar K 645 973— (K 207.207), nepremičnine K 3,381.773— (K 2,474.526-—), konzorcijalni posli K 22,060 425 (1,755.153- -). Pasiva: Delniški kapital K 50,000 000- — (20,000 000- — ),vloge na knjižice K97 445.224- — (K'38,837 639-—), vloge na tekočih računih K 124,144.379— (K 109,588 264-), upniki K 565,926,760— (K 188,225.822—) prehodne obresti K 160.598— (K 57 311- -), ne-dvignjena dividenda K 209.606'—(198.360-—), rezervni zakladi K 38.634.257-—(7,964.747'—) penzijski fond K 2,607.325-— (K 465.802—), prenos dobička preteklega leta K 265.405— (K 116.355—), čisti dobiček Ea 1920 K 9,605.386-— (K 2,943.330'—). Račun Zgube in Dobička: Skupni prejemki znašajo K 20,109.146-— (K 5,795.244--), od česar odpade na dohodke raznih obresti K 9,769.775— (K 3,126.473—), dohodki bančnih poslov K 10,039.585- — (K 2,512-525'—) dohodek nepremičnin K 34.382- ~ (K 39.892 —) končno prenos dobička izleta 1919K 265.404-— (K 116.354—), nasproti katerim prejemkom so sledeni izdatki: Upravni stroški K 1,755-805- — (K 426.854-—), plače, stanarine in dokiade uradništvu K 5,902.702— (K 1,455.451.—), davki in pristojb.K2,439.248—(K 821-913.—), odpis inventarja K 50.600— (K 31.339-—), tako da ostane čisti dobiček K 9,870.791*— (K 3,059-687-—). Celotni promet zavoda v letu 1920 dosegel je ogromno vsoto od čez K 36„O0O,O00.O00.— (12 milijard), to je trikrat toliko, kakor v letu 1919. Občnemu zboru, ki se vrši dne 28. t. m. predložena bode dividenda od K 50-—, t. j. 12 in pol % za delnico, proti K 36-— (9%) v preteklem letu. Razentega predlagano bode, da se uporabi od dobička K 2,500.000-- kot dotacija rezervnemu zakladu in K 500.000 — za ustvarjenje jubilejnega podpornega fonda za urad-ništvo, dočim se ostanek, razen nagrade uradništvu in dotacije za dobrodelne namene, prenese na novi račun. ; Ptujski Sokol priredi prihodnjo nedeljo, 17. t. m. pešizlet k sv. Marjeti niže Ptuja. Zbirališče na Srbskem trgu, odhod točno ob 13. uri, vrnitev iz Možkanjc z vlakom ob pol 18. uri. Vse prijatelje vabimo k soudeležbi. Sokol V Ptuju izreka g. Sormanu, davčnemu upravitelju v Ptuju, prisrčno zahvalo za znesek 200 K, ki jih je daroval za sokol-ski naraščaj. Ljudska knjižnica v Ptuju v Narodnem domu, last Narodne čitalnice, je od sedaj naprej odprta vsak torek od 17. do pol 10. ure in vsak petek od 13. do 14. ure. Pravico izposojati si knjige ima vsakdo. Stritarjeva slavnost v gimnaziji. Dijaštvo ptujske gimnazije priredi v soboto, 16 t. m. od 12. do 13. ure v gimnazijski risalniri; Stritarjevo slavnost. Stariši in prijatelji mla-i dine se vabijo k tej prireditvi. Vstop prost, j vendar se prostovoljni prispevki za gimnazijsko podporno društvo ne odklanjajo. — 3 — Shod demokratske stranke v Ptuju se vrli v soboto teden dne 23. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govorijo gg. : Franc Mahorič, trgovec, Ivan Markež. hlapec, Ignacij Zelenko, čevljarski mojster, Fran Vaj da, gim. ravnatelj, dr. Senčar, odvetnik. Pristaši vsi polnoštevilno na shod! Odbor. Jugoslovanska matica je prejela dar 709 K, ki jih je nabral jahalni odsek mariborskega Sokola o priliki žalne mauiiestacije dne 20. p. m. v Zupančičevi gostilni. Odbor izreka jahalnemu odseku prisrčno zahvalo z željo, da se ob enakih prilikah spominjajo Matice vsi, ki jim bije čuteče srce za naše zasužnjene brate. Podporno društvo za revne dijake je prejelo od g. Sormana, davč. upr., dar 200 K Prisrčna hvala! Občinske volitve v Ptuju. V ptujskem političnem okraju se bodo vršile občinske volitve ob štirih volilnih dneh. Dne 3. maja bodo volile večje občine in sicer : Sv. Andraž Slov. Gorice, Šentjanž na Drav. polju, Sv. Lovrenc Drav. polje, Slovenja vas, Majšperk, Ptujska gora, Ormož in Središče. Dae 4. maja bodo volile vse občine ormoškega sodnega okraja (razen Ormoža in Središča), dne 7. maja vse občine rogaškega sodnega okraja in dne 8. maja vse občine ptujskega sodnega okraja (razen gori imenovanih.) Revizija Obrtnih registrov. Ministrstvo trgovino in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 30. dec. 1920, št. 10.223/20 odredilo revizijo obrti in sestavo novih obrtnih registrov. V to svrho je okrajno glavarstvo z razglasom z dne 31. marca 1921, štev. 71/2—II potom občin pozvalo vse obrtnike, da se zanesljivo prijavijo s svojimi obrtnimi listi na v omenjenem razglasa v to svrho odrejene uradne dneve ob določenem kraju in času. Ker je ureditev obrtnih matic vole-važnega pomena, se vsi obrtniki (razen mesta Ptuj) opozarjajo, da se takoj pri obč. pred-stojništvih staleža obrti točno informirajo, kje in kedaj se imajo prijaviti na uradni dan gJede revizije obrti. Pripomni se pa, da se bo revizija obrti za mesto Ptui posebej odredila. Strankarski programi in kandidatne liste. Ta teden sta tudi narodno socijalna in soci-jalno demokratska stranka objavili svoje kandidate za ptujski občinski odbor. Stranki, ki demokratom očitata zastopnike kapitalizma, imata med svojimi kandidati prav trdne kapitaliste. Ali obrtniki in posestniki niso vedeli, kaj so podpisali ? Ali ne poznajo socija-lističnega programa, ki hoče odpraviti zasebno lastnino ? Ali sta socijalistični stranki zatajili svoj program ? Ali pa samo lovita pristaše, da dobita njih glasove in bosta potom zastopali socijalistični program proti interesom obrtnikov in posestnikov ? Da, da, programi so lepa stvar, toda pri volit vi odločujejo glasovi. Voditelji pa rabijo glasove, da pridejo do politične moči. Govori se tudi, da so prvotno nekateri podpisali obe socijalistični listi narodno in mednarodno. Če je to res, je le dokaz vsiljivosti, s katero sta stranki lovili podpise. Naša stranka jima ne more slediti v demagogiji, temveč računa na razsodnost in zdravo pamet volilcev. Radovedni smo le, kako bodo socijalistični kapitalisti izvajali socijalni program svoje stranke. Ali bodo posestniki napravili svoje hlapce in hišnike za solastnike aH bodo „socijalistični" obrtniki dobiček svojega podjetja delili s svojimi uslužbenci ? Kandidatni listi socialističnih atrank sta najboljši dokaz za neod-kritosrenost, neresnost in načelno zmedenost teh strank. Vojni invalidi, vdove in sirote! V nedeljo, dne 10. aprila t. 1. se je vršil v Ljubljani redni občni zbor naše organizacije. K temu občnemu zboru so bili poklicani vsi zastopniki invalidskih organizacij iz Slovenije. Iz Ptuja je bil tov. g. Senčar, gimn. sluga, kot zastopnik vojnih invalidov, vdov in sirot za Ptujski sodrri okraj. Ta nam poroča : Dosedanji centralni, ozir. oblastveni odbor ni ničesar stvarnega v občo dosegel, zato se je izvolil nov centralni odbor, ki mu bodo na-čeloval v Ljubljani dobro znani in zaupanja vredni g. prof. Modic. Ob prevzetju predsedniške funkcije je prof. Modic energično zahteval, da se ga pri vsakem podjetju neustrašeno podpira, ker le tedaj bodo mogoče doseči, kar nam po zakonu pripada. Da bo pa to mogoče izvesti, je treba neumorno delati in se organizirati, to pa politično nepristransko, ne pa da bi invalid invalida radi politike napadal in mu mogoče še škodoval. Torej upoštevati se morajo strogo društvena pravila. Zato je predlagal, da bi vsak po-edini invalid, vdova ali sirota nato delal, da se nabere neki znesek za tiskovni sklad za našo glasilo „ Vojni Invalid", ki bodo izhajal dvakrat mesečno v Ljubljani. Prostovoljne prispevke za tiskovni sklad in naročnine se na) pri vsaki podružnici pobirajo in v Ljubljani na centralni odbor vpošljejo. Povdarjal je, da bode to glasilo donašalo najvažnejša in poučljiva poročila, ki bodo invalidom dobrodošla. Poverjeništvo splošne organizacija vojnih invalidov v Ptuju, Prešernova ulica 26, prosi obenem tudi druge neinvalide, za prostovoljne prispevke za omenjeni tiskovni sklad, za izhajanie glasila „Vojni Invalid." In če bi kdo imel d)bro ohranjen pisalni stroj a* prodaj, naj to Utatam z na/eibo cene naznani Volilni boj. Nimamo še javnih volilnih shodov, a sicer ge volilna agitacija razvija prav živahno, zlasti po gostilnah. Narodni socijalci so nova stranke. Če bodo le v občinskem odboru delavni! Toda malkont°nstvo je slab program. Najhujši zabavljači so najslabši delavci. Po kmetskih občinah tudi že sestavljajo kandidatske listke. V mnogih občinah so se pristaši raznih kmetskih strank združili v boju proti socijalcem. Zdrav kmet-Rki razum vidi nevarnost za občinsko gospo-darstvo. Ali jo bodo pravočasno spoznali tudi posestniki in obrtniki v mestih ? Nova stanovanjska komisija v Ptuju. Poverjenik za socialno skrb je imenoval za Ptuj tole stanovanjsko komisijo : Predsednik prof. Fran Alič, člani pa dr. Mile Jenko, okraini sodnik, Rudolf Matej, magistratni tainik, Aluzij BrančiČ, trgovec in Vilko Baebler. vodja, policijskega oddelka. Enokronski in dvekronski bankovci. V zadnjem času so nastalo naj večio sitnosti s temi bankovci. Starejši so že večinoma raztrgani, žigi zamazani in težko čitljivi, novejši pa imajo večkrat čitljive in lepe žige, toda ponarejene. Zaradi tega se vsak brani sprejemati te novčanice. Kdor iih pa ima. se jih skuša na vse mogoče načine znebiti. Skraini čas je že, da se vzamejo te novčanice iz prometa in reši prebivalstvo velikih sitnosti, ki vzbujajo le nevoljo proti državi. Radi slinavke in parkljevke v občinah Ro-goznica in Krčevina pri Ptuju so ustavljeni v Ptuiu živinski soimi. Tombolo in srečolov v Bukovcih. Požarno in reševalno društvo v Bukovcih priredi tombolo in srečolov v nede'jo dne l. maja 1921 v gostilni M. Korenjak. Prosimo vse bližnje občine in ptujske trgovce za podporo po svojih zmožnostih, kakor vse dobrotnike, kateri nam bodo prispevali k tej veselici, ker iz tega nameravamo obhajati 10 letnico našega delovanja takoj pozneje. Vsa darila se sprejemajo na društveno blagajno v Bukovce. Vabimo tudi na dan tombole priti v obilnem številu. Vabi odbor. Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 17. t. m. ob 10. uri predpoldan v mali dvorani Narodnega doma z običajnim sporedom: 1. Poročilo predsednika, čitanje zapisnika, poročilo odbornikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Gradec. Poroča se nam, da je ministrstvo za pravosodje na Dunaji potrdilo izvolitev g. Mirana Lorberja, pisarniškega ravnatelja v Gradcu, načelnikom in g. Josipa Roraja, odvetniškega solicitatorja. podnačelnikom zbornice odvetniških uradnikov za Štajersko. Prvi jo služboval dolga leta pri odvetniku g. dr. Horvatu v Ptuju, je član slovanske čitalnice v Gradcu, kole tajnik je bil pretočeno leto. Zadnji je služboval svoj čas pri g. dr. Čučeku v Ptuju. Sokol v Rogaški Slatini priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 15. (3.) uri popoldne v gledališki dvorani zdravilišča veselico z raznovrstnim bogatom vsporedom : Izvajanje pevskih točk novoustanovljenega pevskega društva, veseloigra „V Ljubljano jo dajmo", jugoslovanski cvetlični ples, živa slika Jugoslavija. Zvečer prosta zabava s plesom, pri katerem igra salonski orhester. K obilni udeležbi se vabijo vsa sosedna bratska društva in cenj. občinstvo. Iz Središča. Kakor nam je nedelja dne 3. t. m. nudila vpogled v resno, vztrajno šolsko delo, ki pripravlja našo deco kaj temeljito za življenje, tako smo se i v ponde-ljek, na praznili, dne 4. t. m. divili sijajno uspeli šolski prireditvi. V nedeljo popoldne se je vršila z dečki najvišjega razreda naše šole javna izkušnja iz kmetijskega pouka, zlasti iz sadjarstva, ki jo je vodil g. ravnatelj A. Kosi sam. Pri njej so bili navzoči starši otrok, udje kraj. š. sveta in načelnik tukajšnje kmetijske podružnice. Z izredno spretnostjo urejena snov, ki je prišla v pogovor, je morala zanimati vsakogar. Z veseljem smo motrili pozorno napete vrste učencev, ki so odgovarjali točno tudi na najtežja vprašanja, ter s tem dokazali, da so se v tej stroki urili z največjo vnemo tudi praktično. Ob koncu izkušnje, ki je trajala približno eno uro, je izpregovoril načelnik kmetijske podružnice g. Kolarič otrokom nekoliko izpod-budljivih besed ter izrekel g. ravnatelju najtoplejšo zahvalo za njegov trud. Šolska prireditev v pondeljek pa nas je, odkrito ljčeno, naravnost očarala. V vsakem oziru lino izvedeno ; etje, obe gledališki igri: „Teta iz Amerike" in „Učenca gresta na tuje" ter končno namenoma za šolo prirejena narodna opera „Kovačev študent." Vse je bilo res posrečeno in nam je nudilo mnogo resničnega užitka. Iznenadila nas je zlasti nenavadna zadnja točka, ki je izzvala ob sigurnem nastopu mladih pevcev burno priznanje od strani občinstva. Vsa čast g. ravnatelju in učiteljstvu, ki se no strašijo truda! Njim izrekamo starši zahvalo za njihovo neumorno delovanje, tar jih prosimo, da vstrajajo na začrtani poti. Pa prepričani smo, da vzgojnega dela, ki ga vrši učiteljstvo brez ovira na strankarsbvo, ne motijo polena, ki mu padajo pod noge od gotove strani. Mi starši smo bili ogorčeni nad škandalozno pisavo mariborske „Straže", v kateri zvrača neki znani tukajšnji dopisnik vso krivdo povojne podivjanosti nekaterih otrok, čujte in strmite, na učiteljstvo vkljub temu, da nam je na zadnjem roditeljskem sestanku tukajšnji kaplan g. Erklavec dovolj jasno obrazložil vse vzroke surovosti sedanje šolske mladeži. • ¦ ! Politične vestL I Komunistična razprava v konstituanti V petek 8. aprila je bila zopet redna seja narodnega predstavništva. Na dnevnem redu so bile vladne odredbe, s katerimi je nastopila vlada pred novim letom proti komunistom. Minister za notranje stvari, Draškovic, je v obširnem govoru očrtal delovanje naših komunistov. Iz tega govora vidimo, da so se naši komunisti priklopih mednarodnim komunistom, kterih namen je, preobraziti svet po boljševiškem vzorcu. Tudi v naši državi naj bi zagospodovale ruske razmere nereda in strahote. To so hoteli doseči naši komunisti nasilno s pomočjo tujega denarja in našega delavskega stanu, ki v veliki večini niti ni spoznalo komunistične nevarnosti.V tej državni nevarnosti je morala vlada nastopiti proti razdirajočim komunistom ter jim je zaprla domove, ustavila njihov tisk in razpustila njihove organizacije. Velika večina narodnih poslancev je odobrila vladno postopanje. Fašistovska divjaštva se nadaljujejo in poostrujejo. V posameznih skupinah napadajo fašisti na slovenskih tleh zlasti zavedne Slovence. Po italijanskih mestih pa nastopajo proti komunistom in socijalnim demokratom. Iz tega vidimo, da so fašisti skrajno nacijo- nalna stranka, ki hofie uničiti vse, ki se nočejo ukloniti njihovi pretiranosti. Madžarska in razkralj Karel. Madžarska vlada priznava Karla Habsburškega za zakonitega kralja. Karlove vrnitve so v velikem krivi tudi kapitalistični krogi. Vobče se priznava, da je odločni nastop Jugoslavije in češkoslovaške proti Karlu lep uspeh mirno zmage. Nemčija se še vedno obotavlja, da bi izpolnila mirovne pogoje. Francija pa noče, da bi še dalje čakala in grozi Nemčiji z nasilnimi odredbami. Rudarska stavka na Angleškem še ni jenjala, vendar se vrše že dogovori, o kterih je pričakovati, da dovedo do sporazuma. Razno. Stavka krojaških pomočnikov v Zagrebu. V desetih zagrebških delavnicah so pomočniki zapustili delo ter poslali svojim delodajalcem memorandum, v katerem zahtevajo 40% povišanje plač, ki so znašale do sedaj tedensko 510—638 K. Z ozirom na težko krizo, ki vlada v krojaški stroki radi konkurence uvoženih gotovih oblek, mojstri niso mogli ugoditi zahtevam svojih delojemalcev ter so sklenili, da odpuste v soboto, 9. t. m. iz službe vse one pomočnike, ki se ne vrnejo do navedenega dneva na delo ali pa podpirajo zahteva stavkujočih s pasivno restistenco. Vklenjen Otrok. Zapori Slovencev v zasedenem ozemlju so nekaj kar vsakdanjega. Zadnje dni so prignali skozi Gorico trije orožniki v verige vklenjenega sedem- do osemletnega dečka-otroka. Kaj je zagrešil otrok, se ne ve, vsekakor je čudno junaštvo italijanskega orožništva, ki vklene osemletnega otroka, tudi če je še tak hudodelec, v verige in ga morajo tirati v zapor kar trije orožniki. Pozor! Nizfce cene! Pozor! Naročila točno izvršena. Ustali se je pri S». v »» it katera izvršuje sledeče pletenine : velike in male potovalne kovčeke, razno pleteno pohišje, mizice za cvetlice in ročna dela, košare in sedeže za vozove, gospodarske jerbase, košare za pošiljanje sadja itd. Za obilna naročila se priporoča slav. občinstvu Marija Petrovič, plet. mojstrinja Sv. Barbara v Halozah. finanmn BI Lep vinograd, 2 orala velik, z novim poslopjem, žlahtno trsje, travnik in mali gozd, 18 pulovnjakov, 1 sod s 5 polovnjaki, dobra posoda, se proda. Naslov povo uprava lista. UČENKO pošten, pridem, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme pri g. Martinu Vrabl, trgovec v Ptuju, Panonska ulica 9. UČENEC INj z dobrimi šolskimi spričevali in dobre rodbine, se takoj sprejme pri g. Francu Nedog-u, trgovcu z mešanim blagom v Ptuju. Ptf~ VOZ ~W za prevažanje vina z zavoro spredaj, 520 kg težak, popolnoma nov, se proda. Cena po dogovoru. Kogovšek Ivan, kovač, Trata 12, p. Št. Vid n. Ljubljano. Nočni čuvaj, trezen in zanesljiv, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe z navedbo dosedanje službe, referenc in prepisi spričeval na Tovarno usnja Aleks Podvinec, Radeče pri Zidanem mostu. traži se za vlasteJinstvo u Jugoslaviji, koji može rukovoditi oko 20 jutara vinograda i malo gospodarstvo od 80 jutara. Isti mora znati hrvatski ili slovenski u govoru i pisme perfektno, a njemački donjekle. Ponude uz pru-pis svjedočba i naznaku plača na upravo lista. mlajSo moč, išče večje stavbno podjetje za takojšnji vstop. Ponudbe na Ljubljana, poštni predal št. 44. NA DROBNO. NA DEBELO. Otvoritev nove trgovine v Ptuju! Naznanjam p. n. občinstvu in trgovcem v mestu in okolici, da sem v PTUJU, SLOVENSKI TRG 4 otvoril novo, vsevrstno založeno trgovino s steklom, porcelanom in sorodnim blagom Zagotavljam zmerne cene in solidno postrežbo! Avgust Kraigher. Edina SLOVENSKA tvrdka te vi ste v Ptuju. tavbna družba TREO & DRUGI stavbno podjetje Ptuj f^P* se priporoča slav. občinstvu za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. Pisarna: Dravska ulica i. mstom DANICA čistilo za obuvalo čisti, svetli, konzervira Petovia" yj usnje« Proizvaja: i ivornica kemičnih ,Slavia' "aStltT Zagreb Telefon tnl HS u>ca 213 Bmiaii: JHIT usnjarska industrija *¦*• na Bregu pri Ptuju kupuje goveje, telečje, svinjske, kozličje in ovčje kože. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.