, ¥V t' spa-.,. I^P-v^gi '' ' -i' •'■?'■ f£■ H ■ 4» -¿¿to.-.** iS rrr j i; -• ..... fi: —«rasEKSsars sar v-«-- -i SS « , - ^BBm-^m» < Minulo soboto in nedeljo so se zbrali na Lokvah nad Gorico primorski smučarji, da bi se pomerili za naslove letošnjih prvakov v tej športni disciplini. Konkurenca je bila izredno močna, saj se je zbralo kar nad 200 udeležencev, med njimi pa razen znanega idrijskega tekača Erjavca najboljši tekmovalci Primorske. Dobrega razpoloženja ni mogla pokvariti niti meglena nedelja s snežnimi padavinami in Je (ako bilo dva dni na Lokvah pravo »olimpijsko« razpoloženje. Športni rezultati posameznih tekmovalcev v teku. alpskih disciplinah in skakanj u sicer ne pomenijo nekih vrhunskih dosežkov, pač pa so solidni in zelo spodbudni za nadaljnji razvoj te plemenite športne panoge na Primorskem, kjer je bila in je še letošnja huda zima izjemoma izredno naklonjena, saj jim je nasula na lepa smučišča od Kanina in Livka prek Črnega vrha, Nanosa in Javornlkov do Slavnl-ka in Snežnika zvrhano mero snega, na katerem bo še dober čas kipelo veselo življenje »na dilcah« ¡¡Sip: ■ ■ '."-V f/f-f :-.. 'n't:: : v'-. L ¿¿fiB glasilo socialistične ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPER — 22. FEBRUARJA Poštnina plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 9 :A NAMI SO OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE rai¥© V sredo minuli teden je Izvršni odbor okrajnega odbora Socialistične zveze v Kopru obravnaval in ocenil delo občinskih konferenc SZDL v primorskem okraju ter nakazal nekaj smernic za nadaljnje delo občinskih odborov SZDL ugotovitev skupnega sestanka z vsemi predsedniki občinskih od- končanih občinskih konferencah, prepustiti krajevnim odborom in da je Socialistična zveza že po- borov SZDL primorskega okraja, stala regulator odnosov na vseh Predsednik Lapajne je poudaril splošno mnenje, da so konference v glavnem uspele in dosegle svoj namen. Bile so hkrati in organizacije nasploh v prihod- zaključna faza širše množične ak-njem obdobju. Sejo je vodil pred- cije. ki je potekala od tolmačenja sednik Ivan Lapajne, ki'je uvo- predosnutkov nove zvezne in redoma iznesel svoje mnenje in po- publiške ustave prek krajevnih dal oceno konferenc na podlagi konferenc Socialistične zveze ter seminarjev o vlogi in nalogah področjih življenja in družbenega udejstvovanja našega človeka, potem je treba to še okrepiti in na tej podiagi zastaviti kar najširši program dela, prilagojen potrebam ljudi in usklajen s cilji skupnostim občanov posameznega področja. Številne naloge izhajajo tudi iz ugotovitev pomanjkljivosti na konferencah, oziroma izhajajo iz ugotovitve, da so posamezna področja družbene dejavnosti konference premalo osvetlile — kar RAZGOVOR Z DIREKTORJEM TOVARNE »IPLAS« INŽ. PETROM ALJANClCEM 0 Jugoslovani se razmeroma drago oblačimo. Če ostane vse po starem, se bomo oblačili čedalje bolj drago. Zraven tega pa še nesodobno. Ob naraščajočih svetovnih potrebah je klasičnih tekstilnih vlaken vedno manj, torej bosta volna in bombaž čedalje bolj iskana in bolj draga. Dobršen del sveta se zatorej naglo preusmerja na sintetična (umetna) tekstilna vlakna, ki učinkovito nadomeščajo klasična vlakna. Tekstilna industrija v modernih državah že izdatno posega po sintetičnih vlaknih, ki so neprimerno cenejša. Svetovna konfekcija pa je že zmagovito uveljavila izdelke, v katerih nastopajo sintetična vlakna samostojno ali pa v kombinaciji z volno in bombažem. Vse kaže, da pojdemo zdaj tudi Jugoslovani po tej poti, zlasti še, ker so nam analize pokazale, da bomo v bližnji prihodnosti že imeli surovinsko osnovo za proizvodnjo sintetičnih vlaken. ® Projekti nam obetajo nekaj tovarn, med njimi tudi tovarno @ poliesternega sintetičnega tekstilnega vlakna (tipa terilen) O v Kopru. Tovarna »Iplas« se je problema lotila 7. vso ,vnemo. Q In če bodo predpriprave stekle najugodneje, bomo začeli z © gradnjo že letos. Po dveh letih bo v tem primeru tovarna © popolnoma dograjena ter takoj začela s polno zmogljivostjo © proizvajati terilen. »Slovenski Jadran« je lani no- 90 "/o je torej namenjenih za na- vembra obširno seznanil svoje prave, predvsem tehnološko opre- bralce s problematiko surovin za mo. tekstilno industrijo, s perečim Tudi voda ne predstavlja po- položajem v naši državi, ki mora sebnega problema. V tem oziru drago uvažati volno, bombaž in tovarna ne bo zahtevna, saj ne bo druga vlakna. Pri tem pa tudi na- potrebovala več kot 20 litrov v kazal nekatere možnosti, ki jih sekundi. V glavnem gre le za hla- imamo. da bi se mogli skoraj lo- dilno vodo, ki pa bo po cirkula © © O © © © o o »Iz vseh naših tekstilnih bazenov prihaja nadvse ugoden odziv. V Mariboru, Novem mestu, Kranju in Varaždinu vlada izreden interes. Po napovedih in predvidevanju računa tekstilna industrija, da bo že leta 1966 potrebovala 3 do 4 tisoč ton terilena. S posebnim interesom pa se oglaša tudi konfekcijska industrija, ki si želi za svojo proizvodnjo sodobno tekstilno blago. Posebno nestrpna je terilenska konfekcija, ki se zgleduje po blagu in vzorcih iz sodobne evropske SZDL v razvijanju gospodarstva in vlogi subjektivnega političnega faktorja v tem razvoju. V tem pestrem, živahnem in razgibanem političnem delu se je vloga Socialistične zveze močno okrepila, kar so končno pokazale tudi občinske konference, ki so z dobrimi poročili in še boljšimi razpravami konkretno obsegle vso družbeno problematiko v občinah. Ni področja, ki se ga ne bi dotaknili. Zanimiv je bil pojav, da je bila tam, kier so bili referati in poročila posebno dobri, razprava manj izčrpna in bogata (Nova Gorica), da pa je bilo narobe, kjer poročila niso bila tako vanju najnujnejših potreb občanov razvoja vse naše socialistične. je hkrati znak, da je ta ali ona skupnosti. Nove naloge izhajajo iz dejavnost v posamezni komuni ali ocen vloge in dosedanjega dela v vseh premalo razvita, da ji po-kra.ievnih organizacij SZDL, nji- SVečamo premalo pozornosti in jo hovih sekcij in podružnic, izhaja- v intenzivni gospodarski graditvi jo pa tudi iz ocen in izkušenj se- zapostavljamo. Gre predvsem za minarskih oblik dela, zlasti pa javnih tribun, ki so najbliže problematiki članstva in vseh članov: Zato ima Socialistična zveza v načrtu vrsto seminarjev za nova vodstva krajevnih organizacij, pa tudi vrsto seminarjev, na katerih bodo obravnavali statute krajevnih skupnosti,- Treba bo tudi več posvetov za posamezna področja družbene dejavnosti. Tako. o vlo- probleme družbenega standarda in v njihovem sklopu za -probleme otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvene preventive, šolstva, za vprašanja delavskega turizma in rekreacije delovnega človeka, za problem kulture, pro- -svetnega in vzgojnega življenja, za obstoj in funkcioniranje družbenih služb, za vprašanja splošnega izobraževanja, štipendiranja, gt in sodelovanju občanov v čim rotiranja kadrov, za razvoj usluž-širšem družbenem samoupravlja- nostnih obrtnih dejavnosti, obra-nju in sodelovanju pri razvijanju tov družbene prehrane m druge krajevnih skupnosti in zadovolje- pomoči delovnim ljudem. Vsem - - - (Nadaljevanje na 6. strani) \onfekcijc.« (ž) podrobna (Piran). Na podlagi gradiva, tako poročil'kot razprave, se zaključki za nadaljnje delo pravzaprav ponujajo že sami. Če ugotovimo po v teh skupnostih, pri čemer je treba zlasti misliti na vlogo SZDL in vsebino njenega dela kot politične organizacije, materialno izvedbo vseh pobud pa je treba DOBRA IN VESELA NAPOVED IZ »TOMOSA« titi samostojne proizvodnje sintetičnih vlaken. Iz razgovora' z dikretorjem tovarne »Iplas«- v Kopru inž. Petrom Aljančičem pa zdaj posredujemo konkretnejše podatke iz načrta o graditvi tovarne terilena v Kopru. Kateri ugodni pogoji vplivajo na to, da je koprska lokacija primerna za tovarno sintetičnega tekstilnega, vlakna? »Če upoštevamo, V hudi in zaledeneli zimi se imenitno priležejo dobra in zanesljiva znamenja odjuge. Tako lahko rečemo, ko mislimo na »Spačka« (Citroen 2 CV), ki se nam je pred dvema letoma tako bogato in številno obetal, potlej cij'skem sistemu del j časa uporab- je vsa pričakovanja in upe J - --■- iznenada pobrala zima. Dobia znamenja zdaj govore, da je lan- ODLIKOVANI GARIBALDINCI Predsednik Tito je ob 20-letnici revolucije odlikoval tudi osem italijanskih brigad, ki so sodelovale v sklopu enot NOV v tem boju. To so bile tržaška brigada j-Garibaldi«, brigade »Antonio Gramsci«, »Bruno Buozzi«, »Gui-do Picelli«, brigada »Fontanot* ter I., II. in III. brigada divizije »Garibaldi«. Minuli petek je v Rimu velepo- že letos se bo dosedanjim pridružilo še nekaj stotin novih »Spačkov« - Nestrpnemu pri- « čakovanju pa bo izdatneje ustreženo prihodnje leto, ko bomo dobili iz »lomosa« vec kot kom teh brigad. slovesnosti so 1000 teh popularnih avtomobilov prisostvovali številni zastopniki javnega življenja, med njimi za-ka kot kakovostne izdelke. Naši stopnik predsedstva republike ljudje so si zdaj pridobili drago- Italije veleposlanik Corrias, dalje »red odjugo na. A tudi kanalizacija ni kritična, ker odpadne vode ne bodo ne okužene ne škodljive. V kakšni fazi so priprave? Kdaj bo mogoče zastaviti gradnjo? ska kriza mimo. Novorojenček, ki je sicer ob rojstvu tako burno zakričal in kmalu nato utihni, je prebolel hudo škrlatinko. Ta čas so v tovarni poskrbeli, da je sho- določenih delov V- Francijo, iz Francije pa tudi že prihajajo sestavni deli. Na osnovi popolnoma realnega načrta se Tomosu obeta, da bo v kooperacoijskem poslu letos realiziral najmanj 3 milijone NF (okrog 510 milijonov dinarjev). Minuli mesec so se nekaj časa mudili v Tomosu zastopniki »Ci-troena«. Potem ko so pretehtali cene izkušnje: tehnološke, ekonomske in tudi poslovne. Letošnji kompenzacijski posel je resda še skromen, je pa realen in soliden. Sicer pa kompenzacijski posel v kooperaciji Tomos-Citroen določa še neprimerno več.io listo dobavnih delov v nadaljnji vrednosti 2 in pol milijo- sedem generalov, med njimi general armadnega korpusa Che-chia, številni poslanci in senatorji (bilo je še pred ponedeljskim razpustom parlamenta). Med uglednimi gosti je bil tudi predsednik Nacionalnega sveta italijanskega odporniškega gibanja Ferrucio Parri. celotno problematiko, so postavili na NF. Ker pa so ti deli še v ob- SEMINAR ZK V BOVCU Čim dobimo odobritev Jugoslovanske investicijske banke, lahko konkretiziramo z inozemskimi dobavitelji razgovore glede samega znanja, sodelovanja da postaja pri nas na glavnem projektu ter glede proizvodnja sint.e- tehnološke opreme. S posojiloda- uho povedano: prav bi bilo, da bi cenah. Ali tike, konkretno te- jalci pa zaključimo razgovore za rilena kot vse- 40 odstotno udeležbo inozemske-stransko uporab- ga kredita. Po zaključku pogodbe nega umetnega z inozemskimi partnerji bi nato po preteku pol leta letošnji realen načrt kooperacij-skih poslov. Ob tej priložnosti se dil in bo že letos fantovsko pri- je že izkazalo, da »Citroen« zdaj brnel na tržišče. Točne številke že mnogo bolj realno gleda na v tovarni sicer ne vedo, vsekakor kooperacijo, da osvaja vrsto do- pa se potrošnikom že' letos obeta ločenih delov ter jih sprejema ce- nekaj stotin novih »Spačkov«. (Na lo v večjih količinah in povečanih z drugimi besedami: letos prišli na vrsto vsi tisti inte- naši inženirji, tehniki in delavci vlakna, nujen in neodložljiv ekonomski problem, potem lahko rečemo, da ima Koper za to prav dobre pogoje. Tovarna, ki bo letno proizvajala 6000 ton terilena v vrednosti 14,7 milijarde din. bo imela ob polnem obratovanju do 20,000 .ton transporta surovine, pomožnega materiala in izdelkov. Ob tolikšnem bruto proizvodu transport ne igra bistvene vloge, saj nastopa v strukturi cene v neznatnem deležu. Kljub temu pa je le treba upoštevati, da bo treba prva "leta surovine še uvažati. In tu je jasno, da je najcenejši transport po morju. Takrat, ko bo del osnovne surovine že dosegljiv iz domačih virov,'t. j. približno v 8 do 10 letih, pa bo investicija spričo visoko akumulativne proizvodnje že domala do kraja amortizirana. Amortizacijski rok bo tem krajši in tem hitrejši, ker pojde del proizvodnje tudi v izvoz.« Kako sodite o lokaciji, ki je izbrana za bodočo tovarno? »Lokacija je definitivno izbrana in tudi odobrena. Gre za teren, ki ga je Zavod za raziskavo tal preizkusil 7. vrtinami. Raziskava je pokazala, da znaša nosilnost tal 2 kg na cm2, kar je normalna trdnost za gradnjo tti-di. najzahtevnejših objektov. Sicer pa je pri gradnji te tovarne prav zanimivo razmerje med gradbenimi objekti ter samo opremo, zlasti tehnološko. Za same gradbene objekte pojde komaj 8 V« investicijske naložbe, ki znaša v celoti (osnovna in obratna sredstva) 15 milijard. Več kot resenti, ki so bili prijavljeni, varčevali za ta avto, imeli zanj zagotovilo v rokah, pa bili vendar razočarani!) Znano je, da nastaja »Spaček« v kooperaciji, našega »Tomosa« in francoskega »Citroena«. 'Kaj vse dobrega ima »Spaček«, ne bomo ponavljali. Tisti, ki ga imajo, ga hvalijo na vso moč, čeprav ga ni moč postaviti med avtomobilske polletna poskusna pro- .-lepotice. Povsod, po vseh naših ,, repubUkall je na st0(;ine jn tisoče interesentov: torej je »Spaček« zaželen. Zamrznil je lani, ker To-mos le ni zmogel izpolnjevati ko-operacijskih obveznosti. Toda kaže, da so v Tomosu to zatišje temeljito izkoristili. Sami ali pa v domači kooperaciji so zdaj stvari dognali ter se spet vključili s »Ci-troenom« v reden kooperacijski posel. Zdaj spet tečejo dobave najkasneje začeli z graditvijo tovarne. V kolikor bi zdaj dobili rešitev, bi začeli graditi proti koncu letošnjega leta. V tem primeru bi bila tovarna popolnoma dograjena proti koncu leta 1965. V njej bi takoj stekla proizvodnja z vso zmogljivostjo. Pri nas je sicer določena izvodnja, Toda v primeru, kakršen je ta tovarna terilena, kjer je udeležen inozemski partner, ki jamči za kakovost, za vse najnovejše znanstveno-tehnične dosežke ter za brezhiben ]x>tek proizvodnje, je razumljivo, da normalno proizvodnja hitro in takoj steče.« Pa š-e lole: kakšen odmev doživlja pri tekstilni industriji zamisel o tovarni terilena? niso v lanski krizi vrgli puške v koruzo. Uporno so se lotili raziskovanja, študija, dela, preizkušanja in slednjič proizvodnje določenih delov, ki jih zdaj »Citroen« (ko jih je tudi sam temeljito preizkusil!) sprejema brez pridrž- delavi kot vzorci, ali pa so kot vzorci že pri Citroenu v 'preizkušnji, je mogoče računati, da bo stekla redna dobava v Francijo proti koncu letošnjega leta. Tako bo torej Tomos leta 1964 že mogel v kooperaciji s. Citroenom realizirati 5 in pol milijona NF. Ta realizacija pa že zagotavlja, da bo mogel »Tomos« prihodnje leto ustreči potrošnikom s precejšnjim številom »Spačkov«. Vsem tistim pa, lfi se tako požrtvovalno trudijo in potijo okoli te »Spačkove« odjuge, velja najlepše priznanje! (ž). V četrtek, petek in soboto minuli teden je bil v Bovcu seminar za sekretarje, organizacijske sekretarje in predsednike ideoloških komisij občinskih komitejev ZK Primorske. Na njem so se pogovorili o dosedanjem delu občinskih komitejev ZK, ki so ga zlasti ocenjevali skozi prizmo zaključkov IV. plenuma CK ZKJ in razvijanje odnosov v gospodarstvu, posebno samoupravljanja in delitve dohodka po delu ter ob tem določili nadaljnje naloge komunistov za dosego čim boljših rezultatov na tem področju. MATEMATIČNI DOKAZ O POTREBI KOPRSKE ŽELEZNICE Opozorili smo na pripravljalna dela za sedemletni plan za izgradnjo jugoslovanskih železnic, katerega naj bi pričeli izvajati s prihodnjim letom. Pri tem smo tudi dejali, da je nujno potrebno vnesti v ta plan mimo drugega gradnjo železniške povezave s Koprom, Da se ne bi spet zgodilo, da bi delali kalkulacije na podlagi sedanjega položaja, je potrebno ga bo potrebnih 4000 vlakov s po pomisliti na bližnje perspektive 30 vagoni aH 12 na dan, To pa so blagovnega prometa po progi, ki 'e minimalne postavke, v resnici naj bi jo gradili. moremo pričakovati že znatno , . ,, . . . , večje povečanje. Dalje moramo k V letošnjem januarju smo do- temu prišteti še razvoj koprske živeli, da so morali na zelezniski in sploh vse obalne industrije v postaji na Kozini natovonti ali prihodnjem sedemletju. Samo iztovorit kak dan celo do 100 va- „iplas« bo proizvajal okoli 6000 gonov blaga. Če računamo 10 ton ton tekstilnih vlaken, da ne upo-na vagon, da to 3 vlake s po 33 števamo še drugih izdelkov te in-vagoni. Ze sam letošnji plan ko- dustrije. Z reprodukcijskim mapi skega pristanišča bi ob upo- terialom se to podvoji, Potem ne rahljanju zelezniskega prevoza smemo pw,abiH na perspektive dal približno tri take vlake vsak obalnega kmetijstva, ki ne bo dan. Doseženih 3<.17r> ton prorne- os| ¿e jim bo občinski od- specializacijo, sodobno organiza 't0 "a° omogočto" ^prlrč-' bor SZDL pomagal z materialom cijo dela ln upravljanja ter racio- dttev, Je že razprodana, čeprav Jc v njej okoli pet tisoč sedežev in s finančnimi sredstvi. SKUPŠČINA OBČINSKEGA ZDRUŽENJA BORCEV NOV V PIRANU V začetku tega meseca so se zbrali v Piranu člani občinskega združenja borcev NOV na svojo letno skupščino, da bi pregledali uspehe in slabosti pri reševanju vrste aktualnih, družbeno-polltičnih in svojih osebnih problemov, Skupščine sta se kot gosta udeležila predsednik ln član okrajne Zveze združenja borcev NOV tovariša Mirko Pire in Tone Ukmar. V svojem poročilu o enoletnem delu je predsednik občinskega združenja Mirko Mohar takoj ugotovil, da bi bili uspehi mnogo vidnejši, če bi razne komisije in krajevne organizacije združenja borcev NOV bolj sodelovale z občinskim združenjem. Občinsko- združenje borcev NOV v Piranu šteje 775 članov (Piran, Sečovlje, Portorož, Lucija, Beli križ, Pa-dna—Raven—Nova vas, Slrunjan). Na večini letnih konferenc teh sedmih krajevnih organizacij Je bilo največ govora o vprašanjih in problemih, ki zadevajo življenjski standard bivših borcev. In največ razprave, pritožb in želia je bilo okrog stanovanjskega vprašanja, ki še za marsikaterega člana združenja ni urejeno. Diskutanti so izrekli v teh razpravah precej kritičnih pripomb, žal pogosto upravičenih. Za tiste člane združenja borcev, ki so v delovnem razmerju, je stanovanjsko vprašanje v večini primerov vsaj zasilno rešeno, drugače pa je s tistimi, ki so upokojeni. Za take bi morala- poskrbett komuna. Najbolj so bivši borci prizadeti, kadar moledujejo za stanovanje od foruma do loruma kot za miloščino, vili občinskemu ljudskemu odboru. Lani je ObLO Piran zahteval nov elaborat, združenje pa ga ni moglo izdelati, ker nI Imelo denarja. Ob tem so še lahko ugotovili, da tudi za tista razpoložljiva sredstva (5 milijonov), ki jih je ObLO imel. za adaptacijo stanovanj bivših borcev, niso sodelovali z združenjem in niso upoštevali prioritetne liste. Tudi sicer jc združenje borcev naletelo na precej gluha ušesa pri ObLO, ko so zaproslii za nekaj finančnih sredstev, ki bi jih uporabili za denarne nagrade in pomoč tistim bivšim borcem, ki so slabega zdravja in materialno slabo preskrbljeni, ter za dostojne pogrebe svojih članov, če tega ne zmorejo njihovi svojci. Sicer je pripravljalo občinsko združenje borcev v Piranu vrsto drobnih, toda življenjsko važnih stvari za svoje člane, organiziralo ali sodelovalo je pri raznih manifestacijah in proslavah krajevnega in občinskega značaja, organiziralo pogrebe, obiske bolnikov in razne druge akcije. Največ dela in najtežjo nalogo je imela komisija za prošnje ln pritožbe. Lani je prispelo na to komisijo združenja 227 vlog, od katerih je bila dobra polovica ugodno rešenih. Prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla zaživeti komisija, ki bi imela nalogo zbrali in urediti zgodovinske dokumente in spomine narodnoosvobodilnega boja. Ce hi komisiji uspelo'zbrati in urediti material, bi lahko izdali kroniko ali zbornik, ki bi imel za bodoče rodove nalno izkoriščanje družbenih sredstev in kadrov. S tem da so se od zadruge ločili proizvodni obrati, se bo lahko zadruga posvetila, svoji osnovni nalogi, to je socializaciji vasi, kooperaciji, strokovnemu sodelovanju s kme-tijci in izboljšanju tehnološkega procesa. Proizvodni obrati v okvi-, , .... , ru novega kombinata pa se bodo sili, ki skrbita za otroke padlih bor- : , , & . ,. , - ,V-.,, „„ cev ter za izobraževanje in strokovno lahko specializirali, izključili po- usposabijanje bivših borcev, sredovanje tretjega. Skupščina je ob koncu sklenila, da Med najpomembnejšimi prido- se bodo morali člani združenja borcev ... . . , . , ,,.,.,„• „„ - letos posebno skrbno pripraviti na bltvami pri tej zdruzitvi pa je proslavo 20. obletnice priključitve dejstvo, da so se vsem odprle Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji možnosti za nove strokovne služ- (proslava bo v Cerknem) ter na pro- , . t raziskovalno slavo 20. obletnice prvega kočevskega De in za znanstveno raziSKOvamo zbora. delo. Pedagoški seminar zo strokovne šole čeprav bi moralo biti vsaj stanovanje neprecenljivo vrednost. za te ljudi družbena skrb in družbeno priznanje za njihovo sodelovanje v ljudski revoluciji. 7.e leta 1961 je združenje borcev v Piranu pripravilo celotni elaborat za popravilo stanovanj bivših borcev. Skupaj je bilo 173 predlogov, za kar bi bila seveda potrebna izdatna finančna sredstva. Zato so izdelali tudi prioritetno lislo ln vse skupaj dosta- Pojem »strokovna šola« postaja publiškim zavodom za strokovno iz dneva v dan širši in še nanaša izobraževanje dne 17. in 18. t. m. mimo ostalih že tudi na »srednje« v Kopru pedagoški seminar. Prvi šole, kakor so se imenovale do dan sta predavala prof. Andolj-nedavna. Skupno tem šolam pa je šek in Bertoncelj o metodi učne-zlasti občutno pomanjkanje peda- ga dela na tej stopnji ter o dobi goško verziranih predavateljev, ki pubertete, naslednjega dne pa so prevzemajo učna mesta kot stro- udeleženci prisostvovali učnim kovnjaki iz gospodarske oziroma nastopom na Pomorski srednji proizvodne operative. Po drugi šoli, Ekonomski srednji šoli, gim-strani opažamo, da je poklicnim naziji in pri Kovinarskem šol-pedagogom prav pogosto potreb- skem centru. no boljše poznavanje strokovne V predavanjih in razpravah je strukture svojih zavodov glede na bilo med drugim pomaknjeno v metodično in tudi vsebinsko plat ospredje zlasti vprašanje siste-pouka. matične priprave predavatelja na Zato je priredil tukajšnji zavod «¿no uro, ki jo je mogoče prever- za pedagoško službo skupno z re- J?*1 taIi0 cot vse os{al? ^iteljevo delo. Praksa namreč kaze, da je predavatelj v večini primerov V BUKOVJU PRI POSTOJNI PREDAVANJE: strokovno, vsebinsko sicer dobro pripravljen, ne pa vedno tudi me- »Neznani domači kroj« samezni učni uri. Pred kratkim je bilo v Bukov- Božič in Andrej Požar. Naloga Glede na letošnje podaljšane se-ju pri Postojni zanimivo preda- pododbora bo, da bo skrbel za mestralne počitnice in da ne bi bil vanje o skrivnostih predjamske- ureditev naselij v našem območ- pouk ponovno prikrajšan, so ude-ga gradu. Predaval je profesor ju, V letošnji sezoni bodo razpi- leženci, nad 70 po številu, žrtvo-Ilabe in prikazal lepoto Predjame sali tudi nagrade za najbolje ure- vali za lastno izpopolnitev prosto Precej aktivno pa sta . delali komi- za njihov nadaljnji razvoj, koristili del hranilnih vlog za krcdi-tiranie komunalnega gospodarstva itd.) Do privatne obrti Je voditi 'la'\0 davčno politiko, ki bo stimulirala tudi privatnega obrtnika Nasploh pa naj bi posebna skrb občin veljala razvijalcu storitvene ohrt.i. Zlasti nadaljnji razvoj turizma narekuje potrebo po nenehnem izboljševanju kvalitete komunalnih in obrtnih storitev. Zato je toliko bolj na mestu priporočilo, naj bi tako v resoluciji okraja kot v občinskih družbenih planih bila Jaono nakazana takšna orientacija, ki bo zagotavljala skladen razvoi komunalnega gospodarstva In obrti; — na področju trgovine Je treba z nadaljnjim vlaganjem ln boljšim gospodarjenjem doseči modernizacijo trgovine, njeno prlla-gojevanjc zahtevam turizma, ob tem pa onemogočiti vsak pojav — v" °zv e 7, i'' 'zapos 1 o v a 111 e m delovne sile bi bilo treba nasploh skrbeti za zmernejši tempo zaposlovanja, pri vključevanju novih delavcev ter delavk v delovno razmerje pa dati prednost nezaposlenim v industrijskih središčih, ker se s tem Izognemo mnogim drugim materialnim Izdatkom. Predlog resolucije okraja predvideva, da bo večji del na novo zaposlenih vključen v industrijo. IO 00 SZDL ln predsedstvo OSS pa priporočata, naj bi bilo težišče zaposlovanja nove delovne sile predvsem na terciarnih dejavnostih, ker je lo tudi v skladu s splošnimi družbenimi prizadevanji. 7. uvajanjem druge In tretje izmene pa 1) v gospodarskih organizacijah najlaže rešili problem neracionalno zaposlene delovne sile; — resolucija OLO, zlasti pa družbeni plan komun naj bi posvetili še večjo pozornost nadaljnjemu razvoju javnih služb, pri cemer bi bilo treba predvsem zagotoviti, da se sredstva za te službe objektivno formirajo ln rastejo v skladu z rastjo narodnega dohodka na območju posamezne komune; — ker je materialna stimulacija delovnih organizacij m proizvajalcev pogoj za večjo proizvodnjo, produktivnost in Izvoz, je tr«ba dalje sistematično razvijati sistem delitve dohodka po delu organizacijo ekonomskih enot, neposredno upravljanje proizvajalcev, kar vse naj pride do najpopolnejšega izraza v statutih delovnih kolektivov, Ker je vse to sestavni del proizvodnje, naj bi se pri izvajanju teh nalog angažirale ne samo politične organizacije in organi samoupravljanja, ampak tudi strokovne službe v> delovnih organizacijah ter upravni in oblast- _ gfende°rnaalkomptekscn položaj proizvajalcev v delovnih kolektivih se kaže posebna potreba po razvijanju kadrovsko-social-nih služb in centrov za izobraževanje, v oltvlru katerih naj bi skrbeli za pravilno vodenje kadrovske politike, za pravilno zaposlitev kadrov in organiziranje sistema Izobraževanja proizvajalcev za konkretne potrebe proizvodnje; — da bi omogočili porast proizvodnje, produktivnosti ln Izvoza, nal bi pospeševali procese integracijo, ki pa se ne izražajo le v 'spajanju posameznih gospodarskih organizacij, ampak tudi v vseh drugih oblikah proizvodnega sodelovanja, osnovni cilj sleherne oblike Integracijo pa mora biti večja In cenejša proizvodnja ob Istočasni materialni In družbeni decentralizaciji; — prizadevanja za večjo in cenejšo prozvodnjo, se posebej za vključevanje v mednarodno delitev dela, zahtevajo stalno in smotrno uvajanje znanstveno raziskovalnega dela na vseh področjih gospodarskih dejavnosti; , ,. — realni standard je eden od najvažnejših pogojev za izpolnitev osrovnih obveznosti, ki izhajajo iz resolucije okraja ter Planov občin in delovnih organizacij. Realni standard se mora olillko-vatl V odvisnosti od proizvodnje, produktivnosti m gibanj na tržišču. Občinski ljudski odbori naj ne bi poviševali nobenih davščin lil dajatev, ki lil hromenile standard zaposlenih. Spremljali na' bi gibanje cen na svojem področju in z ekonomskimi ukrepi vplivali na čim večjo stabilizacijo tržišča. Občinski ljudski odbori naj bi posebno skrb posvetili gradnji stanovanj, urejanju sodobnih objektov za družbeno prehrano ild. Organizacije Socialistične zveze in sindikatov naj se predvsem zavzemajo ža to, da hodo plane komun in delovnih organizacij pred sprejemom obravnavali občani in proizvajalci, da se bodo njihovi predlogi in pripombe upošteval! oziroma bodo dobili pojasnila v primerih, ko ti predlogi In pripombo niso sprejemljivi, Prav tako je potrebno že od vsega začetka spremljati Izvajanje planskih nalog, posebej so gibanje osolinih dohodkov in realnih osebnih dohodkov, odpravljali nastale težave ln pomanjkljivosti ob neposrednem sodelovanju vseh proizvajalcev. organizacije Socialistične zveze in sindikatov si morajo z vso odločnostjo in doslednostjo prizadevati za uveljavljanje teh stališč tako pri sestavi družbenih planov kot. in predvsem pri njihovem izvajanju Okrajni sindikalni svet Okrajni odbor SZDL KOPER Urejuje uredniški odboi Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Ured-nlštvo ln uprava v Kopru, Cankarjeve 1, telefon 21-470 Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 002-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek In kllšejl tiskamo CZP primorski tisk Koper, tiskano no rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica LJubljana in okolice s številnimi barvnimi diapozitivi. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Ljudje so z zanimanjem in strmenjem gledali čudovite lepote domačega kraja in se čudili, da jih. dotlej še niso poznali. Po predavanju je tovariš Marijan Šibenik poudaril pomen razvijanja turizma in na vlogo bodoče vaške skupnosti,' ki jo bo pri tem imela., Izvolili so tudi pod- jena hiše. naselja in za posamezne nedeljo, kar je vsekakor vredna G. J. zabeležiti. osvaja tujino V francoskem mestu Lyon je te je namreč prodala francoskim trdni II. mednarodna razstava .sve- govcem dva tipa igrač, in sicer tovnih proizvajalcev igrač. Med električni čoln in komplet Mali okrog 600 francoskimi in tujimi elektrotehnik. Veliko zanimanje odbor, ki bo deloval v sklopu TD razstavljalci je tudi Mchanoteh- zbujajo tudi njeni električni vlaki Luka ' Ceč v Postojni. V podod- nika iz Izole, ki je s svojimi iz- ter kaže, da bo Mehanotehnika na boru so: Jože Gode.iša, Anton delki zbudila veliko pozornost. Še tem velesejmu sklenila vrsto ze-Poljšak, Anton Verbič, Andrej pred otvoritvijo tega salona igrač lo ugodnih zaključkov. IVAN REGENT (Pripombe li knjigi G. Piemonteseja »O delavskem gibanju v Trstu do konca prve svetovne vojne«) G. Plemontese se premalo ustavlja tudi pri vprašanju o združenju slovenskih in hrvaških socialistov v Julijski krajini in v Istri s Socialistično stranko Italije po prvi svetovni vojni. Ta združitev ,1e posledica sklepa posebne konference slovenskih In hrvaških socialistov v Trstu in razumevanja vodstva Socialistične stranke Italije, Slo je predvsem za načelo enotnosti socialističnega gibanja v vsaki posamezni deželi, za kar so se slovenski socialisti v Trstu zavzemali že v času občinskih volitev 100.0 — za načelo, ki je bilo v nasprotju s socialistično prakso v bivši Avstriji. Posledice te združitve so bile v vseh ozirih ogromne. Socialistično gibanje med Italijani, Slovenci In Hrvati v Julijski krajini in v Istri se je kvantitativno okrepilo. Sicer že redki narodni spori v delavskem gibanju so prenehali. Niso več govorili ln razpravljali o italijanskem in o jugoslovanskem delavskem socialističnem gibanju, marveč le o delavskem socialističnem gibanju, o socializmu. Pokojni Plttoni se je še vedno zgražal nad socialističnimi pridevki, kajti med socialisti so bili reformisti, makslma-listl, komunistični socialisti Itd., toda li pridevki že niso imeli več nacionalnega prizvoka. Sedaj Jc šlo le za pravilno ali nepravilno razlaganje marksizma, za tako ali drugačno strategijo in taktiko, za tako ali drugačno stranko. Toda združitev slovenskih in hrvatskih socialistov Julijske krajine In Istre s Socialistično stranko Italije, t|. z italijanskimi socialisti, je tako epo-halnegB načelnega pomena, da bomo o tem dogodku vedno premalo govorili. čeprav je ob številčno močni Socialistični stranki Italije šlo dede nas le za številčno relativno majhno slo-vensko-hrvalsko skupino. Toda ta mala socialistična skupina je bila čvrsta, disciplinirana, načelna ln internacionalna. Ne bo odveč, če spotoma omenim, da se v nasprotju s slovenskimi In hrvatskimi socialisti v Julijski krajini in v Istri nemški juž-notirolski socialisti niso hoteli pridružili Socialistični stranki Italije, Pri pisanju o nekaterih momentih zgodovine delavskega gibanja v Trstu G. Plemontese dosledno uporablja metodo kronike in časovnega reda. V knjigi, ki Je bila napisana in objavljena po naročilu komunistov, Je taka metoda preozka, taka kronika učinkuje preveč suho. Nehote se vprašaš: zakaj tako, zakaj samo to? Primer; vloga dr. Edmunda Pue-cherja (in njegovih somišljenikov) v stranki; njegov znani nacionalizem in reformi/.em: njegov sovražni odnos do Oktobrske revolucije itd., bi moral dobili v zgodovini delavskega gibanja v Trstu več prostora in pisec, take zgodovine bi moral vse navedeno o Pueeherju marksistično komentirati, Ne zaradi pokojnega dr. Puecherja, let Ima v zgodovini delavskega gibanja v Trstu tudi svoje zasluge, marveč zato, da bi pokazal sedanji delavski generaciji, kakšnih poti, kakšnih-metod In ideologije naj se Izogiba. Puecher namreč nI bil sam, imel je mnogo somišljenikov. Leta 1919 je večina članov tržaške sekcije italijanske socialistične stranke v Trstu kljub njegovemu sovražnemu odnosu do Oktobrske revolucije ln do boljševl-kov glasovala proti njegovi izključitvi i/, stranke, čeprav je vodstvo tržaške Italijanske socialistično stranke, ki je predlagalo izključitev Puecherja, bilo za Tretjo Internaclonalo, Puecher je urejal revijo »La Lega della Naslone« ln pisal vanjo. Piemontcse citira Iz njegovega članka v ,iv, zvezku te revije trditev, da »patrlotlfnl (podčrtal I. K.) socializem v Avstriji, zlasti za Italijane v Avstriji, bi bil nesmisel, taka umska zabloda, taka perverznost proti naravi, da tega ne bi mogel opravičiti noben razlog in kar bi nas bilo kot socialiste in kot Italijane osramotilo , . .« Ta stavek, natisnjen v Plemontesejevl knjigi, ostane, kakor mnogo drugih, brez komentarja. Ce Je v tem citatu Puecher odklanjal patliotični socializem v korist Avstrijo, čemur ne bi mogli oporekati, se Je kmalu ln sicer še Istega leta izrazil za italijanski patriotični socializem. Ta patliotični socializem je navduševal Puecherja, ko Je sprejemni In pozdravljal italijanskega generala Pet.it! di Rornto, ki Je prijadral z vojaki iz Benetk v Trst ln ko je 3. novembra 1918 narekoval uredniku strankinega lista »11 Lavoratore« navdušen uvodnik v slavo Italiji in pozdravljal italijanske vojake kot osvoboditelje. Tega Piemontcse ne pove,' To je bil tisti patriotični socializem, ki jc onesposobil Drugo Internacio-nalo, da bi preprečila vojno in se borila proti njej, ko je izbruhnila. Gre za Isti patliotični socializem ali so-clalpatriotlzem, ki je voditellem skoraj vselv socialističnih strank narekoval navduševati delavce svoje države za boj proti delavcem druge države Knjiga bi talla nedvomno mnogo pridobila, če bi bil njen avtor vse te dogodke ln vso Puecherjevo reformi-stično miselnost marksistično komentiral, Ne glede na vse napake Piemonte-sejevo delo ni brez vrednosti, saj le v svoji knjigi prikazal prve izredno požrtvovalne voditelje italijanskega I Kltaanla v Trstu. Pri tem nam Je z dobrimi dokumenti posredoval llk pokojnega voditelja tržaškega Italijanskega socializma Valentina Pltto-1,1 Podobo njegovega internacio-nallzma, ki Je lahko še danes za zgled. Pittoni je spadal med tiste italijanske socialistične voditelje na Primorskem ln v Istri, ki so razumeli, da se boj slovenskega in hrvatskega ljudstva logično, normalno vsklaja z bojem vseh zatiranih za svoje pravice. Za te pravice se je kot voditelj italijanskega socialističnega gibanja v Trstu odločno boril in Je pri tem prav tako odločno odklanjal vsak nacionalizem, kar je nato povzročilo divje sovraštvo Italijanskega nacionalizma. Zamisel izdati takšno knligo je bila dobra in pametno Je, da Je knjiga izšla, čeprav v pomanjkljivi obliki. Morda bo našel kdo v njej še kaj nepotrebnih strani, pa tudi še kaj dobrih. Tej knjigi bi bilo treba dodati predvsem še knjigo o slovenskem delavskem gibanju v Trstu, Ker pa so slovenski socialisti iz Trsta vodili socialistično agitacijo, propagando in politiko v vsej Julijski krajini in v Istri in do konca prve svetovne vojne . »i 7 Dalmaciji. bi morala kdaj nastati knjiga o celotnem delavskem gibanju v vseh omenjenih pokrajinah. Ne delam si utvar, delo bi bilo težko, predvsem zaradi pomanlkanja dragocene dokumentacije, in še posebej težko, ker jc zgodovina občutljiv predmet, ki zahteva visoko kvalificirane strokovnjake, zahtevne, potrpežljive, natančne ln objektivno. Zgodovinar delavskega gibanja pa mora biti poleg tega tudi marksist. Za takšno publikacijo bi bila potrebna tudi spominska literatura — nekaj je sicer že imamo, ki pa je je še vse premalo. G. Picmontese se pa še tega, kar imamo, nt poslužil. G, Plemontesoju je treba priznati, da se Jc z materialom, kar ga je imel na razpolago, potrudil ln da nam Je da največ, kar Je mogel v takih pogojih. j "4 Štev. 9 _22. februarja 1963 »SLOVENSKI .TASRAN-t Stran S IVAN REGENT: P ' o © wsiatioviivï Komunis«iene w «JuBiJsfci krajini Sra ßsfiiPü ^íí^í'/^r^^'o" mola8386- Kiivo, Ce se dogodki niso razvili samo vodstvo Socialistične stranke v t... _ pa, 5cm se '> Kmetov in vojakov, katerim gibanjem ni bila kos. Kar sem napisal, je seveda le mrvica vzeti iz velikega skladišča. Ti dve leti - 1919 in 1920 - bolta ostalt v zgodo- in vM?i-pVtrnfnriM, gibanja Italije kot leti velikega vzpona in velike tragedije. \ delavskem in kmetskem gibanju 1919 in 1920 «rP"»«"»«;®« «alltenske. socialistične stranke, da bi pogumno Prevzela tako ali drugačno odgovornost, moramo iskati odgovor, zakaj Jc italijanska industrijska in agrarna buržoazija mogla organizirati m oborožiti fašizem in zakaj se je najzavedne.iši proletariat moral ločiti od reformistov In ustanoviti Komunistično partijo, čeprav s precejšnjo zamudo in čeprav Je to terjalo cepitev proletarskih V taki atmosferi, v takih okolnostili in pod takim vplivom in učinkovanjem iz dneva v dan se Jc razvijalo tudi delavsko in kmet-sko gibanje v Julijski krajini in v Istri. V takih okoliščinah ie tu nastala Komunistična stranka Italije, Spominsko ali zgodovinsko opisati vsa dogajanja v Julijski krajini je in bo vsakemu težko, celo težaško delo. Morda bi spočetka bilo bolje, če bi posamezniki pisali o posameznih političnih dogodkih in ideoloških bojih, ki se jih ni manjkalo. Kasneje se bo našel človek, ki bo take zapise združil v zgodovinski epos. Vodilno delo po prvi svetovni voljni med Slovenci in Hrvati v Julijski krajini, vstevši Istro, ki je bilo med nami in italijanskimi socialisti skupno, je slonelo predvsem na dr. Henriku Tumi in na meni. S tem nimam namena zanikati dela drugih tovarišev. Nasprotno. Ampak res jc, da drugih v pokrajinskem merilu aktivnih vodilnih tovarišev ni bilo. Prejšnji iz soclalnodemokratske dobe so tako rekoč zginili. Srebrnič Jože sc je relativno kasno vrnil iz Sovjetske zveze. V tistih dveh letih sva z d-. Henrikom Tumo v Julijski krajini in Istri, to se pravi v deželi od neke do Furlanije preko Goriške in Trente, od Trsta do Postojne in Pivke z Idrijo vred, dobesedno raz-predla socialistične politične sindikalne in kulturne organizacije. Sicer s.em vedel, da se dr. Turna nagiba bolj na desno, čeprav je ob vsaki priložnosti zahteval, naj bi se stranka imenovala komunistična. Vendar nI delal slabše od posameznih italijanskih makslmalistov. Predvsem pa ni bil maksimalistlčni demagog. Bil je vsako nedeljo in vsak praznik na deželi, kjer ,ie prirejal predavanja in sliode. Mnogo je pisal v »Delo«. Oba sva bila člana skupnega socialističnega pokrajinskega odbora. Omrežje političnih organizacij socialistične stranke v Julijski krajini in v Istri — ki so leta 1921 skoraj vse pristopile h Komunistični partiji Italije — ima svoja imena. To so zlata imena tovarišev, ki jih mi vsi. slovenski, italijanski, jugoslovanski komunisti ne smemo pozabiti. To so imena tovarišev, ki se jim bo treba prej ali slej, tako ali drugače oddolžiti. To so Imena izredno nadarjenih delavcev in kmetov Julijske krajine in Istre, ki so kot izredno inteligentni, aktivni, organizacijsko sposobni in pogumni tovariši bili nezamenljivi srednji kader, ki je. uresničeval potrebno vez med strankinim vodstvom in množicami. Bilo jih je na desetine, vsega nekaj sto. To so tovariši, ki so v najtežjih trenutkih prenašali direktive strankinega vodstva med množice in lam te direktive uresničevali. Misel na te tovariše mi vzbuja tudi spomin na nek večer iz leta 192", ko me je v tedanjem ljubljanskem hotelu Tratnik, kjer sem stanoval, voditelj goriških krščanskih socialistov Besednjak vprašal, kako neki smo komunisti pri političnih volitvah 1921 dobili tako mnogo glasov in dva poslanca, ko nam niso dovolili ne shodov ne letakov ne lista. Prepričan je bil, kakor vsi protikomunistični voditelji, da smo svoj uspeh dosegli z znamenitimi trojkami. Naši glasovi pa so hili delo in uspeh našega srednjega kadra. Le, da je v resnici glasovalo za naše kandidate še več volivcev kot so nam fašisti priznali glasov, Ta srednji kader je leta 1920 na sestankih dnevno ustvarjal okolje v prilog ustanovitve Komunistične partije. Naj tu povem, da smo v Julijski krajini in Istri — edinih dveh provincah Italije — imeli partijsko enotno organizacijo, da so njene sekcije januarja 1921 na socialističnem kongresu v Livornu oddale večino glasov za komunistično resolucijo, V nobeni drugi polovici Italije n i imela Komunistična partija Italije večine. Socialisti so trdili, da se ima Komunistična partija Italije za ta uspeh zahvaliti tedanjim slovenskim socialistom Julijske krajine in Istre. Socialistično gibanje v starih provincah Italije jc vedno krepko odjeknilo v Julijski krajini in v Istri. Stavk, bojev in gibanj jc bilo nič koliko, V septembru leta 1920 je Konfederacija dela sicer sklenila, naj v Julijski krajini delavci ne zasedejo fabrik. Tak sklep jc bil verjetno posledica dejstva, da sta bili Julijska krajina in Istra še vedno pod vojaško upravo. Delavci so se tega sklepa držali, toda prav v dneh zasedbe fabrik je bila v vsej Julijski krajini in Istri splošna politična stavka, naperjena proti fašizmu. Prišlo Je do pouličnih bojev, a pri Sv, Jakobu, v tem delavskem predmestju Trsta, je prišlo do barikad. Nastopila je brigada Sassari s topovi in generali.1 Med delavci in ljudstvom jc bilo nekaj mrtvih. Za to stavko so se zelo ogrevali reformisti in maksimalisti, dasi je bilo jasno, da Jo provoclra policija. Javno sem nastopil proti stavki sam, popolnoma sam. Tudi drugi tovariši so bili proti, saj so mi povedali, toda nihče ni imel poguma govorili javno proti stavki. Ljudstvo je sililo v stavko. Hkrati .io je policija po svojih agentih tajno in skrbijo provocirala. Delavci so imeli nekaj mrtvili, to je bil »uspeh« stavke. Zato se je bil teror še povečal. Za časa te stavke sem bil i Milanu in tam sem doživel v zvezi s to stavko žalostno-smešno anekdoto. Del ali kvart Trsta, ki mu pravimo Sv. Jakob, se p» itali.lansko imenuje »Monte San Giacomo« (Hrib sv. Jakoba) pač zato. ker je ta del mesta nekoliko vzpet, na griču, približno tako visoko kakor Ljubljanski grad, le da Je grič preeei večji. Ko so v Milanu zvedeli, da jo proti Sv. Jakobu, tj. proti »Monte San Giacomo«, nastopila vsa brigada Sassari z generali in topovi, so prihajali milanski in drugi novinarji k meni, da bi zvedeli, kako visok ie ta hrib in kaj naj bi bilo vzrok, da ga italijanska vojska do tedaj še ni mogla zavzeti. Ko sem Jim povedal, da ne gre za hrib, marveč za majhno višino v mestu, kakor npr. za Pineio v Rimu, ml niso hoteli verjeti. Menda jim je bilo bolj prt srcu verjeti, da Jc »Moutc San Giacomo« visok vsaj kakor hrib Gran Sasso v Apeniiiili. . „, , Napak, kakršna ie bila stavka v septembru 1920 v Trstu, smo v Julijski krajini in Istri zagrenili precej, najprej kot socialisti in kasneje kot komunisti, Težko je prepričati ekstremiste za vsako ceno, da mora politična stavka po treh dneh preiti v oboroženo vstalo ali pa sc mora končati. Politična stavka je tako ali drugače vedno naperjena proti državi, in njeni vojski. Za tako stavko se je treba dobro' pripraviti in bili pripravljen na vse. Oe je bila mogoča revolucija v starih provincah Italije, •— a taltšen je bil položaj! — .ie bila Se bolj mogoča v Julijski krajini tn Istri Tu hI bila verjetno bolj krvava in bi bili imeli proti sebi reakcionarno Jugoslavijo Karadjordjevlčev, ki bi bila izkoristila zmedo v Itali ii v svoje nacionalistične namene. Toda revolucija v Itallli bi bila 'pospešila revolucijo v Nemčiji, preprečila kontrarevolucijo na Madžarskem in pospešila tudi v drugih deželah komunistične revolucionarne priprave. Revolucija v Italiji bi bila verjetno pomenila revolucijo v vsej Evropi, Namesto tega jc prišlo do upada revolucionarnega gibanja. In še to zelo rano. 4 Po ustanovitvi Komunistične partije je začel fasisticn teror proti delavcem nenehno naraščati. Manj pogumni so se zač/ili umikati. Kljub tnmu le ostalo v Julijski krajini in v Istri čvrsto jedro, ki ie za" časa osvobodilnega boja narodov Jugoslavije pokazalo svojo žllavost in svojo, tudi narodno, vendar — si mislim — predvsem raz- TCd"°neloC nekdanjih socialistov in poznejših komunistov nI bilo zaman, V pravem trenutku je pokazalo svoje sadove. n. SEJA ZAČASNEGA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER V »TOMOSU« LETOS NE BÖ ZADREGE ZASTRAN PRODAJE © PREDLOG LJUDSKI SKUPŠČINI LRS ZA UKINITEV HRPELJSKE OBČINE — 525 MILIJONOV DINARJEV ZA MODERNIZACIJO CESTE DORNBERK—SEŽANA—DIVAČA V četrtek 14. t. in. je bila druga vilo ilirskobistriške občine pa za seja okrajnega zbora in zbora 1928 ljudi. proizvajalcev. Na njej so sprejeli V nadaljevanju svojega dela so predlog Ljudski skupščini Slove- odborniki razpravljali o delu sod-nije, naj bi izdala zakon o uki- nikov in senatov za prekrške. nitv,i občine Hrpelje. Predlog je Okrajni sodnik za prekrške bivše-utemeljil Franc Klobučar, ki je ga koprskega okraja je obravna-navedel vrsto gospodarsko-pali- val lansko leto 983 upravno-ka-tičnih razlogov za priključitev 41 ženskih prestopnih zadev, okrajni naselij sedanje hrpeljske občine sodnik za prekrške bivšega okra-k sežanski komuni in 9 naselij k ja Gorica pa 668 predlogov. Zani-ilirskobistriški komuni. Tako bi mivo je, da je bilo lani v bivšem se število prebivalcev sežanske koprskem okraju izrečenih precej občine povečalo za 5618 ljudi, šte- več upravnih kazni zaradi kršitev z gospodarskega področja, kakor prejšnja leta, ko je biio težišče upravnega kaznovanja na kršitvah javnega reda in miru ter notranje ureditve. Zaradi kršitve javnega reda je bilo kaznovanih 86 oseb z zapornimi kaznimi v skupnem trajanju 1205 dni. 40 oseb z globami od 1000 do 20.000 din, tri osebe pa so bile koznova-ne z ukorom. Kako se za letos obeta izvoz v tujino in kam? S področja gospodarstva je' bil © Po dosedanjih zaključkih je že sedaj zagotovljena na © domačem trgu prodaja izdelkov (mopedov, vgradnih in )>Sodim da z re0stali del ro ® stojnih motorjev ter motornih črpalk) za več kot 7 mili- izvotojTne^zadrege ter*jo to O jard din — Lanski izvoz v tujino, ki je dosegel 872.000 mogoče izvoziti. Za zdaj se še en obdolženec kaznovan zaradi © dolarjev, bodo skušali vsaj podvojiti - Še nadalje do- naprej obeta dober izvoz v Sved- J^I O hrn v rbar>cl-« Trir, sko' Dansko, Finsko in Nizozem- C1.?e. Podrejenega vina, /j prav- W bi o kaze zvoz v Švedsko, Dansko Nizozemsko m Fin- sko sicer pa je področje čvrste nih in 213 fizičnih oseb pa je bilo W sko, čedalje sirse pa se izvozu odpira tudi področje z valute razmeroma težko in zah- kaznovanih z denarnimi kaznimi. © nekonvertibilno valuto " tevno, medtem ko se na področ- Njihovi prekrški so se največ jih z nekonvertibilno valuto od- 0(m.ej®v.ah ^rsltve Predpisov Ker javnost čedalje bolj zani- »Po dejstvih sodeč bo letošnja pirajo čedalje širše možnosti.« statistične službe in zakona o ma problematika motorizacije, proizvodnja nemotena ter bomo In cene na domačem trgu? Vsa- uruzbenem knjigovodstvu. S po- naše motorne industrije nasploh, mogli z njo izdatneje postreči ko leto potrošniki računajo s dročja delovnih razmerij in so- posebej pa letošnji položaj na tržišču. Prodaja bo seveda tem- primerno pocenitvijo. Morda ie- 1-odnih odnosov je bilo v nekda- tržišču in prodaja motornih vozil bolj uspešna, kolikor več bo na tos tudi zaman? n-1em koprskem okraju lam ka- in drugih motorjev, je »Slovenski voljo izdelkov, zlasti mopedov, v »Odgovor na vprašanje je lahko znovamh le 31 fizičnih in 14 prav- Jadran« obiskal »Tomosovega« najugodnejšem letnem obdobju, samo relativen, vsekakor pa v nj-" oseb 7: globami, s področja šefa prodajnega sektorja Milana t. j. od spomladi do jeseni, ko je prid potrošniku. Znano je, da se zdravstva in socialne poliiike pa Jelenka ter mu v razgovoru motorizacija na višku. Po načrtu je znatno podražil reprodukcijski 45 fizičnih m 22 pravnih oseb. zastavil nekaj vprašanj. Tov. Jc- bo dala ' letošnja proizvodnja material, dvignili so se osebni do- P" tem se postavlja tole vpra- lenko, ki sicer te dni odhaja na 56 Q00 motornih enot (40.000 mo- hodki, dvignila pa se je tudi ca- sanje: ali gre tako majhno število pedov, 5000 Lamo motorjev, 2000 «nska stopnja na rezervne dele kršitev pripisati discipliniranosti drugo službeno mesto, a je doslej poldrugo leto vodil ta važni sektor »Tomosa«, je v razgovoru postregel s prav razveseljivimi dejstvi in podatki o tem, kako se le- . . ., _______od 38 na 48 °/o Na svptovnpm občanov in gospodarskih organi- stojnih motorjev, 3000 motorjev s '^prav tako poS cene zacij, aH pa preslabotni aktivno-črpalkami in 6000 vgradnih mo- sti inšpekcijske službe. Zaradi r, , ... , nekaterim- surovinam, ki jih v ...................................torjev). Ze po sedanjih znakih naži proizvodnji neogibno potre- drugih prekrškov se je zagovar- tos obeta »Tomosu« prodaja iz- scdec ne bo tezav pri prodaji ce- bujem0i ziasti pločevini. Kljub jaI° 568 fizičnih in 113 pravnih delkov doma in v tujini. lotne_ proizvodnje. Za domači trg vsem tem podražitvam ostaja oseb- V 199 primerih so izrekli Najprej: ocena lanske prodaje smo že zaključili prodaje za 7 mi- Tomos na dosedanjih' cenah. To- zaporno kazen v skupnem traja- ?io domačem trgu. in v tujini? lijard 147 milijonov din. Po nagli rej v določenem smislu vendarle nJu 3172 dni, v 469 primerih pa »Znano je, da so oceni bo domači trg absorbiral pocenitev, ki jo bo omogočila denarno globo v skupnem znesku bile lani težave v nekaj nad 30.000 mopedov ter večja proizvodnja in višja storil- 4,581.535 din. Občinski sodniki za nost.« Cz) mm d! @ I raj m i^opra ara Tpsta prekrške so v lanskem letu izrekli 5450 upravnih kazni, od tega 112 zapornih in 5023 denarnih kazni v skupnem znesku okrog 13 miljjppp.v dinarjev. Okrajni sodnik za prekrške bivšega goriškega okraja je v sami proizvodnji, okoli 8000 ostalih motorjev, ker ni bilo dovolj reprodukcijskega materiala. . Ugodnega položaja na domačem in tudi tujem trgu ni bilo __ , . ,. „, mogoče izkoristiti V sredo minuli teden so prišli primorskega okraja, ki je bila ietu 1962 izrekel 408 glob v skup- do kraja, ker pre- na obisk k okrajnemu sindikal- pred nedavnim ustanovljena. nem znesku 2,601.436 din in 65 prosto ni bilo to- nemu sYftu ,v Koper, predstavniki Prihodnji mesec bo še več med- zapornih kazni v skupnem t.raja- liko proizvodnje, kolikor bi je mo- "ov®. z°oi mce CGIL iz Trsta. sebojnih stikov. Tako bo v Kopru nju 1239 dni. Občinski sodniki za gli prodati. Kljub temu pa smo na ^0,S Je so hkrati zastopali sindt- razg0Vpr 0 sindikalnem gibanju prekrške so lani na Goriškem ob- domačem trgu realizirali 5 in pol a no v°dstvo novo ustanovljene v Italiji, v Trstu pa o vlogi sin- ■ ravnavali 5308 primerov-in izre- miliiarde dinarjev, v izvozu pa avtonomne pokrajine ¿urlamja- dikatov pri graditvi socializma v kli 3575 denarnih glob v skup- 872.000 dolarjev. Na domači i'n na ¿u"Jsl\a Jdenecija. V delegaciji so jugosiaviji. s takšno menjavo nem znesku 10,498.400 din, 28 za- tuji trg smo prodali tako rekoč P11.1 la3nlli. zbornice Arturo Cala- predavateljev bodo še nadaljeva- pornih kazni in 219 ukorov, vso proizvodnjo in vse vrste na- P®"'aC"1 « Albino 1L Razen tega si bosta obe vod_ Zaradi združitve koprskega in ših izdelkov, največ seveda mo- krajinsk na^ ^aUlffivaŽ ffh^ ^^f ^ ^ (FIOM) njavali delavski tisk in druge pu- potreba po zdruzitvi gmotnih Oostie en n n rp7fmwarih ?n w blikaci3e 0 družbeno ekonomskih sredstev, zato so odborniki usta- m«onV= fiZT in Političnih problemih delovnih novili družbeni investicijski sklad, menjavi mnenj s člani predsed- i;„ji „, , , . . , ,.. . stva OSS Koper obiskali še Izolo ^ .,. , za P^pesevanje kmetijstva in Portorož. V »Mehanotehniki« Dogovorili so se tudi za izme- sklad za st^di^gasflsfa sklad so si oeledali nroizvodni nrnr« in n.'avo sindikalnih aktivistov raz- m cestni sklad okraja Koper. S se s «S koSf DOBovariaH ličnih P°djeti^ da bi delovni tem so prenehali obstajati podob- o de 1 a vs kem s a moup r a vfjarfj ii v U»die seznanili s sistemom samo- uskladi, ki so bili doslej pri go- tovarni. V Portorožu so si ogle- upravljanja, delitvijo dohodka, nskem in koprskem okrajnem dali nekatere turistične objekte, položajem proizvajalcev in podo- ljudskem odboru. pedov.« Kako kaže letošnji položaj na tržišču? Gotovo imate za domače tržišče -že prve podatke in tudi zaključke. Kaj napovedujejo? Boste letos izdatneje ustregli povpraševanju? OLAJŠAVA ZA NAKUP AVTOMOBILOV Narodna banka FLRJ bo odslej Na razgovorih so bila izmenja- bno. V razpravi o najetju 200 milijo- dajala potrošniški kredit za nakup na mnenja o oblikah in metodah Dogovorili so se še, naj bi se nov din okrajnega investieijske-avtomobila tudi dvema ali več dela obeh organizacij. Dogovorili sestali predstavniki' službe social- ga posojila za gradnjo cest so od-osebam, čeprav ne žive v skup- so se za sodelovanje na nekaterih nega zavarovanja obeh strani, da borniki opozorili na to, naj bi zahtevali od gradbenih podjetij priznanje določene garancijske dobe za kakovost del, kar je praksa že ničkolikokrat pokazala, da opravljajo nekateri izvajalci prevzete naloge površno in so zaradi tega že nekaj mesecev po ' Ko so pozneje to brigado prevedli v Turln, Je Antonlo Gram-sci zahajal med vojake te brigade in dosegel, da brigada ni hotela nastopiti proti turinskim delavcem. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR v mnm nem gospodinjstvu. Narodna ban- področjih. Še ta mesec bo v. Ko- bi skupaj uredili nekatera vpra ka je to olajšavo uvedla zaradi pru sestanek ustreznih organiza- šanja s tega področja, povečanja proizvodnje naše avto- cij, kjer se bodo podrobneje po- Bodoče sodelovanje bo po spre-mobilske industrije, ki je omogo- govorili o možnostih letovanja jetem prdgramu vsebinsko izred-čila ukinitev omejevanja skup- italijanskih delavcev na našem no bogato in koristno za obe ornega nakupa osebnih avtomobi- področju in naših delavcev v Ita- ganizaciji, Predstavniki okrajne-lov na kredit. liji. To bi bila realizacija pobude, ga sindikalnega sveta iz Kopra '"t" Vsi drugi pogoji nakupa osta- ki je bila iznesena že na stalni bodo prve dni marca vrnili obik nejo nespremenjeni. konferenci za oddih in rekreacijo tržaškim tovarišem, sredstva za prezgodnja popravila. Za letos je predvidena ureditev in modernizacija 58 km cest, kar bi veljalo 1,231 milijonov dinarjev. Gre predvsem za posodobljenje ceste Dornberk—Štanjel—Sežana—Divača, ki je glavna cestna povezava med goriškim ni obalnim področjem, in za ureditev cest Most na Soči—Ušnik—Zelin —Cerkno, Dornberk—Branik, ureditev zavojev na Vršič, dograditev ceste na Brda, ureditev ceste in vozlišča Valeta—Lucija, ceste pri Rižani, križišča v Dekanih in še nekaj manjših prometnih točk. Od skupnih stroškov bo prispevala republika 705 milijonov din, okroj okoli 300 milijonov, najetih 200 milijonov posojila okrajnega investicijskega posojila pa bi vrnili v letih 1964 in 1965 iz sredstev cestnega sklada. Na seji so odborniki sprejeli odločbe o prenosu ustanoviteljskih pravic do Goriškega muzeja in Goriške knjižnice na ObLO Gorica, Invalidske delavnice v Izoli na ObLO Izola ter odločbo o prenehanju Zavoda Primorske prireditve v Kopru, katerega dejavnost st.a prevzela okrajna Turistična zveza ter okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. Z lanskoletno reorganizacijo v našem bančnem aparatu se je stanje na tem področju bistveno spremenilo tudi v koprskem okraju. Kot je znano, se je zopet razširila mreža podružnic Narodne banke, in sicer tako, da imamo danes njene podružnice v vseli krajih, kjer so bile že prej pred. njeno decentralizacijo, Taka razširitev njene, mreže je bila nujna, ker je postala Narodna banka glavni nosilec službe družbenega knjigovodstva. S tem je bil nanjo prenesen ves plačilni promet, preko katerega lahko banka kot nosilec omenjene službe opravlja družbeno kontrolo nad. finančnim poslovanjem uporabnikov družbenega premoženja, in druge funkcije, ki so s tem v zvezi. Z razširitvijo mreže podružnic Narodne banke se je. morala nujno spremenili organizacija komunalnih bank in njihova mreža. Te so se namreč pred omenjeno lanskoletno spremembo zelo razširile in dejansko prevzele vlogo Narodne banke več ali manj na enakih načelih kot ostale go- spodarske organizacije in ker morajo ustvarjati sredstva za kritje svojih izdatkov same, se ie nujno pojavilo vprašan je rentabilnosti mnogih' samostojnih komunalnih bank, katerim so se posli zelo skrčili. To jih je tudi prisililo, da so se mnoge združile v eno poslovno enoto, druge spremenile v podružnice večjih komunalnih bank in zopet nekatere v navadne ekspoziture. Poleg teh so ostale nekatere prejšnje hranilnice, ki so opravljale specializirane bančne posle, na primer mestne, zadružne in druge hranilnice, specializirane še naprej, toda kot podružnice komunalnih bank. Tako smo lahko v drugi, polovici lanskega leta zasledovali reorganizacijo komunalnih bank tudi na našem območju, kjer je končno stanje morda najbolj enostavno rešeno, ker na našem območju danes ni razen komunalnih bank z ekspoziturami nobenih drugih vrst poslovnih enot teh bank. Po reorganizaciji imamo namreč le Komunalno banko s sedežem v KOpru in ekspozitu- rami v Ilirski Bistrici, Piranu, Izoli, Postojni in Sežani ter Komunalno banko ti Novi Gorici z ekspoziturami 'v Ajdovščini, Idriji in Tolminu. Na ia način je bila ohranjena potrebna mreža poslovnih enot te .banka in omogočena največja koncentracija vseh razpoložljivih. sredstev za kreditimuje gospodarstva v naševi okraju. Verjetno z združitvijo okrajev -z letošnjim letom v tem pogledu ne bodo potrebne, tudi organizacijske spremembe pri komunalnih bankah, kolikor ne bi nastala potreba po še večji koncentraciji sredstev .in obenem po večji mobilnosti teh sredstev . preko enotnega denarnega zavoda. Tako razen podružnic Narodne banke in komunalnih bank danes na našem območju ni drugih bank, kar vsekakor predstavlja značilnost za naš okraj v primerjavi z drugimi, obenem pa nalaga sedanjim bankam velike naloge in odgovornost v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij na našem območju. -žj- SEMINAR LJUDSKE UNIVERZE Ljudska univerza v Kopru je minuli teden priredila seminar ža okrog 50 predstavnikov delovnih kolektivov kot pomoč pri izdelavi statutov delovnih organizacij. NAD FINANČNIM IN MATERIALNIM POSLOVANJEM HIŠNIH SVETOV Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora Socialistične zveze koprske komune v četrtek, 14. februarja, so btli izvoljeni za predsednika Ivan Baškovič, za tajnika Žarko Zlvec in za blagajnika Leopold Caharija, Ivan Baškovič se je rodil leta 192G v Ajdovcu pri Novem mestu. Osnovno šolo In nižjo gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer se je že v prvih mesecih okupacije vključil v Osvobodilno ironto in vse do odhoda v partizane leta 1943 delal kot mladlncc-aktlvlst NOB. Po nekaj mesecih partizanskega £i"ljenja na Dolenjskem je bil poslan na Solarne v Rusijo, od koder se je vrnil leta 1945 kot inštruktor za konstrukcijo ln eksploatacijo letal. Leta 1946 Je bil demobiliziran kot poročnik in je nadaljeval študije v Beogradu, kjer je tudi dokončal višji ekonomski tečaj vlade FLRJ, Kot ekonomist je najprej služboval v Novem mestu na OLO, potem v Beogradu v tedanjem ministrstvu za državne nabavke, v Kopru ee je najprej zaposlil na okrajnem ljudskem odboru, nato v podružnici Narodne banke in v Tomosu, nazadnje pa je bil tajnik sekcije za in-' dustiijo pri Gospodarski zbornici okraja Koper. Tovariš Baškovič je poleg vestnega opravljanja odgovornih službenih nalog našel dovolj časa za aktivno politično delo, s katerim se je spoprijel leta 1943 kot skojevec in ga od leta 1946 dalje, ko je postal član KPJ, vse bolj poglabljal kot sekretar partijskih organizacij. Žarko Živec je bil roj en v Skopem, občina Sežana, leta 1922. Ko se je tudi na Primorskem za-čejo širiti narodnoosvobodilno gibanje, se mu je pridružil kot mladinski aktivist, leta 1944 pa je vstopil v partizane. Po vojni je dovršil srednjo ekonomsko šolo in tečaj za mladinske funkcionarje pri CK LM Slovenije, Dolga leta je delal kot mladinski politični funkcionar. Bil Je član OK LMS Sežana, Oblastnega ko- miteja LMS za Goriško v Postojni, eden izmed vodilnih funkcionarjev okrajnega odbora za telesno vzgojo in Fizkulturne zveze za Istro, član raznih odborov političnih in društvenih organizacij, v katerih je zavestno razvijal svoje sposobnosti dobrega organizatorja in partijskega delavca vse od leta 1946, ko je bil sprejet v KPJ, do danes, V zadnjih letih sc je aktivno udcjstvnval v Socialistični z\ c7.t in je bit doslej podpredsednik občinskega odbora SZDL v Kopru. Na novo službeno mesto je prišel s položaja direktorja Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kopru, O M Tri komisije oddelka za gradnje in komunalo pri občinskem ljudskem odboru v Kopru so minuli mesec pregledale poslovanje 25 hišnih svetov v Kopru ln ugotovile, da je v večini primerov njihovo poslovanje nezadovoljivo, PO DVAJSETIH LETIH AKTIVNEGA POLITIČNEGA DELA (Ob kadrovskih spremembah v občinskem odboru SZDL v Kopru in odhodu tovariša Rada Pišota-Sokola na drugo delovno mesto) Dosedanji predsednik Občinskega odbora SZDL Koper Rado Pišot-So-kol je te dni zaključil svojo dolgoletno profesionalno-politlčno delovanje in bo s 1. marcem prevzel dolžnost direktorja Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kopru. Tovariš Sokol je verjetno v koprski komuni eden izmed redkih polittčno-družbenih delavcev z najdaljšim neprekinjenim profesionalno-politlčnlm stažem, saj je na to pot krenil točno pred 20 leti. Doma je iz Se-la.prl Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1917. Izučil se je mizarstva in se kot mizarski pomočnik preživljal do leta 1942, Kmalu po prihodu prvih partizanov na Primorsko so sa "tudi v Trstu začeli zbirati prvi aktivisti 0F, med katerimi sc je leta-1942 znašel tudi Sokol, Njegovo delo pa nI bilo prikrito Italijanskim fašistom, ki so ga aretirali in zverinsko mučili v zloglasnem tržaškem zaporu-Coroneo. Po kapitulaciji Italije se je priključil partizanom ln bil kmalu sprejet v Partijo. Leta 1944 je kot 3lušatelj niž- je partijske šole v Cerknem preživel znani napad Nemcev na Cerkno. Po vojni je dovršil srednjo partijsko in ekonomsko srednjo šolo. Tovariša Sokola dobro poznajo občani koprske komune, saj sodi med tiste politične delavce, ki imajo z njimi stalen in neposreden stik, Ves predan političnemu delu je, dolgih 20 let kot profesionalni pollUčni delavec v veliki meri prispeval h krepitvi političnih organizacij. Tovarišu Sokolu želimo, da bi tudi na novem delovnem mestu , žel kar največ uspehov. marsikje skrajno malomarno in neodgovorno, Mnogi hišni sveti nimajo točne evidence o dohodkih in izdatkih med letom, niti ne primo-predajnih zapiskov o prenosu finančnega poslovanja ob zaključku mandatne dobe in ,blagajniki često uporabljajo dokaj velike zneske vplačanih stanarin nezakonito. Urejeno poslovanje imajo le tisti maloštevilni hišni sveti, ki so svojje poslovanje zaupali finančnemu servisu Stanovanjske skupnosti in dosedanje ugotovitve narekujejo sprejetje občinskega odloka o obveznem prenosu finančnega poslovanja na ta servis. Komisije so tudi ugotovile močno razširjeno nezakonito trošenje sredstev, skladov hišnih svetov in to v skupni vrednosti več milijonov dinarjev. Ni namreč malo primerov, ko HS izplačujejo iz sredstev skladov zamenjavo starih peči z novimi še pred potekom amortizacijske dobe, nabavljajo razne električne peči, pisalne stroje, bojlerje, skupne televizijske antene itd,, in predvsem v novih hišah trosijo denar za popravilo površno izdelanih gradbenih del, ne da bi pri tercite nezakonite investicije opravičili vsaj s sorazmernim povečanjem stanarine. In da bi se izognili neposrednemu nadzoru občine nad koriščenjem skladov, si HS, ki imajo pravico, samostojno razpolagati z denarjem samo v višini do 100 tisoč dinarjev, dajo izstavljati za neko delo ali nabavo več računov z manjšimi zneski, kar je razumljivo kaznivo dejanje, ker je kršen odlok,. ki določa, kateri stroški vzdrževanja in popravil se lahko krijejo iz hišnih skladov. Stroški vzdrževanja novih stanovanjskih hiš so nesorazmerno visoki, ker so zaključna gradbena in obrtniška dela čestokrat slabo izvedena in pa zaradi malomarnega odnosa stanovalcev do vzdrževanja lastnih stanovanj ter skupnih prostorov. Še slabše je v starih stanovanjskih hišah, kjer hišni skladi ne zadoščajo niti za kritje najnujnejših popravil na strehi in fasadah. So tudi prime- PREDLOG LETOŠNJEGA PLANA GOSPODARSKEGA RAZVOJA KOPRSKE KOMUNE Tovariš urednik! V nedeljo 27, t, m. je pripeljal avtobus, ki vozi na progi Koper— Knezak—Ilirska Bistrica, na koprsko postajo z nekaj minutno zamudo. Na motorju je namreč imel težjo okvaro. Avtobus je edino prometno sredstvo, ki pelje ob 19,10 zvečer v omenjene kraje, zato so potniki tolikanj' bolj nemirno stopicali po avtobusni postaji. Prometni vodja je sporočil, da bo avtobus zaradi popravila odpeljal z enourno zamudo. Potniki so se zadovoljni razkropili po mestu. Manjkalo je le še nekaj minut do odhoda, toda številnih potni- kov Še vedno ni bilo na postaji, zato se je sprevodnik Slavnikove-ga avtobusa KP 22-22 tovariš Viktor Javornik odločil, da poišče potnike in jih obvesti o odhodu. Verjemite, sila prijetno je bilo slišati sprevodnikove besede, ko je na primer v Taverni vprašal: »Ali potuje kdo proti Knežaku ali Ilirski Bistrici? Prosim pohitite, avtobus bo vsak čas odpeljal.« Menim, da zasluži tovariš Javornik javno ' pohvalo, tembolj, ker to ni bila njegova dolžnost, pač pa le izraz lepega, človeškega odnosa do potnikov. Emil Pribac Ulica OF 13, Koper Konec minulega tedna je bila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora Socialistične zveze koprske komune, na kateri sta podpredsednik občine inž, Marko Stokin ter načelnik za gospodarstvo Franc Skarza seznanila odbornike z osnutkom letošnjega občinskega družbenega plana. Kot je predvideno, bodo prihodnji teden prvi zbori volivcev, na katerih bodo občani proučevali ta osnutek in ga dopolnjevali. Osnutek predvideva 15-odstot-no povečanje družbenega bruto proizvoda, 22-odstotno povečanje narodnega dohodka, 11-odstot.no povečanje produktivnosti déla in 9 do 10-odstotno povečanje osebnih dohodkov. Največje povečanje proizvodnje naj bi bilo v industriji in kmetijstvu, Zato bo potrebno v kmetijstvu pospešiti vključevanje tistih zemljiških površin v socialistični sektor, na katerih bo možno organizirati rentabilno družbeno kmetijsko proizvodnjo in rešiti vprašanje sezonske delovne sile. Kažejo se namreč potrebe, da v času sezone potrebuje-koprska komuna do 350 sezonskih delavcev, katerim je potrebno nuditi ugodne življenjske pogoje od stanovanj do prehrane. Letos so predvidena tudi znatna sredstva za opremo in ureditev obstoječih trgovinskih loka- WU0 @ W lov, v katerih bo potrebno spremeniti tehniko prodaje, tako da bc ustvarjen na kvadratni meter prodajnega prostora čim večji promet. Pri predvidenem 16-od-stotnem povečanju gostinskega in turističnega prostora je upoštevano 25-odstotno povečanje inozemskega turizma in 32-odstotno povečanje priliva deviznih sredstev. Posebno skrb bo koprska komuna v letošnjem letu posvetila ureditvi nekaterih manjših gostišč in ureditvi vsaj ene samopostrežne restavracije, ki bo nudila ceneno družbeno prehrano. Letos je predvidena organizacija raznih obrtnih centrov in sprememba strukture delovnih sredstev, tako da bodo obrtne delavnice opremljene z orodjem in s stroji, ki služijo obrtni, ne pa industrijski dejavnosti. Osnutek občinskega družbenega plana predvideva, da bo imel občinski investicijski sklad okrog 333 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, sklad za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč naj bi imel 756 milijonov dinarjev izdatkov (več kot 50 odstotkov kritja teh izdatkov bi prevzele gospodarske organizacije), cestni sklad okrog 36 milijonov in sklad za kanalizacijo skoraj 15 milijonov dinarjev izdatkov. Na tej seji so odborniki razpravljali tudi o stanovanjskem skladu, ki bo predvidoma imel letos 824 milijonov dinarjev dohodka. Konec leta bo pod streho 183 novih stanovanjskih enot, a v gradnji bo ostalo še nadaljnjih 72 enot. Člani občinskega odbora SZDL so tako dobili prvi oris osnutka občinskega družbenega plana, ki bo v kratkem šel v javno razpravo. Razumljivo je, da bodo na marsikaterem zboru volivcev podrobno pretehtali to ali ono postavko in predlagali korekture, vendar bodo le-te morale biti dobro utemeljene in sloneče na splošnih koristih vseh občanov. ri ko HS uporabljajo že tako skromna sredstva za -adaptacijo stanovanj, zanemarjajo pa tista osnovna popravila, ki bt morala biti prioritetna za stanovanjsko hišo kot celoto. V takih primerih odločajo po navadi le predsedniki ali blagajniki HS brez vednosti zborov stanovalcev samovoljno in brez predhodnega odobre-nja HS. Seveda gre pri tem domala vedno za adaptacijo predsednikovega ali blagajnikovega stanovanja na račun skupnosti. Takemu, stanju bo treba napraviti odločen konec in prav bi bilo, če bi za nove hiše uvedli 70 do 80 odstotno amortizacijsko stopnjo, stare hiše pa bi delno očuvali pred razpadanjem s tem, da bi jim s posebnim odlokom ukinili sedanjo 50 odstotno amortizacijsko stopnjo in ta sredstva vložili v sklad za vzdrževanje ter za večja popravila. Iz dneva v dan je občutiti vse večje razlike v stanarinah. V novih hišah, zgrajenih leta 1.961, plačujejo stanovalci stanarino po točkovalnem sistemu iz leta 1960 v višini 60 do 98 dinarjev za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, medtem ko je ekonomska cena po inž. Šlajmerjevi metodi ocenjena na 150 dinarjev za kvadratni meter in jo uporabljajo v stanovanjih, ki so bila zgrajena po 1. januarju 1961. Pri starih stanovanjih pa ta metoda izračunavanja stanarin določa manjši znesek, kot ga plačujejo sedaj stanovalci po točkovnem sistemu ln celo v toliki meri, da daje marsikateremu stanovanju legitimacijo neuporabnosti. Komisije so v tej zvezi ugotovile, da stanarine bremenijo družinski dohodek Koprčana v povprečju 9 do 10 odstotkov in se sučejo v razponu od 4,5 do 17 odstotkov. Plenum Občinskega sindikalnega sveta ob pripravah na občne zbore Skupščine socialnega zavarovanja so zaživele V ponedeljek in torek sta zasedali skupščini skupnosti-socialnega zavarovanja delavcev, in sicer v ponedeljek dopoldne postojnska, v torek popoldne pa koprska. Obe sta obravnavali iste točke dnevnega reda, med katerimi je bila nedvomno najvažnejša tista o potrditvi pravilnika o načinu uveljavljanja pravice do zdravstvenega varstva. Služba zavoda je izdelala osnutek pravilnika po predhodnem posvetovanju s posameznimi zdravniki zdravstvene službe. Na osnovi teh razgovorov je bil izdelan nov osnutek, ki je bil predložen v razpravo konferenci predstavnikov zdravstvenih domov, ki je bila v Kopru dne 24. 11. 1962. Nato je o njem razpravljal upravni odbor zavoda, ki je po obravnavanju posameznih določil pravilnika sklenil, naj se o njem izrečejo še predstavniki zdravstva in množičnih organizacij in naj šele potem gre v javno razpravo. Glede na prej omenjeni sklep je bilo dne 15. januarja 1963 na zavodu posvetovanje zastopnikov okrajnega zdravstvenega centra, okrajnega odbora SZDL, okrajnega sindikalnega sveta ter zastopnikov upravnega odbora in uprave zavoda, kjer je bilo sprejeto sedanje besedilo osnutka pravilnika. Tako izdelan osnutek je bil razposlan v skupnem številu 250 izvodov vsem članom skupščine, vsem okrajnim in občinskim političnim forumom, občinskim ljudskim odborom itd. Člani skupščine, zbrani na omenjenih zasedanjih, so v svojih zadevnih diskusijah posegli v najrazličnejša področja zdravstvene službe in življenja zavarovancev,' Mnogo je bilo govora o prosti izbiri zdravnika in o izbiri zdravstvenega zavoda. Često so bile razprave dokaj živahne, saj je tu šlo za zavarovančeve pravice, ki jih je bilo treba zagotoviti in zajamčiti, na drugi strani pa za čuvanje zavarovančevih skladov. Nekateri člani so prišli na zasedanje z napisanimi predlogi, ki so jih predhodno obravnavali na svojih kolektivih. Tako sta imela kopico interesantnih predlogov zastopnika Solin in Delamarisa. Koprska skupščina, ki je že tokrat zasedala popoldne, je ponovno sklenila, da bo tudi v bodoče zasedala v popoldanskih urah, ker udeleženci nočejo prikrajšati svojih delovnih organizacij na proizvodnji. Nadalje je bilo sklenjeno, da oskrbi uprava zavoda vsakemu članu skupščine en izvod omenjenega pravilnika za zadevno tolmačenje svojim volivcem. Vsi, ki smo na teh skupščinah sodelovali, smo s teh zasedanj odhajali z občutkom, da je tudi v socialnem zavarovanju družbeno upravljanje zaživelo in dobilo svojo pravo vsebino. Bogomil Bitežnik Minuli ponedeljek je plenum Občinskega sindikalnega sveta Koper proučil priprave sindikalnih podružnic na letošnje občne zbore. Doslej' je izmed 97 sindikalnih organizacij že imelo 19 podružnic letne konference, in to predvsem sindikati prosvetnih delavcev, javnih služb in nekaterih manjših podjetij. Ti zbori so bili v glavnem bolj formalnega značaja in so se močno oddaljili od smernic, ki jim jih je dal Občinski sindikalni svet. Slaba konstrukcija cestišč, vedno večji motorni promet in letošnja ostra zima so vzroki, da so te dni »vzcvetele« nekatere glavne koprske ulice. Med najbolj razrite pa brez dvoma sodita Verdijeva ulica in Cesta JLA. Posebno slednja je od ribarnice mimo hotela Triglav s Pristaniškim trgom vred zaradi rekonstrukcije Vojkovega nabrežja v zadnjem času sedemkrat bolj obremenjena s prometom, posebno še, ker sedaj vozijo po njej tudi težko naloženi tovornjaki, ki prevažajo tovor za luko. Koprske ceste, razen Cankarjeve, nimajo trdne podlage in so bile na hitro roko zalite s tanko plastjo asfalta, ki bi vzdržal nekaj let komaj promet s' kolesi in mopedi, ne pa prometa s pet do 15-tonsklmi tovornjaki. Zaradi večnega pomanjkanja denarja za temeljito rekonstrukcijo cestišč so od časa do časa zalili luknje in trošili manjša sredstva, ki pa so z leti tako narasla, da bi lahko z njimi zgradili nove ceste. Najbolj kritično je stanje pred hotelom Triglav in Taverno. Na tem odseku se je cesta ugrezla za okrog 40 cm, na enem delu visi proti morju, na drugem pa je vzkipela. Vsakodnevni tovorni in avtobusni promet, ki se bo že v prihodnjem mesecu začel večati, resno opozarja na takojšnje popravilo ceste in obale. Tu ne gre za začasno krpanje, pač pa za temeljito rekonstrukcijo, ki mora biti letos opravljena, pa čeprav tudi v prvih mesecih turistične sezone. Nevarnost namreč grozi, da bo odlaganje te naloge lepega dne narekovalo prepoved prometa od ribarnice do Nabrežja P. Lu-mumbe in prestavitev avtobusne postaje na Stadion. Zato bo potrebno takoj' izdelati projekt rekonstrukcije ceste in najti potrebna sredstva v višini več milijonov dinarjev. Druga kritična točka je Verdijeva ulica. Le-ta je te dni podobna blatni vaški cesti in vcjžnja po njej postaja vse bolj nevarna. Prav bi bilo, da bi takoj preusmerili promet s Titovega trga po Trubarjevi oziroma Kidričevi cesti in Muzejskega trga do Nabrežja P. Lumumbe, ker bi v dobrem tednu dni lahko Verdijevo cesto usposobili za varno vožnjo do jeseni, ko bo dokončno zaprta za motorni promet. Tretja kritična točka je Prečna ulica, po kateri se odvija ves promet v smeri Koper—Izola. Tudi ta cesta z Ljubljansko vred je potrebna takojšnjega popravila oziroma temeljite obnove cestišča. Kakor rečeno gre za neodložljiva cestna dela, ki terjajo takojšnjo izvršitev v dobro gospodarskega in turističnega razvoja mesta. Seveda bo tehnična izvedba nekoliko težka, ker je težko ob rekonstrukciji koprskih cest preusmeriti promet, posebno še sedaj, ko še ni dokončano Vojkovo nabrežje. V tej zvezi velja tudi omeniti škodo, ki jo delajo težko natovor-jeni tovornjaki s križarjenjem po ozkih ulicah. Nemalo je velikih trgovskih podjetij, ki imajo svoja skladišča sredi masta, Zato do-važajo blago tovorni avtomobili s prikolicami tudi po ozki Kidričevi ulici in na Prešernovem trgu se pod njimi lomijo kamnite plošče. Prav bi bilo, če bi bila na Prešernovem trgu dovoljena vožnja le z 1,5-tpnskimi vozili, preskrbo trgovin z blagom pa naj bi opravljali manjši tovornjaki. Tako bi vsaj nekoliko podaljšali življenjsko dobo nekaterih cest, da bi jih bilo možno postopoma na novo utrditi. Kajti v nasprotnem primeru lahko kmalu doži-vimo- letošnje izkušnje, ko so čez noč nekatere glavne ulice na več krajih postale godne za sajenje poljedelskih kultur. Vse druge sindikalne podružnice pa bodo opravile občne zbore do 15. marca, se pravi takoj, ko bodo že znani rezultati realizacije lanskoletnega proizvodnega in finančnega plana, o čemer bodo razpravljali na zborih. V večjih gospodarskih organizacijah se vodstva sindikalnih podružnic več ali manj skrbno pripravljajo na letne konference in sestavljajo dnevne rede, ki bodo zajeli obravnavo planskih nalog za letošnje leto na osnovi lanskoletnih dosežkov, vlogo sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v gospodarjenju, v utrjevanju socialističnih odnosov v kolektivu in na področju notranje delitve dohodkov ter skladov ter v skrbi za izboljšanje življenjske ravni članov kolektiva. Na občnih zborih' nekaterih, predvsem večjih podjetij, nameravajo izdelati načrt politično-ideološkega ter strokovnega izobraževanja. Glede kandidiranja v vodstva sindikalnih podružnic velja omeniti, da marsikje temeljito pretresejo sposobnosti posameznih članov sindikata In izbirajo tiste, ki so voljni delati v tej organizaciji in so razgledani politični delavci. Večina izmed novoizvoljenih funkcionarjev bo iz vrst mlajših neposrednih proizvajalcev. S A H Na Škofijah vre pestro življenje Na Škofijah imamo še kar razgibano kulturno in športno življenje. Najbolj se udejstvujeta na teh področjih TVD Partizan in PD »Istrski grmiček«. V nedeljo, 17. februarja, je imelo TVD Partizan letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov, mladine in ljubiteljev telovadbe in športa. Ob tej priložnosti je predsednik društva Raj-ko Rovšek v izčrpnem poročilu prikazal delovanje društva v minulem letu in tudi morebitne pomanjkljivosti. Društvo je s svojo dejavnostjo in udejstvovanjem doseglo še kar lepe uspehe. Najboljši so bili vsekakor ballncarjl in namiznoteni-ški igralci, Saj so se prvi uvrstili v tekmovanje za državno, drugi pa za republiško prvenstvo. Člani društva pa ne skrbijo le za razvoj in ugled društva, pač pa tudi za lepoto in razvoj' vasi. Z društvenimi sredstvi so uredili iz zapuščene ledine lepo športno igrišče, na katerem člani, mladinci in pionirji vadijo za bodoča tekmovanja. Občni zbor je nadalje prikazal, da imajo člani veselje in voljo do dela ln so zato Izvolili dobre člane v novi odbor. Člani se dobro zavedajo, da ne bodo želi vrhunskih uspehov, so pa srečni, da lahko pošljejo na tekmovanja svoje tekmovalce in z njimi prikažejo dobro voljo, borbenost in množičnost društvenega življenja. Kot vsako leto bodo tudi letos žene iz Škofij dostojno in svečano proslavile S. marec, V ta namen pripravljajo lep in pester program. Pridno vežbajo tudi v pevskem zboru, ki bo nastopil na proslavi. Tudi prosvetno društvo »Istrski grmiček« ne drži križem rok. Pridno vadi ln študira igro »Pesem s ceste«, s katero nas bo kmalu veselo presenetil. Tilka Lojk V zadnjih dveh letih, ko je bil koprski šah pravzaprav brez strehe in je za svoje najnujnejše prireditve »gostoval« zdaj tu zdaj tam, je nekdanje bujno šahovsko življenje precej zamrlo. Odkar pa je koprskemu šahovskemu društvu ob pomoči občinskega sveta za telesno vzgojo uspelo urediti sicer skromno klubsko sobo v Trubarjevi ulici, se je šahovsko življenje spet na mah pomladilo in razvnelo. Šahovski »veterani« so. dobro zastavili organizacijo in pritegnili precej mladine, ki se z vnemo posveča tej plemeniti ter lepi Igri, Prav bi bilo, da bi se zdaj vključile tudi šole, saj je po višjih razredih še precej mladih glav, ki jih šah neznansko vznemirja in razgreva. V klubski sobi, čeprav je odprta komaj dva meseca, se je zvrstilo že precej šahovskih priredi- tev. Trenutno je v teku mešani kategorij ski turnir, ki bo zlasti mladim igralcem pripomogel do osnovne rutine v tem čudovitem šahovskem življenju, hkrati pa jim bo ta turnir dal kategorije in organizacijsko zasidranost, da ne bodo več tavali po Kopru kot »divji šahlstl«. Precej priljubljeni so postali tudi vsakomesečni brzoturnirji, ki se jih udeležuje čedalje več šahi-stov. Precej vroč je bil brzotur-nir ta ponedeljek, 18. t. m., ko se je v naglem vojskovanju na šahovnicah pomerilo 14 igralcev. Po napetlh dvobojih sta si slednjič razdelila prvo in drugo mesto Zabukovec in Zavec, ki sta dosegla po 11 točk. Sledijo,* Ger-želj 10 in pol, Škrubej 10, inženir Verk 8 m pol, Dekleva in Šubelj 7 in pol, Jevnikar 7, Klajnšček ml. 5 in pol, Klajnšček st. 5, Ku- mar in Suligoj 3, Rot 1 in pol ter Horvatič 0 točk. Mladim in neizkušenim v opravičilo je treba povedati, da je potekal brzotunv'r z urami, česar niso bili vajeni, Toda: vsemu se je treba privaditi in se vsega naučiti 1 ' PRED ZDRUŽITVIJO KOPRSKE IN GORIŠKE OKRAJNE ŠAHOVSKE ZVEZE To nedeljo, 24, februarja, bo v° Sežani (v mali dvorani hotela Triglav) skupna seja odborov koprske in goriške okrajne šahovske zveze. Izvolili bodo začasni skupni odbor, ki bo pripravil skupni občni zbor obeh okrajnih šahovskih zvez. Razen tega bodo razpravljali o primerni poživitvi šahovske dejavnosti v primorskem okraju. Jtev^a - 22. februarja 1963 O KULTURNO-PROSVETNI PROBLEMATIKI V NOVOGORIŠKI KOMUNI n V O Kulturno-prosvetna problematika v novogoriški komuni ni specifična. Taka je, kot jo žal ugotavljamo domala povsod: »kultura je postala suha veja na cvetočem drevesu naše izgradnje in napredka« (primera je iz poročila predsednika svetit za kulturo in pro-sveto v Novi Gorici). Prav zato so organizatorji in aktivni kulturno-prosvetni delavci prišli s svojo problematiko pred občinski ljudski odbor v Novi Gorici. Njihova glavna ugotovitev je bila, da kulturno-pro-svetno življenje od leta 1955 dalje zamira, tako da danes lahko ugotavljamo kulturno mrtvilo. Vzrok za tako stanje ima — kot navadno — dve plati medalje, objektivno in subjektivno. Z drugimi besedami: ena plat medalje je maksimalna angažiranost občinskih organov in organizacij pri reševanju gospodarsko-politič-nih problemov, druga pa je mnenje, da je tovrstna dejavnost postranskega pomena, če ne že nepotrebna. Tako ni čuda, da je ne samo kultura, ampak vsa tako imenovana negospodarska dejavnost tavala in še tava za splošnim razvojem v komuni. Redki primeri sodelovanja in pomoči med prosvetnimi društvi in odbori SZDL ali drugimi organizacijami pa so povsod rodili lepe uspehe. V skladu s temi odnosi je bilo seveda tudi dotiranje oziroma delitev materialnih sred- stev za kulturo in prosveto. Za leto 1962 je svet za kulturo m prosveto zaprosU za 3 milijone 400 tisoč dinarjev, dobil pa je (tudi za vso" dejavnost Svobod in prosvetnih društev v komuni) 1,400.000 din. NEKAJ PRIREDITEV JE LE BILO Kljub temu, da kulturno-prosvetni delavci novogoriške komune pravijo, da Je pri njih mrtvilo, so vendarle lahko zabeležili Številne prireditve. Zgovoren Je že sam podatek, da jc imelo goriško gledaiišCe lani 105 predstav. Sicer smo o dejavnosti gledališča že pisali obširneje in zato bi si raje ogledali druge dejavnosti. Zanimiva Je ob tem še ugotovitev, da oba sveta (Svet za kulturo in prosveto in Svet Svobod in PD) med seboj sodelujeta in da se njuno delo uspeSno prepleta In dopolnjuje. Tako Je Svet Svobod pripravil po terenu vrsto klubskih prireditev. Med temi je bilo 15 Andrlče-vih večerov, v katerih Je širok krog ljudi spoznal dela našega Nobelovega nagrajenca, Svet je dalje organiziral in financiral revijo mladinskih pevskih zborov, ki je bila za goriško komuno v Desktah in je na njej nastopilo 600 mladih pevcev. Skupno z občinskim odborom SZnL so postavili v Kanalu spomenik pokojnemu slovenskemu slikarju Ivanu CargI, v sodelovanju z goriškim muzejem pa pripravili retrospektivno razstavo njegovih del. Mod prireditvami velja še omeniti koncert pripadnikov .JLA Iz Tolmina, nastop gluhoneme mladine iz Portoroža in nekaj literarnih večerov, od katerih so bili trije posvečeni 80-letnici pesnika Alojza Gradnika. Razen tega je Svet Svobod nudil strokovno pomoč društvom, kadarkoli so za to zaprosila, po svoji Iniciativi pa so prepisali in razposlali društvom 30 dramskih ZA PESTREJŠE KULTURNO ŽIVLJENJE V KOPRU: Med plodove naglega razvoja tehnike prištevamo tudi kino, radio in televizijo. Čeprav so te iznajdbe že zelo izpopolnjene, nam vendar ne m,orejo nuditi niti igre niti glasbe v tisti pristnosti in neposrednosti, v kakršni doživljamo dramske in glasbene stvaritve v gledališču in v koncertni dvorani. Spomnimo se na uprizoritev drame »Dvanajst porotnikov«, ki smo jo v Kopru gledali v izvedbi SNG in v kinu. Obe izvedbi sta bili vrhunski, vendar je dogajanje na odru gledalce mnogo bolj prevzelo, ker je bilo življenjsko pristno in neposredno. Prav tako je nekaj čisto drugega, če poslušamo orkester RTV Ljubljana v dvorani koprskega gledališča, ali pa sledimo prenosu ob sprejemniku, ki nam nikdar ne more nudili prave zvočne slike v tisti popolnosti, kakor jo slišimo -ob koncertu v dvorani. Prebivalci manjših krajev smo prikrajšani za številna umetniška doživetja, ki so dostopna ljudem v večjih centrih; na razpolago so nam le surogatne izvedbe v kinu, na radiu in televiziji. V Kopru smo že imeli poklicno gledališko družino, ki je v času svojega obstoja nudila nekaj prav dobrih uprizoritev in je nastopala po vsej Pri- ■ morski. Ker se pa to gledališče po kvaliteti ni moglo merili z ostalimi slovenskimi gledališči, ga je okrajni ljudski odbor ukinil in v zameno ustanovil zavod »Primorske prireditve«. Ta zavod je imel nalogo poskrbeti za kvalitetne predsta- ve in koncerte v zimski in poletni sezoni. Prav kmalu pa so »Primorske prireditve« pričele vlagati skoraj vsa dodeljena sredstva v poletno sezono, ki naj bi nudila razvedrilo predvsem turistom in na ta način dvigala turizem. Na žalost smo pri teh prireditvah največkrat lahko na prste prešteli prisotne turiste. domačini pa smo ugibali, kje naj vzamemo tlso-čakc, da bi si v dveh poletnih mesecih ogledali vrsto dragih prireditev. V zimski sezoni so pa bile zadnja leta prireditve v Kopru kaj redke in še redkejše drugod po Primorskem. Koper je zdaj postal upravni center Primorske in bo moral iudi v kulturi dajati smernice. Dokler ne bomo imeli lastnega gledališča in orkestra, bomo navezani na gostovanja, ki bodo namenjena estetski vzgoji prebivalcev Primorske. Da bi premostili čimprej sedanjo kulturno sušo, so koprski glasbeniki sklenili ustanovili »Društvo prijateljev glasbe«. To društvo bo zbralo vse ljubitelje glasbe in organiziralo vrsto abonmajskih koncertov, na katerih bodo sodelovali solisti in komorne ali manjše orkestralne skupine. Svoje sodelovanje na teh koncertih so že zagotovili renomi-rani slovenski solisti, kakor na pr. Igor Ozim, Marjan Lipov-šek, trio Lorenz, Rok Klopčič, Mitja Gregorač, Ciril Skerja-nec in drugi. Ustanovni občni zbor društva bo v četrtek, 28. 11. 1963 ob 20. uri v dvorani Glasbene šole. ■ Mirko Logar del, primernih za uprizoritev, vsem osnovnim šolam so poslali material za proslavo l. maja In jim pripravili^ »uro pravljic«. PEVSKI ZBORI Na Goriškem imajo neka i dobrih pevskih zborov. TI so v Braniku, v Anhovem, v Tovarni pohištva Nova Gorica in v Dornberku, kjer pa trenutno nimajo pevovodje. Pevske zbore imajo sicer tudi v Kojskem, Šempetru, Kanalu, Do-brovem, Novi Gorici, Bilju in Mlrnu, vendar pa nimajo ti zbori dobrih pcvovodlj in, tudi ne mlajših članov v svojih vrstah. Z veliko požrtvovalnostjo dela pevski zbor gasilskega društva v Solkanu, toda tudi v te vrste bi bilo treba vključiti več mladine. Najbolj obetajoči pevski zbori v ■goriški komuni so mladinski. Najboljši so na osnovnih šolah v Goriških Brdlh, v Kanalu, v Desklah, v Šempetru in v Novi Gorici. DRAMSKA DEJAVNOST IN GLASBA Dramske skupine delujejo v Anhovem, kjer so imeli do pred kratkim poklicnega režiserja, v Ne-blem, v Braniku, v Grgarju in morda še kje. Letos Je začela z delom dramska družina na gimnaziji v Novi Gorici, na osnovni šoli v Solkanu in pri prosvetnih društvih v Kanalu in v Cepovanu. Poskusi novih oblik kulturno-prosvetnega dela pa so za zdaj rodili sadove le v Braniku in v Desklah. Glasbeni šoli imajo v Šempetru in v Solkanu. Po svoji široko zasnovani dejavnosti prednjači glasbena šola v Šempetru, ki pripravi v šolskem letu tudi 60 nastopov. V Desklah že vrsto let redno in uspešno dela glasbena šola v okviru Svobode. Godbe na pihala imajo v Anhovem, v Prvačlni in v Solkanu. LJUDSKE KNJIŽNICE NI 2e dalj časa se svet za kulturo in prosveto v Novi Gorici zavzema za matično knjižnico. 2al pa do zdaj zanjo šo nI bilo-najti primernega prostora. Tako je le pri Studijski knjižnici oddelek Ljudske knjižnice, kateremu sta svoje knjige odstopili Pionirska knjižnl-fca in knjižnica Svobode. Seveda pa to ne pomeni rešitve, kajti Nova Gorica kot središče komune bi morala imeti urejeno matično ljudsko knjižnico. Nekaj Je še manjših knjižnic, med katerimi redno delajo društvene knjižnice v Solkanu, v Desklah, v Šempetru in v Kanalu. Toda vse te knjižnice imajo skromen knjižni iond s. prebranimi,, zastarelimi in včasih tudi neprimernimi knjigami. Izjema so knjižnice nekaterih podjetij, organizacij in ustanov, toda , žal le-te namenjene preožkemii krogu bralcev. KLUBI SE NISO RAZVILI Klubi se v novogoriški komuni niso razvili. Temu niso vzrok samo televizijski ln radijski sprejemniki ter zahtevnost ljudi, ampak tudi pomanjkanje primernih prostorov in denar za njihovo opremo. Skoraj nikjer ne razpolagajo prosvetna društva, mladinski aktivi, niti družbeno politične organizacije s svojimi prostori. V klubih bi se morali ljudje počutiti vsaj tako prijetno kot doma, zato pa tudi ne bodo hodili v neogre-vane prostore z razbitimi šipami in polomljenimi vrati. Goričani pravijo, da klubi niso samo kulturni, ampak tudi družbeno-poli-tični problem njihove komune, prav tako kot vsa kulturno-prosvetna dejavnost. Priznati je tudi treba, da večina delovnih kolektivov še nikoli ni razpravljala o tem, kako in kje naj preživi delovni človek svoj prosti čas. Večkrat je sicer slišati, da so nekatera podjetja dala velike vsote za tekmovanje svojih ali drugih športnih ekip, zelo redko pa se zgodi, da bi bilo podobne podpore deležno tudi prosvetno društvo. ZADRUŽNI IN KULTURNI DOMOVI Kulturni, zadružni in delavski domovi nudijo v večini primerov žalostno sliko. Na zborih volivcev ln v ljudskem odboru razpravljajo (Nadaljevanje na 6. strani) ŠTUDENTSKA RAZMIŠLJANJA MED SEMESTRALNIMI POČITNICAMI Koprske študente, tiste, ki se vračamo vsake počitnice v domačo knjižnico, je to zimo presenetil pogled na natlačeno čitalnico Studijske knjižnice. Resnost študirajočih koprskih maturantov — največ je namreč med obiskovalci leteli — kaže, da so se svojih ma-turltetnih nalog prizadevno lotili. V razgovoru z bodočimi »kolegi« lahko zvemo, da se tudi oni navezujejo vedno bolj na knjižnico, saj se dobro zavedajo, kaj jim predvsem pri izdelovanju maturi-tetne naloge pomeni in kako težko, če ne že nemogoče, bi bilo delo brez nje. Eni so, čeprav končujejo srednjo šolo, še pravi »knjižnični bruci«, kar se jim pozna že pri iskanju po katalogih. Ni pa malo tudi »starih bajt«, ki že leta dan na dan obiskujejo knjižnico, se znajdejo v katalogih, enciklopedijah in bibliografijah in jim ne uide nobena nova številka tistih revij, ki jih zanimajo. Teme njihovih maturitetnih nalog so najrazličnejše, od Gospodarskih do slavističnih, prirodoslovnih ali družbenih, toda vse zahtevajo čimveč literature o snovi. In prav to jim nudi knjižnica, ki se njene pomembnosti morda vsi skupaj premalo zavedamo. Njen obsežni knjižni fond neprestano močno narašča, posebno ker dobiva obvezne primerke Iz vse Slovenije. To se nravi, da lahko dobiš tu sproti prav vse, kar natisnejo v naši republiki. Prav tako obsežna je Italijanska literatura, ki Je je v tej knjižnici več. kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Z vsem tem bogastvom je Studijska knjižnica najpomembnejša kulturna ustanova na tem področju in Izvršuje s svojim delovanjem važno poslanstvo: posredovanje kulture čim širšemu Urogu ljudi. Kal vse ln Itako lahko dobiš v teh prostorih? Revije, časopisi in leksikografslta pomagala so prosto razstavljena ln ti Jih je treba samo vzeti s policc. Morda bi bilo dobro, če bi bil dostop prost tudi k vezanim letnikom starejših revij, ki so sedaj zaprte v omarah. S tem bi imel Koper veliko prednost n. pr. pred Ljubljano, kjer študentje dobro vemo, kako zamudno je včasih dobiti priročnike ln revije v roke. Tudi prostor za študlranje Je lep, vendar v zadnjem času premajhen.' Okrog 60 ljudi se vpiše vsak dan v vpisno knjigo in kljub dodatnim stolom okoli miz se včasih zgodi, da ne dobiš prostora. Druga delna ovira je to, da lahko izbereš knjige le po avtorjih, kor ni strokovnega kataloga. Posebno maturantom bi bilo olajšano, če bi lahko našli skupaj vse knjige o stroki, ki jih zanima. Vendar je pa kar prav, da se na-uče uporabljati bibliografije, saj |e tudi to eden od namenov njihove naloge. Pri iskanju Jim pomagajo bibliotečni uslužbenci, zla- sti pri domačih temah, za katere vodijo tudi bibliografijo člankov. Po nasvete prihajajo k nJim od vsepovsod, tako Je bila te počitnice reden gost tudi neka dijakinja iz Ajdovščine zaradi naloge o našem pristanišču, večkrat pa prihajajo po pomoč tudi iz Trsta, Seveda pa ne zahajajo v knjižnico samo dijaki in študentje. Tu vidiš profesorja, ki se pripravlja za strokovni Izpit, tam koprskega intelektualca, Iti končuje disertacijo, ali pa tudi le ljubitelja križank, ki Išče podatkov v leksikonih, medtem ko prihaja kdo drug brat samo časopise ln revije. Lepše bi seveda bilo, če bi se stari znanci op srečanju v izposojevalnici lahko tudi kaj pomenili o študiju. Sedaj to lahko storiš edino na mrzlih stopnicah, ker mora en del Izposojevalnice služIti pisarnam. Lepše bi tudi bilo, če bi lahko listal po revijah ln prebiral časnike v enem prostoru, v drugem pa snmo študiral. Lepše bi bilo, če hi mogli sami clo prav vseh tekočih revij. Marsikatera lil se znašla v rokah bralca desetkrat namesto enkrat, saj sedaj za mnoge šele po katalogu ali iz izpraševanja ugotoviš, ali Jih knjižnica sploh Ima, Kljub vsem tem »lepše lil bilo« pa drži eno: Studijska knjižnica, tudi takšna, kakršna je sedaj, je živa kulturna ustanova, ki nam mnogo daje. K. 8. Vremščlca Je zdaj sicer še v snegu. (Skoda, da tega prelepega smučarskega paradiža nihče ne izkoriščal). Toda že v sončni pomladi, ko bodo bogato ozclenclc njene senožetl, se bodo tod spet pasle in se ob sladki planinski paši redile črede plemenske mlade živine, kakor so se doslej že dve leti zaporedoma Ko na splošno presojamo dosedanji gospodarski razvoj v sežanski komuni, se brž pokaže, da je prav kmetijstvo tista panoga, ki izkazuje najbolj skromno bilanco svojega razvoja. Kras (konfiguracija in vrednost tal) je v tej bilanci izdatno objektivno opravičilo. Celo vrsto drugih pojavov in okolnosti pa ni mogoče jemati za objektivna opravičila. Ob »in-dustrializacijski mrzlici«, ki je razsajala bolj ali manj v vseh komunah (pa najsi so imele ali ne pogoje za industrijo) ter nalezljivo vdirala do zadnjih zaselkov, je razumljivo, da smo kmetijstvo omalovaževali in podcenjevali. Šele nov gospodarski sistem postavlja zdaj s svojo ekonomsko neizprosnostjo vse stvari na pravo mesto, v pogoje rentabilnosti, tržnosti in mednarodne delitve dela. Gledanje na ekonomiko določenega področja (n. pr. komune) se zdaj vrača v realne meje in na realno mero. In tako smemo tipati in pričakovati, da tudi v sežanski komuni kmetijstvo ne bo več zadnja pastorka, čeprav v komuni zanj ni tako imenitnih pogojev kakor na raz-sežnih ravnicah. Ugotovitev za sežansko kmetijstvo pravi, da se da marsikaj narediti. Seveda ne bolj ali manj praznih rok, kakor vsa povojna leta, ampak z dobrim načrtom pa primerno investicijsko politiko. In še nekaj: s primerno miselno prevzgojo kmečkega človeka. Kras sam nam pove, da tod ne bomo uspeli organizirati velikih kmetijskih obratov, pač pa so dani pogoji za dobro kooperacij-sko proizvodnjo in sicer specializirano proizvodnjo (živinoreja, prašičereja ter intenzivno vinogradništvo za teran). Tistih pet socialističnih obratov pa naj bi ' bilo kakor jedra, ki bi ob načrtni politiki, kmetijske zadruge dajala pobudo za kooperacijski način kmetijske proizvodnje po vsej komuni. Ob kmetijski politiki, kakršna je do nedavna veljala v komuni (pravzaprav po vsem Krasu), ne preseneča, da je socialistični sektor kmetijstva precej zaostal. Od celotne površine je v zadružni obdelavi komaj 2.2 %> zemljišča ali 1045 ha (od tega 18 % obdelovalne zemlje, 22 n/o gozdov in 60 °/o, pašnikov in košenic). Pa dalje: od celotnega zadružnega zemljišča je le 23 % zemlje splošnega ljudskega premoženja, 77°/o pa ima zadruga v zakupu. Na petih zadruž- nih obratih se bavijo v glavnem z živinorejo in vinogradništvom. Konet leta 1962 so redili na vseh petih obratih 229 glav goveda, pitali 556 prašičev ter imeli 12 konj za. vozno silo, Zaposlenih pa je bilo 55 delavcev in uslužbencev. Lanska vrednost proizvodnje je znašala 65 milijonov, za letos napovedujejo 75 milijonov. V celotni kmetijski proizvodnji komune je to komaj 6%, tako torej socialistični sektor nastopa skromno glede površine in proizvodnje. Zastran površine ni toliko odločilna minimalnost (samo dpbrih 1000 ha), • pač pa silna razkosa-nost in razdrobljenost. In prav v tem je glavni vzrok, da je proiz-vodja razmeroma draga in nizko rentabilna. Kako vse drugačna in koliko večja (intenzivna) bi bila proizvodnja na enotnem, tisoč ha obsega jočem kompleksu! Zadruga sicer nenehno poskuša z arondacijo, ali vse kaže, da bolj ali manj trka na gluha ušesa: tisto, kar je želela zadruga, ni hotel kmet. Tu bo menda pomagal tisti stari, preizkušeni recept: pustimo času čas! Vprašanje je le, kako pustiti času čas! Morda tiči prav v dobri in spodbudni kooperacijski politiki ključ, ki bo odločilno pomagal pri preusmerjanju zaostale miselnosti, ključ do čedalje večje proizvodnje. Zakaj konec koncev nam gre v prvi vrsti za proizvodnjo! Vse ostalo bo prišlo samo po sebi in brez formalne aktivistične nestrpnosti. Kajpada potrebna, nujno potrebna bo aktivnost, toda zavestna, premišljena, v okviru krajevnih skupnosti, ki jim prav gotovo ne bo vseeno, kako bo na njihovem področju z zemljo, s proizvodnjo in s standardom. Še besedo, dve o investicijski politiki. Za minulo obdobje je razumljivo: kdo bi podcenjevanemu kmetijstvu iz polne roke stregel z investicijami? Šle so drugam. Nekatere so se dobro obnesle, ob nekaterih pa nas zdaj celo boli glava. V vseh povojnih letih do konca leta 1962 je bilo v komuni vloženih v socialistično kmetijstvo 155 milijonov. Za kmetijsko mehanizacijo 47,8 milijona, obnovo vinogradov 7,6, obnovo sadovnjakov 1, nakup nlemenske živine 18,4, popravilo hlevov in senikov 24,2, gradnjo pitališča pršu-tarjev 31,7 (kje pa je tisti dober kraški pršut, po katerem se nam tako toži tokraj in onkraj meje?), za elaborat vinske kleti v Toma-ju 1,5, za cesto na Vremščico 9,9, za napajališča na Vremščicl 5, za agromelioracije na Vremščici 3,4 in za kmetijske stroje in orodje 4,7 milijona. Te minimalne investicije seveda niso mogle v teh letih pričarati v socialistično kmetijstvo čudežev. Samo zadruge (prej je bilo na Krasu več zadrug, ki so se končno združile v eno samo) so v te investicije prispevale 34 milijonov lastnih sredstev. Morda bi jih lahko precej več, toda spomnimo se, kako so se zadruge v takratnih letih ukvarjale z vsem drugim, a najmanj s kmetijstvom. Enotna zadruga se zdaj trudi, da bi polagoma dvignila kmetijstvo. Toda vprašanje je, če ji bo uspelo, ne da bi sestavila dolgoročni načrt tudi v ihvesticijskem pogledu. Resda kraška zemlja ni posebno mikavna za investicije. Toda če zatrjujemo, da se da ted organizirati dobro živinorejo, dobro prašičerejo in intenzivno vinogradništvo, potlej pač v isti' sapi ni moč mimo določenih investicij. Toda važno je, kakšne in kje naj bodo te investicije. Kras terja ustrezne investicije, ne ša-blonskih. Tu je treba investicijo neprimerno bolj preudariti kakor na primer v-Prekmurju! —, kjer že zaradi samih tal ni tako tvegana kakor na Krasu. Razen tega bi sežansko kmetijstvo moralo računati oziroma pripravljati tudi tako imenovane kombinirane investicije. Postavimo za primer Vremščico. Zanjo je šlo že skoraj 19 milijonov investicij. Vsako leto pa bolj vemo in spoznavamo, da se nam Vremščlca ne ponuja samo za živinorejo, ampak nas že naravnost v očeh ščemi njena turistična mikavnost in pripravnost! Ali bi si-ne mogle prav tu seči v roke kmetijska, gostinska'in turistična investicija? Zakaj naj bo lepa cesta na Vremščico samo za krave in teličke? Če bi na Vremščici poskrbeli tudi za primerne turistične objekte (poletne in zimske — letni oddih in sproščen izlet:, pozimi pa čudovita smuka!), potem bi bila sedanja cesta stokrat rentabilnejša investicija kakor sedaj, ko služi z brezmejno dolgim amortizacijskim rokom samo živinoreji! Vsi pa vemo, da ni edino Vremščica edina možnost kombinirane investicije. Tako rekoč ves Kras s svojimi zemskimi in podzemskimi mikavnostmi se ponuja kot rentabilna investicijska možnost. In če to uspe, bo imenitno kazalo tudi kmetijstvu. Zakaj turizem ne pase samo oči, turizem tudi rad dobro je in pije, a ne »uvoženo«, ampak domače. Za dobre stvari ni nikoli prepozno. Zdaj v sežanski komuni že precej vedo, da je turizem ena izmed dobrih stvari. Mnogo obetajoča. Tako rekoč ena izmed poglavitnih v sežanski ekonomiki. Dolga leta se je obotavljivo ponujala. Zdaj, tako kaže, vznemirja ljudi, jim odstira prijeten razgled. A tudi gloda vest, ker so to dobro, obetajočo stvar zapostavljali. Ne po naključju, ampak z ekonomsko nujnostjo zdaj vdira turizem v sežansko miselnost. Na občini, na partijskih sestankih, v Socialistični zvezi, v aktivu trgovcev, v aktivu gostincev, tako rekoč povsod zdaj govore o turizmu, razpravljajo o njem. V komuni se je torej za turizem zjasnilo. In to je najvažnejše izhodišče. Kdor ima še vedno premalo posluha, bo pač pricapljal za drugimi nekoliko pozneje. Nič zato. Zastran tega se st.var ne bo zasukala, ne zadremala. Preveč glasen je že postal turizem. Po dolgoletnem dremežu pa je kajpada nemogoče čez noč Seža-. no in njeno bližnjo in daljno okolico urediti v brezhibno turistično področje. Turizmu je treba streči permanentno, stalno, na-))redno, moderno. To1, terja preudaren načrt, terja čas, terja sredstva, terja preobrazbo ljudi, ki strežejo turizmu. In teh terjatev ima Sežana zdaj, ko se je ekonomsko zavedela pomembnosti turizma, seveda čez glavo. Tolikanj je teh terjatev (potreb in želja), da je čutiti v razpravah in v razgovorih o turizmu pravcato nestrpnost, neučakanost. Tako se zgodi vsakomur, ki ga v nenadnem prebujenju hipoma zagrne tisoč skrbi. Postavimo osnovno vprašanje: je ali ni Sežana turistični' kraj, turistično področje? Nepotrebno vprašanje, bi rekli. Pa le ni tako. In prav to razburja občanom kri. Za oči, za življenje je Sežana še kako turistični kraj! Za predpise pa le ni Sežana turistični kraj. Neverjetno, kajne? Čeprav se skoznjo pretoči na tisoče in tisoče turističnega življenja, nima pravic, kot jih imajo turistični kraji ob obali all recimo na Gorenjskem. Zakaj? Zato, ker se ta pravica odmerja po nočninah tujih turistov. In ker ni teh nočnin. nima Sežana pravice do deleža na ustvarjenem dotoku tujih valut., Prav je zatorej, da dokazuje Sežana nasprotno, Maloobmejni pa mednarodni turizem ustvarjata v Sežani silen promet (pa četudi nista stacionarna, se pravi, ne prenočujeta, ampak sta prehodna). Toda pridobljena tuja valuta je enakovredna, pa najsi bo pridobljena v Piranu ali Sežani! Trgovina, gostinstvo in uslužnostna obrt ustvarjajo s turizmom čedalje večji promet: 1960. leta 696, leto kasneje 836, lani pa že 1.146 milijonov dinarjev. Pa še zamenjava tuje valute: 1960. leta 178, leto kasneje 280 in lani 686 milijonov. To niso mačje solze. In prav bi bilo, da bi pri tem ustvarjanju tujih plačilnih sredstev tudi Sežana dobila svoj delež, ki bi ga mogla s pridom uporabiti za razvoj turizma. Naslednje vprašanje, ki se postavlja z vso silo, so investicije za turizem. Razumljivo je, da so potrebne in se jim ne bo mogoče izogniti, da bo postalo sežansko področje moderno urejeno turistično področje. Vendarle pa je treba povedati, da le ni vse odvisno od samih investicij. Če teh ne bo, da se sploh ne splača ta turizem in tako dalje, sodijo nekateri. Ali' ni takšno siališče le nekoliko preozko in morda tudi z maloduš- jem obarvano? Zakaj bi držali križem roke, če v hipu ni pri rokah milijonov in milijonov, da bi zidali, gradili in podobno? Milijone je treba najprej pridobiti, prigospodariti. Če dobi Sežana participacijo na ustvarjena tuja plačilna sredstva, bo že nekaj. Še več pa se da verjetno prigospodariti tudi v obstoječih pogojih. NI vse le moderna zgradba, lepo zidovje, važna je usluga, kakovost, izbranost, iznajdljivost, mikavnost, lepa postrežba. Vse to smo že neštetokrat ugotovili. Tu ima Sežana svojo ogromno glavnico, svoj veliki kapital, ki bi ga morali znati trgovci in gostinci pa uslužnostna dejavnost naglo, lepo in vabljivo obračati, da bi prinašal največji možni dohodek, najvišje obresti. Tu je neizčrpen vir za vsa sredstva, torej tudi za investicijska, ki bi jih nato postopoma vlagali v nove zgradbe. Samo z investicijami in edino z investicijami ni moč reševati turistične problematike. To je posebno važno v Sežani, ki ni kraj s stacionarnim turizmom, ampak prehodnim mednarodnim in zlasti maloobmejnim turizmom. Kraj in področje prehodnega turizma pa terja popolnoma drugačno investicijsko koncepcijo kakor področja stacionarnega turizma. Ne kaže zatorej nepreudarno v prvi sapi, prvem navdušenju tiščati v standardne investicije, značilne in potrebne v krajih stacionarnega turizma. Že to, kar imamo, bi bilo lahko mnogo boljše, lepše, če bi bolje in bolj iznajdljivo stregli prehodnemu turizmu. In v tem. je tista časovna »rezerva«, potrebna, da vse natanko preudarimo in si pridobimo ne le izkušenj, ampak tudi krepkih sredstev za načrtno generalno modernizacijo. France Gcrželj Štev. 9 — 22. februarja Iflfl* Vred dnevi so se zbrali koprski Športni delavci in ljubitelji Športa ter se pomenili o uresničitvi zamisli, da bi v Kopru ustanovili kvalitetno športno društvo. V uvodni razpravi je bilo največ govora o konceptu bodočega društva. Vsi udeleženci so sc strinjali, da sc Koper naglo razvija' v eno izmed najpomembnejših slovenskih mest, medtem ko športno življenje stagnira oziroma celo nazaduje. Nekaj več smo dosegli le v jadranju, medtem ko v drugih panogah v glavnem nismo presegli lokalnega okvira. Mladi ljudje morajo nujno dobiti mesto, kjer se bodo lahko uveljavljali, dosedanja organizacijska oblika in sploh razmere v Kopru pa jim tega niso omogočale. Razumljivo je seveda, da novi klub ne bo stremel za atraktivnim vrhunskim športom, ker za to ni pogojev. Osnovna naloga kluba bo dati možnost posameznim talentiranim športnikom in ekipam, da lahko napredujejo v višji razred. Tu mislimo predvsem na atlete, plavalce, jadralce, igralce namiznega tenisa, rokometaše in končno tudi na nogometaše, saj Je Koper edino pomembnejše mesto v Sloveniji, ki -nima svojega predstavnika v republiški nogometni ligi. Ko govorimo o kvalitetnem športu, seve-. da ne mislimo na nikakršen uvoz igralcev, ali na kakršen koli profesionalcem. Novo društvo se bo namreč držalo načela: skozi množičnost do kvalitete. Na uvodnem sestanku je bilo seveda prcccj govora o odnosih s Partizanom, s šolami in s sindikalnimi športnimi aktivi. Mislimo, da je pravilno stališče večine tovarišev, ki so razpravljali, da bodo Partizan, šolska šoortna društva in sindikalni športni aktivi še naprej skrbeli za množičnost in sploh za rekreacijo naših ljudi in novo društvo Jim bo pri tem nudilo vso pomoč. Ko pa se bo pri posameznikih ali pri skupinah pokazala določena kvaliteta, bi imeli možnost vključiti se v novo društvo, ki bi jim zagotovilo napredek pod strokovnim vodstvom. Ta zamisel pravzaprav ni nova. saj Je celjski Kladivar začel na podoben način ter ustvaril močno ekipo atletov iii atletinj, med njimi tudi številne državne reprezentante. Na podoben način delajo košarkarji Olimpije, kranjski plavalci in številni drugi. Seveda bo potrebno te stvari še podrobno razčistiti. Takih stremljenj, da so hotela šolska športna društva tekmovati v okrajnih in celo v republiških ligah, vsekakor ne bomo mogli več podpirati. Osnovna naloga šolskega športnega društva je skrbeti, da se vključi v športno udej-stvovanje čimveč mladih ljudi in da POZORNOST NADALJNJEMU RAZVOJU (Nadaljevanje s 1, strani) tem problemom so konference posvetile premalo pozornosti, zato bo treba v bodoče ta odnos spremeniti in pri nadaljnjem delu Socialistične zveze to upoštevati. Izvršni odbor je podrobno ocenil še vrsto pojavov, ugotovljenih na konferencah in pred njimi. Govora je bilo o odnosu do zasebne lastnine, pojavih v kmetijstvu glede na menjajoče"se-od-' nose, potem odnosih do zasebnikov v gostinstvu in obrti, njihovo obdavčenje, o položaju v obmejnih občinah glede na stike z ljudmi onstran meje. Ugotovili so tudi, da nikakor ne napreduje delitev dohodka po delu v negospodarskih dejavnostih, kjer bo tudi treba več pomoči Socialistične zveze morda tudi s seminarji in podobno. Okrajni odbor SZDL bo z občinskimi odbori na sestankih z njimi še podrobno predelal vse gradivo konferenc in bodo na tej podlagi izdelana podrobna napotila za nadaljnje delo, ki bo razen tega obseženo še v izčrpnem programu, izdelanem na podlagi tez Glavnega odbora SZDL Slovenije, kar bo vse moralo biti gotovo do konca tega meseca, da bi lahko z intenzivnim delom na tej podlagi začeli že v aprilu. Podrobneje pa bo o tem govora že tudi na bližnji okrajni konferenci Socialistične zveze Primorske v Portorožu. se jim tudi da možnost uveljavljanja na medšolskib tekmovanjih, lokalnih ligah in podobno. Najboljši pa naj bi se vključili v novo društvo, kjer bi jim dali možnost .razvoja. Pri tem bi novo društvo tudi moralno politično vzgajalo te ljudi in jim v primeru slabih ocen ali slabega vedenja tudi prepovedalo nastope. Po približno enaki poti bi sc odvijali tUdI odnosi s Partizanom in s sindikalnimi športnimi društvi ter aktivi. Novo društvo bo vsestransko podpiralo množična tekmovanja Partizana, delavske športne Igre in druge oblike množičnih tekmovanj, najboljše iz teh tekmovanj pa bo vključevalo v svoje vrste in jim dalo možnost razvoja pod strokovnim vodstvom. Uvodna razprava je načela tudi vprašanje, katere klube In sekcije naj zajame novo društvo. Zmagalo je načelo, da bo lahko vsaka dejavnost našla mesto v novem društvu. Seveda stvari sc morajo razvijati postopno ob upoštevanju konkretnih razmer in možnosti. Za zdaj so pokazali pripravljenost, da se vključijo v novo društvo nogometaši in atleti. Vsi ostali se bodo lahko povsem po svoji volji odločili. Ce bodo ntonill, da Jim v novem društvu ni zagotovljen napredek, bodo lahko delovali še naprej v dosedanji organizacijski obliki. Po našem mnenju bi novo društvo najprej utrdilo in razvilo panoge, kjer že imamo določeno tradicijo. Tu mislimo predvsem na atletiko, plavanje, jadranje, nogomet, namizni tenis in rokomet. Potem bi se počasi razvijale tudi druge panoge. Ce bi namreč v začetku zajeli s preveliko žlico, 1)1 bila nevarnost, da ne bi zaradi kadrovskih ln finančnih težav vsega zmogli in prav lahko bi zašli v slepo ulico,. V debati je bilo mnogo govora o kadrih, finančnih problemih ln o športnih objektih. Glede kadrov so ugotovili, da je v Kopru okrog 100 bivših športnikov in izkušenih športnih delavcev. Ce bi se ti resno zavzeli za delo v novem društvu kot organizatorji ln strokovni vaditelji, bi lahko premagali vse probleme. Dela se bodo morali seveda lotiti s primernim entuzijazmom, kajti vsak, ki sc je kdaj koli ukvarjal z organizacijo prireditev ali s strokovno vadbo, ve, koliko časa in truda zahteva tako delo. Glede športnih objektov smo že večkrat govorili. Položaj je kritičen, saj Koper danes nima objektov niti za razvoj množičnosti niti kvalitete. Perspektive pa niso tako slabe. Vse kaže, da bodo plavalci do sezone dobili provizorični plavalni bazen, nadaljujejo pa se tudi prizadevanja, da bi prišli do betoniranega tekmovalnega prostora. Atleti so si oskrbeli nekaj naprav, nujno potrebno pa bo izboljšati stezo za teke. Sam koprski stadion zahteva temeljito preureditev, saj v bodoče ne bodo dovolili igrati niti tekem republiške lige na peščenih igriščih. Takoj za začasno ureditvijo problemov pa bo potrebno misliti na zgraditev športnega parka, kjer bi imeli pogoje tudi za kvali- tetnejše prireditve, Pri tem nnj omenimo, da so kvalitetne prireditve na obali nujno povezane tudi s turizmom. Domači In tuji turisti, ki prihajajo sem na letovanje, nam to večkrat omenijo. Na uvodnem sestanku je bilo seveda precej govora tudi o finančnem vprašanju. Sredstva, ki jih je do zdaj dobivala koprska komuna za celotno svojo športno dejavnost, so bila dokaj skromna. Lani smo na primer dobili le 5 milijonov dinarjev, to Je približno toliko, kot znaša mesečni proračun srednje renomlranega športnega kluba v Sloveniji. V bodoče bf morali formirati občinski sklad za potrebe telesne vzgoje. iz katerega bi morali črpati sredstva ne samo za objekte, ampak tudi za funkcionalne izdatke. Kako lil sc sredstva iz tega sklada delila, ne bi dnncs razpravljali. Vsekakor 1)1 moral odločati širši krog upravljavcev, ki bi skrbno pretehtal razmere in skušal najti najobjektlvnejšo rešitev. Pri tem bi morala nujno obstajali neka prioriteta, ne pa administrativna in ša-blonska delitev. Sredstva je treba usmerjati tja, kjer so potrebe največje in kjer se pokaže določena prizadevnost. Glede sredstev še tole: novo društvo si mora zagotoviti širok krog -stalnih in podpornih članov. Ne bi 'bilo napačno, da bi se kot podporni člani vključile gospodarske organizacije, društva In posamezniki. Počasi si mora namreč društvo ustvariti najtesnejše stike s prebivalstvom, kakor so to napravili jeseniški hokejisti, atleti Kladivarja, kranjski plavalci, košarkarji Olimpije ln drugI. Ti klubi tudi prirejajo razne priložnostne prireditve, plese in podobno ter tako pridejo do nujno potrebnih sredstev. Res je, da so uspehi teh klubov tisto, ki širi krog pristašev in s tem tudi materialno osnovo, toda če apliciramo to na Koper, je treba povedati, da je enkrat treba začeti In da tudi v Kopru ne bodo izostali uspehi. množičnost V Zelo važna naloga je nadalje oskrbeti novemu društvu klubske prostore. Brez tega ne more biti uspehov. Mladina se mora nelcje zbirali, nujno jc treba najti mesto za sestanke. predavanja, tečaje, za strokovne posvete, /.a opisovanje članstva Itd. Skratka, klubski prostori so Usta roka, ki drži vse skupaj in brez katere lio težko postaviti trdne temelje nove športne organizacije. Nanizali smo nekaj misli, ki so se pletlc skozi razpravo na prvem sestanku koprskih športnih delavcev in ljubiteljev športa. Z njimi nismo hoteli ničesar prejudicirati, kajti menimo, da Je treba o stvareh še razpravljati in Jlli šo bolj precizirati. ¡Želeli bi samo. da bi stvari čimbolj dozorele na bližnjem pripravljalnem sestanku za ustanovni občni zbor. Na ta sestanek so vabljeni predstavniki vseli 20 koprskih športnih klubov, clruštcv ter sindikalnih lil šolskih aktivov. Vabljeni so tudi vsi koprski športni dclavcl ln organizatorji, predstavniki političnih In množičnih organizacij ter predstavniki občine. Upamo, da lio tokrat večji odziv, kot Je lili na uvodnem sestanku, ko smo pogrešali predvsem predstavnika Zveze mladine. i-,- ~ ^ ■ * * Enajstorlca nogometnega kluba Vipave sc_rei.no pripravlja na ^gome^o sezono in bo ver]etno marsikateri ekipi močan nasprotnik. Na sliki (od levfe na desno stoje) trener Plešlnac. Porkopovič, Vrčon, p[^e c, LukslE Hrova-tin, predsednik Iirašna in Mandlč, spredaj pa so Kozmin, Mi kič, Curk In Poniž. Minulo nedeljo so že odigrali prvo trening tekmo s kranjskim Triglavom in sicer doživeli poraz (o : 1, mladinci 3I >, rc*ne priprave obljubljajo z enakopravnejšimi nasprotniki zagotove uspehe Čeprav je zdaj vreme mnogo bolj naklonjeno smučarjem kot nogometašem, se naša nogometna moštva že skrbno pripravljajo na prvenstveno sezono, ki se bo začela — kakor vse kaže — 17. marca. Predstavnika Primorske Gorica in kvaliteta Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo na Lokvah prvenstvo Primorske v smučanju vseh kategorij. Sodelovalo je okrog 200 smučarjev. Množično so bili zastopani tudi mladi smučarji iz Nove Gorice in Šempetra. Startalo je 16 kategorij smučarjev od najmlajših do veteranov. Najstarejši aktivni tekmovalec je bil 48-letni Vlado Milavič iz Idrije. Prvi dan so se tekmovalci po- merili v tekih in smuku. Vreme je bilo lepo in snežne razmere še precej ugodne. Na startu se je prijavilo kar sto tekmovalcev. Drugega dne je bil na sporedu slaloin in skoki na 15-metrski in 30-metrski skakalnici. Zal pa sta tekmovanje ovirala gosta megla in sneg, ki je na novo zapadel. Tekmovanje je priredilo TVD Partizan Lokve skupaj s komisijo za smučanje pri okrajni zvezi za telesno vzgojo Koper. Tekmovanje je zadovoljilo tako po vsebinski kakor tehnični plati. Ogledalo si ga je veliko domačih gostov in smučarjev iz zamejstva. Smučarsko prvenstvo je pokazalo, da imamo dobre tekmovalce, zlasti med mladino, tudi v tistih krajih, ki jih le redkokdaj pobeli sneg. . , • , •. Kakor je bilo pričakovati, so prejeli pokal za skoke vseh kategorij tekmovalci iz Idrije, ki so osvojili skupno še članski pokal in pokal za starejše mladince v slalomu in smuku. V tekih vseh kategorij so bili najboljši Postojn-čani, medtem ko je pionirski pokal osvojila osnovna šola Nova Gorica v slalomu in smuku vseh kategorij od najmlajših pionirjev do mlajših mladincev. Na smučarski skakalnici je dosegel najdaljši skok dneva Rajmund Ko-lenc s skokom 34,5 m in s tem postavil tudi rekord skakalnice. in Delamaris sta v nedeljo odigra-trening tekmi v Novi Gorici in v Raši, Gorico je premagala ljubljanska Olimpija z 9:2. Visok poraz smo pričakovali, saj se Ljubljančani že deset dni skrbno pripravljajo pod najboljšim strokovnim vodstvom. Vse kaže, da se Olimpija resno pripravlja poseči v boj za prvo mesto — skupaj s Trešnjevko in Čelikom. Za Gorico lahko rečemo, da se je dokaj trudila in da gre'visok poraz na račun slabe kondicije. Delamaris je gostoval v Raši in Izgubil s tamkajšnjim Rudarjem z 1:3. Poraz vsekakor ni nečasten, saj so Izolčani nastopili brez petih najboljših igralcev, ki so bili poškodovani ali službeno odsotni (Jerkovič, Božič, Cerne, Ja-nus in Sorgo). Hkrati pa je treba upoštevati,, da je domači sodnik nekoliko pristransko dosodil 11-metrovko v korist Raše. Ne glede na vse to je Delamaris zapustil dober vtis, podobno kakor pred kratkim, ko se je pomeril z Novim Sadom in izgubil z 0:3, Igra na obeh tekmah nas je prepričala, da bodo imeli Izolčani spo-njladi v republiški ligi prav tako pomembno vlogo, kot so jo imeli jeseni in da bodo nadoknadili razliko osmih točk, ki so jih krivično izgubili za zeleno mizo. V nedeljo so odigrali tudi prvo kolo nogometnega tekmovanja za istrski zimski pokal. Zaradi številnih odpovedi sta se v prvem kolu pomerila le dva para. V Pu-Iju je domači Tehnomont. premagal Postojno s 5:2, medtem ko je Tabor izgubil v Sežani s Pazinom z 0:3. Oba predstavnika koprskega okraja sta izgubila predvsem zaradi pomanjkanja kondicije. Neugodne vremenske razmere so namreč skoraj povsem onemogočile trening, tako Postojni kakor Taboru. V nedeljo bo na sporedu povratno kolo, medtem ko je za na- prej položaj še nejasen. Moštvo Poreča se hoče namreč naknadno vključiti. v tekmovanje. Če bodo Poreč vključili, bodo seveda nastopile nekatere spremembe. S pripravami za spomladansko sezono sta začela tudi Tomos in Vipava. Koprčani so v nedeljo formirali dve ekipi. A ekipa je z dokaj dinamično igro premagala B ekipo z 10:2. Vipava pa je v goste sprejela kranjski Triglav in izgubila 1:5. Zanimivo je, da so bili Vipavci prvi polčas enakovredni in dosegli izid 1:1. V drugem polčasu pa jim ,ie zmanjkalo kondicije in bi bil lahko izid še višji v korist gostov, če ne bi domači vratar večkrat odlično posredoval. ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Kopru za podobno v Izoli. — Naslov v upravi Slov. Jadrana. PREKLIC Podpisani STANISLAV PRA-ŠEL, učitelj iz Dekanov, obžalujem. kar sem neresničnega rekel o MIROSLAVU PESIČU, carinskem nadzorniku na jugoslovanskem bloku v Škofijah v zvezi z njegovim postopkom carinske kontrole na omenjenem bloku in se mu zahvaljujem, da je umaknil kazensko tožbo. Stanislav Prašel Osn. šola Rižana Divji prašiči povzročajo kmetovalcem velikega dela Primorske kaj hude preglavice in skrbi, ne manjše pa tudi lovski organizaciji, ki je dolžna poravnati škodo, kadar nemarni ščetinarjl le prehudo zaorjejo med krompir, koruzo in druge pridelke. Lovske družine si močno prizadevajo, da bi črno 'svojat omejili in imajo v teh naporih več ali manj uspeha. Letos je padlo na Postojnskem In v Brkinih že nad 50 čekanarjev. Na sliki: lovci postojnske , lovske družine »Javornik« po uspelem lovu (Nadaljevanje s 5. strani) o vseh problemih komune, le redkokdaj ali pa nikoli o stanju teh domov, za katere je skupnost dala težke milijone. Nekaj primerov zgovorno pod-črtuje, kako je ta problem pereč: V Scmpasu dolgo nI bilo luči in šip v oknih, garderoba še danes ni pobeljena, v vratih in v podu pa zijajo špranje. V Humu sc prepih kar igra z zavesami, v garderobah so gola tla (prst), vrata so brez kljuk. V Šempetru, Medani ln Trnovem priteče ob deževju voda naravnost v dvorano. Prava ironija je, da so v .Grgarju zbirali prostovoljne prispevke po liišab in opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, da bi si zgradili tak dom. kakršen v Trnovem razpada. Letos se je prvič zgodilo, da jc goriško gledališče moralo odpovedati predstavo v Trnovem, ker sta dom in dvorana v takem stanju, da je v zimsjiem času zdravje ljudi resno ogroženo. Ob tem Je treba poudarili, da je goriško gledališče v eni sezoni odigralo 100 predstav v dvoranah brez šip in peči. Primerov bi bilo še več, zato nI čuda. da teh domov ne Imenujejo več domovi kulture, ampak domovi mraza, prepiha in malomarnosti. Eden vzrokov za tako stanje domov jc vprašanje lastništva, ki nI urejeno že vrsto let. Kmetijske zadruge se imajo navadno za lastnike teh domov in so jih spremenile v skladišča, ali jih pa celo oddajajo v najem. Toda ta občutek lastništva odpove, kadar bi bilo treba za domove skrbeti. S stanjem zadružnih In kulturnih domov je tesno povezano vprašanje klnoflskaclje. Nekatera manjša klnopodjet.ja, ki so poslovala z Izgubo, so se sicer združila z vet;jimi kino podjetji, vendar pa s tem problem še nI rešen. Tako je tudi vprašanje, če bo lahko rentabilno kino podjetje v Novi Gorici vzdrževalo vse ostale nerentabilne obrate. Pri. tem grozi namreč nevarnost, da bi potujoči kino prenehal z delom, medtem pa so ljudjo mnenja, da bi bilo treba nabaviti še en kinoprojektor,' ki bi obiskoval manjše vasi. ZA NORMALNO KULTURNO ŽIVLJENJE OBČANOV Da bi kulturno-prosvetno življenje v komuni spet oživelo, je občinski svet za pro-sveto in kulturo v Novi Gorici predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj bi zvišal dotacije za kulturno-prosvetno dejavnost društvom in drugim kulturno-prosvetnim ustanovam, Razen tega bi bilo treba zagotoviti sredstva za popravilo kulturnih domov in dvoran in tudi sredstva za njihovo nadaljnje vzdrževanje. Kulturne in zadružne domove naj bi od kmetijskih zadrug prevzele v upravo krajevne skupnosti. Upati je, da bo široka razprava rodila uspehe. Zadnji čas je, da se zavedamo dejstva, da je skrb in odgovornost za kulturno življenje in kulturno rast slehernega državljana splošno družbena; To pomeni, da so vsi odgovorni či-nitelji v komuni dolžni zagotoviti pogoje za normalno kulturno življenje občanov, z. l. SO' Prav na dan 5. obletnice ustanovitve društva esperantistov v Ilirski Bistrici smo imeli 9. februarja letni občni zbor. Ta jubilej so počastili tudi esperantisti iz Medvod, Kranja, Logatca in z Reke ter tudi predstavniki občine, SZDL, JLA in listih društev, pri katerih smo v petih let.ih svojega obstoja naleteli na razumevanje in pomoč. V minulih petih letih je društvo doseglo vidne uspehe, saj je iz svoje srede usposobilo več učiteljev za začetni pouk esperant,-skega jezika. Tudi skupina pionirjev pridno nadaljuje z učenjem, Vsi, člani so opravili »A« izpit. Kakor večina društev smo tudi mi naleteli na težave, največ pa glede prostorov in najprisrčneje se zahvaljujemo tovarišici Stani Pugljevi, ki nam je dala v tem letu na razpolago svoj poslovni prostor za naše redne »četrtkove« sestanke. Lani smo nastopali na raznih proslavah in skušali prikazati pomen esperanta ter širili željo po sodelovanju k uresničitvi njegovega cilja, to je miru v svetu. Po končanem občnem zboru smo priredili družabni večer, ki je bil prežet z vsesplošnim veselim razpoloženjem. V tem letu si bomo prizadevali pridobiti čim večje število somišljenikov in s pomočjo našega učiteljskega kadra skušali doseči še lepše uspehe. enotna okrajna lig/. v rokometu V okviru novega koprskega okraja se še naprej združujejo posamezne športne organizacije. V Ajdovščini so se sestali predstavniki bivših okrajnih komisij za rokomet in ustanovili enotno okrajno organizacijo. Pomenili so se tudi o bodočem načinu tekmovanja. Že jeseni bodo ustanovili kvalitetno primorsko ligo, v kateri bodo štiri ekipe iz bivšega goriškega in štiri ekipe iz bivšega koprskega okraja. Razen etga bodo seveda ostala v veljavi vsa občinska in medobčinska tekmovanja. Skušali bodo ta tekmovanja še razširiti, tako da bi bila vključena vsa športna društva in tudi športni aktivi delovnih kolektivov. Trgovsko podjetje »FRUCTUS«KOPER sprejme v službo STENODAKTILOGRAFA ali STENODAKTILOGRAFINJO z znanjem vsej enega tujega (nemškega) jezika Resni interesenti-ke z nekaj prakse in obvladanjem stenografije, strojepisja in tujega jezika se lahko stalno zaposlijo takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati do 28. februarja 1963 oziroma do zasedbe delovnega mesta. razpis Svet stanovanjske skupnosti Piran razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso na vodilnem mestu ali višja strokovna izobrazba. Plača po pravilniku o delitvi čistega dohodka. Ponudbe je poslati v roku 14 dni po objavi v časopisu na Izvršni svet stanovanjske skupnosti Piran. Čebelarji obalnega področja so ustanovili svoje društvo Minulo nedeljo so v Kopru ustanovili Čebelarsko društvo za obalno področje koprskega okraja, Tako je okrog' 150 čebelarjev dobilo svojo organizacijo, ki bo pospeševala čebelarjenje, organizirala prevoze čebel na pašo, odkupovala med in vosek, oskrbovala člane s čebelarskim priborom in literaturo, uredila opazovalne, plemenilne, selekcijske in druge postaje, seznanjala čebelarje s kužnimi čebeljimi boleznimi ter prirejala predavanja. Čebelarji obalnega področja imajo okrog 950 panjev, iz katerih letno natočijo okrog 15 tisoč kilogramov medu. Klimatski pogoji so za čebelarjenje zelo ugodni, posebno še za prezimovanje čebel. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili osnovati šest. družin; zn predsednika 13-član-skega upravnega odbora so izvolili Marij a MarteJanca iz Kopra. Za zaključek je čebelarjem predaval prof. Vlado Roje o pripravah na novo sezono in o čebeljih boleznih. obvestilo prebivalcem občine piran Zarqdi ureditve volilnega imenika obveščamo vse prebivalce občine Piran, ki so zamenjali stanovanje in niso prijavili spremembe na matičnih uradih, da to takoj store oziroma najkasneje do 15, marca 1963, Iz pisarne odseka za notranje zadeve ObLO Piran PRODAJA NEPREMIČNIN Dne 28. februarja 1963 bo ob 9. uri pred Okrajnim sodiščem v Kopru dražba posestva v Sv. Jerneju, obstoječega iz stanovanjske zgradbe in gospodarskih poslopij ter iz približno 10 ha zemlje, last zavezane stranke Tereze Trevisan, roj. Šinigoj (Sinigoi), Gastona Tre-visana, Alme Trevisan in Norme Matelli, roj. Trevisan, vsi iz Trsta, Najmanjši ponudek znaša 2,269,600 din. Varščina, ki jo je treba položiti v gotovini, znaša 340.442 din. Drugi pogoji so razvidni pri Okrajnem sodišču v Kopru pod opr. št. I 155/58, Koper, 18. februarja 1963 Okrajno sodišče v Kopru V dolgih zimskih večerih in nedeljskih popoldnevih bo za zanimivo branje »Večerove« zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI«. Nase zanimive knjige lahko kupite po ceni: O ZAUPNI DNEVNIK GROFA CIANA (prvi in drugi del skupaj) 300 din O v LABIRINTU VOHUNSTVA (prvi in drugi del skupaj) 400 din Knjige zbirke »ZA ZAPRTIMI VRATI« lahko kupite dnevno v naši upravi: Maribor, Kopališka 14, od 8. do 12. ure in od 16. do 18 ure, Knjige lahko dobi vsak, ko nakaže protivrednost na naš tekoči račun pri Narodni banki Maribor št, 604-11-1-53 O Zbori volivcev v ilirskobistriški komuni, na katerih so tolmačili osnutek družbenega plana in proračuna za leto 1963, so bili zelo obiskani. Občani so se živo zanimali za bodoči razvoj komune in so v glavnem soglašali z osnovnimi smernicami gospodarskega razvoja, prav tako pa z najpomembnejšimi letošnjimi nalogami, ki so v takemle zaporedju: šolstvo, turizem, gostinstvo, kmetijstvo, Še-ta mesec bo o popravljenem družbenem planu in proračunu razpravljal občinski ljudski odbor. OSNOVNO: POVEČANA PROIZVODNJA IN BOLJŠA PRODUKTIVNOST Dani so vst objektivni pogoji, da bi letos lahko zvišali proizvodnjo v industriji za 37 •/., v kmetijstvu za 23 'It (od tega družbeni sektor s kooperacijo za 47 '/., zasebni sektor pa za 19 */•). Družbeni proizvod v celotnem gospodarstvu naj bi porasel za 24 'It, narodni dohodek pa za 25 '/>. Ta dvig bo brez dvoma terjal velike napore delovnih kolektivov, samoupravnih organov in strokovnega kadra. Porast produktivnosti dela v gospodarskih organizacijah bo v glavnem omogoCila modernizacija naprav. Novi pogoji gospodarjenja ne bo'do poznali veC neekonomične in slabo akumulativne proizvodnje, niti nizke produktivnosti. Le tako bodo lahko postale resnične tudi številke, ki pravijo, da se bo povečala produktivnost dela za 28,5 '/•, ob tem pa zaposlitev le za 3,2 •/• ln skupni osebni dohodek za 14,7 'It, Pred gozdarstvom je letos naloga, naj skuša vskladlti sečnjo s proizvodno zmogljivostjo gozdov ln njlho-glavni dele2 ima industrija v0 strukturo. Pospešeno pa je treba ,, r" , iJHDUairija nadaijevatl z ureditvijo 100 ha lnten-°° tudi lctos Prispevala zivnega nasada zelenega bora v Ra-¡evji delež pri naraščanju proizvodnje tečevem brdu. In narodnega dohodka v komuni, Fizični obseg skupne industrijske pro- r,RAnnrvi."ll5K-1 Komuni aiuzoem proizvajalci. sklh lokalov, zlasti pa urediti spcciall- da je ogrožala promet na javnih cestah Družbeni plan nakazuje tudi natančne številke iz poljedelske in sadjarske proizvodnje družbenega in zasebnega sektorja. Povsod predvidevajo povečanje povprečnega pridelka, ¡javnost pred organizacijami SZDL bruto proizvod znašal 8 milijard 2ivahne razprave na zborih volivcev, pri organizacijah SZDL in v raznih odborih okrog letošnjega družbenega plana iltrskobistriške komune so v glavnem zaključene in konec meseca bo občinski ljudski odbor povedal še svoje mnenje in sklepe. Predsednika občinskega ljudskega odbora in predsednika občinskega odbora SZDL v Ilirski Bistrici smo povprašali, kaj je po njunem mnenju v letošnjem družbenem- planu najvažnejše. Takole sta odgovorila: Inž. IVAN KUKOVEC: Ena glavnih nalog bo povečati aktivnost vseh delovnih kolektivov in njihovih organov upravljanja za čim-večjo proizvodnjo in delovno produktivnost, najteže pa bo pri tem utrditi delavsko samoupravljanje, razviti pobude neposrednih proizvajalcev in dosledno zagotoviti načelo delitve po delu. Integracijo smo »ačelno zaključili, toda organizacijska oblika, je samo prvi korak, Vsebino ji bo dalo nadaljnje notranje urejevanje gospodarskih organizacij, utrjevanje .e-konomskih in obračunskih enot na osnovi materialne zainteresiranosti, Izpopolnjeni pravilniki o delitvi dohodka in osebnega dohodka, utrditev delavskega samoupravljanja ln seveda Izpolnjevanje delovnega programa. V osebnih dohodkih je treba zagotoviti take razpone in odnose, ki so v skladu s socialističnimi načeli in z življenjskim minimumom delovnega človeka, obenem pa se je treba zavedati, da je nenehno izboljševanje materialnega položaja možno le na podlagi rezultatov. lastnega dela in uspehov celotne gospodarske organizacije. Vsi pa smo močno zainteresirani za člmvečje gospodarske uspehe v komuni, kajti od tega so odvisne naše negospodarske službe In investicije, ne nazadnje pa tudi naši osebni dohodki. Zavedamo se, da naloge, ki jih postavlja pred nas letošnji družbeni plan, niso lahke. Toda načrtovali smo jih realno, po programih delovnih organizacij. Kljub temu ne bo pravilna ln pravočasna izvršitev odvisna samo od delovnih kolektivov, ampak bo sad zavestne akcije in kolektivne rdgo-vornosti vseh družbenih činiteljev na območju občine. ANTON GUSTINClC: Pestrost nalog v družbenem planu za leto 1963 ln utrjevanje družbenega ln delavskega samoupravljanja postavljajo pred Socialistično zvezo odgovorne naloge, in to na političnem, ekonomskem in kulturnem področju. Osnovna naloga SZDL pri izvajanju vseh teh družbenih in gospodarskih nalog je, da postane ljudska tribuna, ki bo zagotavljala demokratični sistem razprave, predlaganja ln odločanja o splošnih zadevah komune. Za pravilno pojmovanje socialističnih in družbenih odnosov pa je potrebna zrelost, zato je naloga SZpL tudi idejna vzgoja. Letošnji družbeni plan lllrskobistrl-ške komune poudarja predvsem dviganje proizvodnje, Industrijske in kmetijske. Ena osnovnih nalog organizacij SZDL bo zato, da bodo članom dosledno in pravočasno pojasnjevale prednosti sodobnega kmetijstva. Gre za širjenje družbenega sektorja, za osvajanje novih kmetijskih površin na osnovi odkupa in arondacije, zlasti pa za formiranje zaokroženih kompleksov, ki so pogoj za uresničenje 20-letnega plana v kmetijskem razvoju komune. Da bi te naloge potekale nemoteno in v skladu s težnjami izboljšanja družbenega standarda, jih je plenum in konferenca občinskega odbora SZDL postavila na prvo mesto. Zdaj že lahko rečemo, da te naloge tudi izvajamo. , , Nadaljnja naloga SZDL je vsekakor organizacija krajevnih skupnosti, ki naj postanejo žarišča gospodarskega ln kulturnega življenja, Socialistična zveza se mora zavzemati za pravilno sestavo statutov, ker bo od tega v veliki meri odvisna aktivnost ln uspeh krajevnih skupnosti. Da bi SZDL lahko izvršila vse svoje naloge, bo tudi nadalje organizirala široka posvetovanja In ljudske tribune, ker jc praksa pokazala, da so take oblike uspešne. Pogoj pa, da bo SZDL tem številnim in zahtevnim nalogam kos, je utrditev organizacijskih oblik ln nenehno izpopolnjevanje votJstva krajevnih organizacij in občinskega odbora SZDT- Na konferenci in na plenumu idej in da ustvarja socialistični 953 milijonov, družbeni proizvod občinskega odbora SZDL v Ilirski odnose v najširšem pomenu be- 4 milijarde 171 milijonov, narod- Bistrici so lahko udeleženci ugo- sede in vseh področjih udejstvo- m dohodek pa 3 milijarde 862 mi- tovili, da sta vsestranska dejav- vanja. li j ono v dinarjev. Narodni doho- nost in koordinirano delo občin- dek na prebivalca bo letos 278 ti- skega odbora SZDL z občinskim, soč dinarjev (25% več kot lani), ljudskim odborom, s političnimi na zaposlenega pa milijon 230 ti- forumi, sindikati, z LMS in z go- soč (ali 29 % ve člcot lani). s o s — osnovna Sola v ilirski bistrici — s o s ZAPOSLITEV IN OSEBNI DOHODKI Predvideni gospodarski razvoj bo terjal smotrnejše zaposlovanje, vem V gospodarstvu naj bi bilo letos 3,3 % več zaposlenih, v negospodarstvu pa 2,5% (ali 9S oziroma 10 oseb). Skupni .osebni dohodki pa naj bi porasli v gospodarstvu za 16 %, v negospodarstvu pa za 10%, ali z drugimi številkami, v gospodarstvu naj bi znašal povprečni osebni dohodek 27.000 din, v negospodarstvu pa 31.800 din. spodarskimi in družbenimi organizacijami rodila zaželene uspehe. Sem lahko štejemo tudi štiri strokovna posvetovanja, na katerih so govorili o vlogi komune v no-gospodarskem sistemu, o iz ilirskobistriške komune j V dosedanjih razpravah O predosnutku zvezne in repu-strokovnem in poTiUčnemTzobra- bmke ustave ?e sodelovalo precej ževanju delavcev in vseh obča- občanov, vendar pa predavatelj-nov, o razvoju kmetijstva in o skl aktiv ™ opravil svoje naloge. nadaljnjem razvoju vseh drugih ° tem so razpravljali na sejv ob-služb in dejavnosti. Rezultate črnskega komiteja ZKS m skleni-vsakega posvetovanja so oosre- li imenovati manjši aktiv m vsa- Novo poslopje prepotrebne osnovne šole v Ilirski Bistrici so začeli zidati že pred štirimi leti. SIcer je že pod streho, vendar še popolnoma v surovem stanju, na oknih pa so napisani veliki S, kot lahko vidite na sliki. Zdi se, da ob tem manjka še O, kajti čisto razumljivo je, da šolstvo že nujno kliče na pomoč: SOS — SOS. Angleži so duhovito razložili ta klic: S-ave O-ur S-chools (rešite naše šole). Toda 1.138 učencev osnovne šole hodi še vedno v 100 let staro šolo v Trnovem ln v samostan v Ilirski Bistrici. O primernosti teh avstroogrskih prostorov za današnjo reformirano šolo sploh ni, da bi človek govoril. Toda kljub dobri volji ni bilo nikoli dovolj denarja, da bi novo šolo končali. Letos pa so odločni In pravijo: šola bo letos Jeseni sprejela prve dijake. Želimo, da bi se napoved uresničila, čeprav še nI popolnoma __ ............ Jasno, kje bodo dobili potrebnih 150 milijonov. Toda razveseljiva in hvale dejavnost20,3*milijona ~Škup'no"'torej vredna je že dobra volja. Res pa je, da tudi družbeni plan postavlja letos vsi skladi 286 milijonov dinarjev Šolstvo na prvo mesto med negospodarskimi investicijami ln mu daje sploh Naloga upravnih organov je zdaj prioriteto. Odgovorni možje na vseh forumih odločno zatrjujejo: letos bomo da čimprej izdelajo podrobne finanč- dovali prizadetim organizacijam in delovnim kolektivom. Novi izvršni odbor občinskega odbora SZDL je po smernicah plenuma izdelal zaključke, ki po- . . segajo na vsa področja pestrega Povezati z drugimi turističnimi Upravljanje z občinskimi skladi naj živlipnia v komuni in teriaio od organizacijami, zlasti S Turistlč bi bilo bolj javno kot doslej, kar bo oreanteaciTe SZDL da ostane tu- nim društvom v Opatiji. Pokrovi pozitivno vplivalo na smotrnejše go- organizacije S^DIj, aa ostane tu- spodarjenje. Dohodki občinskih skla- OBCINSKI SKLADI kega člana zadolžiti z določeno nalogo. ¡3 Nameravajo ustanoviti turistični center za domače in tuje turiste.,Pri tem se nameravajo dov naj bi bili: Investicijski sklad 33 milijonov, stanovanjski sklad 93 milijonov, cestni sklad 13 milijonov, sklad skupne rezerve 9 milijonov, gozdni sklad 34,7 milijona, šolski sklad 83 milijonov In sklad za komunalno di v bodoče pobudnik naprednih teljstvo nad delavskim turizmom naj bi prevzela tovarna Berite in širite pri nas šolstvo sanirali ne plane. Lesonit, tehnično izvedb o pa gostinsko podjetje Soča. Koordinator naj bi bilo Turistično društvo, zato naj bodo v upravnem odboru vsi zainteresirani. □ Izračunali so, da drvi v sezoni skozi Ilirsko Bistrico dnevno tudi do tri tisoč avtomobilov, redki med njimi pa se ustavijo. Vzrok za to je turistična nerazvitost in slaba pripravljenost za sprejem gostov. Najbolj pereče pa je pomanjkanje prenočišč, saj je na razpolago le nekaj sob v enem hotelu in nekaj privatnih postelj. Zdaj bodo lahko privatniki najemali kredite za opremo tujskih sob. E3 Ribiško društvo je organizira- Pri tem. je treba rešiti pravno po injekcije ali na obvezovanje v znova oživili "pevski zbor dram- lov rib-plemenic v potoku v ... . Plat vprašanja in prav tu se je Ilirsko Bistrico. sko skupino in folkloro ' Imamo Bistrica. Ulovili so jih okrog 1500 s®™ ™ zataknilo. Zdaj so sestanki in - Marsikje se pritožujejo nad nekaj mladih in sposobnih učite- ™ ¿ih « posebnem sodu in s po- ,iT t "ismci povpraša- konference v prostorih osnovne mladino. Kakšna je pri vas? ljev ki bi radi delali mladina pa sebram- kamionom odpeljali r JSat<£a JSlevLa šole v Kuteževem, vendar pa to — Mladina je naš največji pro- je tudi pripravljena na sodelova- Ljubljano v vzgajališče plemenic. konferenco z izdelanim oro/ra- ni ♦ , blT/ Za razllko od nekaterih va~ nje. Ce bomo dobili prostore v za- Sicer društvo vestno skrbi za ri- ~ Ah lma šola dovol] 'prostora? S1> kjer so ostali sami stari ljudje, družnem domu, mislimo na ure- oogojstvo, saj je vložilo lani vo pS !' ™ . — Trenutno se, vendar postaja imamo pri nas veliko mladine, ditev klubskih prostorov in celo v sv°ie vode okr°9 35 tlsoc lmenovaii ku Foogoro in njene- že pretesna. Zaenkrat bi vpraša- Toda žal mladinska organizacija na televizor in na knjižnico, če- ™onidov. ga preaseaniita J? ranča roKiarja. nje šolskih prostorov lahko rešili, spi, .prav tako pa naše prosvetno prav nam še ni jasno kje bomo S Športni kopalni bazen že dve poiskala sem ga na službenem ge bi zgradili stanovanja za uči- društvo. Mladi ljudje bi se zelo dobili za vse to denar Edino kar Ieti čnka na Popravilo, prav mestu pri Planiki, v stavbi za telje, ki stanujejo v šoli. Tudi si- radi kje udejstvovali. toda ne smo imeli, je bil potujoči kino iz tako Pa že let0 dni Pripravlje- b™ Ä: rjgsz s/ftf «Ä« «ÄÄWSJ^JSS^SSS. Ä Razgovor s predsednikom KO SZDL Podgora Fran cem Poklarjem o težavah, načrtih in željah daneS ™ kolšola: f.^rav kak0, Iet° nost. - - ske Bistrice, ko bo njihov kino ...... ni primerna za razgovor, —. me treba misliti na razširitev šole ali je pozdravil tovariš Poklar, — ker pa na gradnjo nove. prezidujemo. Združili smo se s _ Razen Drostorov za Dolitič- V'C1"K- ., , , ,. SGP Primorje in zdaj imamo pre- no> dSeno^r^štvenoTivije- prOSVetarjl naleteh na nerazume več pisarn. nje pa bi potrebovali telefon. 2e — Kaj si obetate od te zdru- pred časom je bila za to velika žitve? akcija, ljudje so s prostovoljnim — Vsekakor finančni ln eko- delom postavili drogove, dobili so nomski položaj našega podjetja tudi žico in jo pod strokovnim ni bil preveč rožnat, kajti vse vodstvom napeljali. Priključka pa gradbene dejavnosti letno v naši ge vedno ni. Prav nerazumljivo je, komuni je za okrog 150 milijo- da nimamo za vse naše vasi no-nov in večino je je opravilo grad- bene telefonske zveze, čeprav je beno podjetje Primorje iz Ajdov- na našem področju zadružni dom, , ščine. Zdaj, ko smo našo Planiko zdravstvena postaja, obrat pod- §&§«< združili s Primorjem, je vsaj za- jetja Ilirija iz Ilirske Bistrice in gotovljen ekonomski razvoj obra- perutninarske farme v Neverkah, ta v Ilirski Bistrici, — Kakšni problemi vas še te- Pravzaprav je bil to že pogovor žijo? na poti v kavarno Turist, Spreje- — Komunalni. Občinsko cesto la nas je prazna in mrzla, čeprav sami vzdržujemo vsa leta, za lepo urejena dvorana. okrajno cesto pa podjetje iz Ko- — Ali je res vedno tako praz- pra zelo slabo skrbi. Potem vo-na? — sem se pozanimala. dovod. Imamo ga sicer, pa je že — Žal, je. O tem imamo že do- zelo star in bi bil potreben teme- ^ mačo anekdoto. Pravijo, da je sin Ijite rekonstrukcije. Vaščani so vprašal očeta, kaj je to vakuum, pripravljeni pomagati s prosto-Oče je hotel razložiti nazorno in voljnim delom, vendar pa bi nam 'v; je rekel: »Vakuum je prazen pro- bila potrebna tudi finančna po- >: stor... kot na primer naša ka- moč. Zvedeli smo, da ima Vodna varna Turisti« skupnost v načrtu regulacijo na- Zasmejala sva se in in začela ših hudournikov in da je zagotov- ob črni kavi pogovor o KO SZDL ljenih 11 milijonov za regulacijo Podgora, reke Reke, ki izvira blizu Zabič — Krajevno konferenco smo že in je pri nas še hudourniškega imeli pri nas v novembru lani. značaja. Pravijo še, da bo podjet-To so štiri vasi (Zabiče, Podgra- je Elektro Sežana preuredilo elek-je, Trpčane in Kuteževo), ki ima- trično omrežje na tri faze za vasi ' 850 volivcev, med temi je 60 % Kuteževo in Trepčane — Zelo, pa je vse zamrlo. Glav- kupil novega. Kino bi bil za nas ni vzrok je Bistrica, kjer so naši lepa pridobitev. Kaj sem mogla drugega, kakor vanje in zapostavljanje, tako da zaželeti tovarišu Poklarju uresni-so zgubili veselje do dela. Toda čitev vseh načrtov in želja va-zdaj se resno pogovarjamo, da bi ščanov. Z, L. • ,• ... £- največje povečanje v proizvodnji citronske in vinske kisline benega materiala je vedno manj in če ne bodo kmalu začeli z delom, bo vse skopmlo kot sneg n-a spomladanskem soncu. ¡3 Po zadnjem štetju leta 1961 živi v komuni 13.850 prebivalcev, in sicer v 53 naseljih in zaselkih. Od tega šivi. v Ilirski Bistrici 26"/n vseh občanov, zaposlenih pa jih je v mestu seveda veliko več. Predvidevajo, da bo število prebivalcev na'podeželju že nadlo in jih" bo v Ilirski Bistrici 43"/o. Vendar v .komuni ne bo v orihodnjih letih več kot 16 tisoč ljudi (po priključitvi dela ukinjene hrpeljske občine). C3 Po zadnji reorganizaciji SZDL imajo v komuni manj krajevnih organizacij SZDL, Tako se je k Ilirski Bistrici priključilo 3e Trnovo, Jesen in Koseze. Nova KO SZDL Ilirska Bistrica je že imela svojo prvo sejo, na kateri so razpravljali med drugim tudi o letošnjih negospodarskih investicijah. Le-te obsegajo dograditev osnovne šole, ureditev kanalizacije na postaji in splošno ureditev mesta, kamor sodijo tudi otroška igrišča in razne pešpoti. 53 Na upravi preskrbovalnega podjetja Snežnik je podjetje Emona iz Ljubljane dobilo licitacijo za dobavo mesa v Ilirsko Bistrico. Dobili pa so jo zato, ker je zastopnik Emone ponudil meso po izredno ugodni ceni, pravijo da za 100 din cenejc, kot stane v Ljubljani, Toda izvedenci so že ■ugotovili, da ljubljanska Emona jo__________ , članov SZDL V program bodo- — Kako pa je z zdravstveno po- Tovarna organskih kislin v Ilirski Bistrici (ekonomska enota novega Kme- čeEfl dela smo na prvo mesto za- stajo? tljsko-industrljskegai kombinata) Ima proizvodne obrate mlekarno, kazeinarno nelojalno konkurira v Ilirski Bi . ,. . M Kilo „mn,n 7iHnvn1ini smn slrer Hn jo in mle£no kislino. Ti obrati bodo predvidoma obratovali s 70»/. proizvodne ,,fr;„; p„,fm-„; .-„ virvnil 1« rtr, pisali prostore. To bi bila osnova — zadovoljni smo sicei na JO zmoKlJivosti. ker nI mogoče zagotoviti zadostnih kolICIn osnovne surovine. i>"\ct> rostojni m vi pavi in aa za vse drugo delo. Prostore ima- imamo, zdravnik pride dvakrat na Kljub temu pa predvideva družbeni plan za tok povečanje celotne proizvodnje razliko pri ceni nadomesti iz ze- mn v 7adružnem domu V Zabičah, teden. Nerodno je, ker je zdrav- za 10 •/., In sicer zaradi uvedbe novega obrata emhalnže In zaradi predvidenih pot) ljubljanskih potrošnikov. In j „-„.„„H v =t„pni rinvn vzpl <; nnqtaip medi- investicij (okoli 250 milijonov) za povečanje proizvodnih zmogljivosti v pro- ~cjn.j R!,trir! snrn hi icin l-/» 4 vendar bi jih morale prevzeti v stvem dom vzei s postaje meai lzvodnJ, cttronske ln vinske kisline. Družbeni produkt naj bi se v tok pove- -aaj se v bisrnci sprašujejo, kaj upravo družbene organizacije ah cinsko sestro v Ilirsko Bistrico, Caj za okoli 22 •/., čisti dohodek za okoli 19 >/., delovna sila za 10 •/. bo, ko bodo to zvedeli Ljubljan- pa prosvetno društvo Svoboda, tako da morajo zdaj naši ljudje Na sliki: Tovarna organskih kislin v ilirski Bistrici čani? . t-' fedS ■•] v; ■■"rv'v;^ koper — 22. februarja ZADNJA STRAN LETO XII. — STEV. 9 REŠILI SO USODO KARNEVALSKIH PRIREDITEV NA OBALI M Gotovo so boste spomnili, da smo so prod nedavnim spraševali. če bo letos sploh puslo-vanje v Izoli, ko ,ie bilo lani speljano na slepi ttr in je skoraj odpadlo, čeprav ima prav v tem našem mestecu ta prireditev najstarejšo tradicijo in največ vnetih pristašev. Zdaj pa je žc dokončno, da prireditev letos bo, in slccr še precej boljša In kvalitetnejša kot katerokoli leto doslej. Organizacijo .ic prevzela komisija za koordinacijo javnih prireditev' v Izoli. Izdelali so že program ln že delajo z vso paro za njegovo uresničitev. Pri organizatorjih smo zvedeli za nekatere podrobnosti letošnje prireditve. kot so tehnično močno opremljena povorka. kvaliteten in dostojen igralski del programa, pestre in živahne maske ter velike nagrade za najlepše in najbolj uspele preobleke in drugo. Prireditev bo razdeljena na • iiva dela. Tako bo žc na pustno nedeljo, dne 24. februarja, ob treh popoldne »velika olim-pijska«- nogometna tekma za pokal »Pusta', med suhimi ln debelimi Izolčani v posebnih "športnih- dresih, Zc v soboto In nedeljo ter nato v torek bodo številne karnevalske prireditve in plesi po vseli izolskih gostinskih lokalih, kjer bodo Drav tako nagrajevali najboljše maske. Zaključna prireditev pa bo v sredo; 27. februarja, nb treh popoldne z veliko pogrebno pustno prireditvijo In povorko skozi vse mesto, pri čemer bodo v povorkt ali špa-liritt sodelovali skoraj vsi meščani in številni gostje od vsepovsod. Prireditelji so so povečali tudi z avtobusnimi podjetji. tako da bodo zveze z Ir.o-io na zaključno prireditev in z nje posebno ojačane ln bo zato ta karnevalska prireditev dostopna vsem prebivalcem vsega obalnega področja brez posebnih ttžkoč. Seveda so se tudi gostinci dobro pripravili in bodo vse karnevalske dni številne goste dobro postregli s krofi in drugim pecivom, pa s kislim zeljem, klobasami In prekajenlml rcbrci ter drugimi pustnimi speclalttctaml. poskrbeli pa so razen tega, da bodo prišli na svo.i račun tudi ljubitelji rib ln drugih speeialltet iz morja. l.ctošnja zima tudi obalnemu področju ni prizanesla in je posebno prizadela Meso, kjer Je zamrznili» sladkovodno jezerce (na sliki) ln Je obstajala nevarnost, da bodo v njem poginile vse vložene vodne živali. Dogajalo se Je cclo, da so v led pri-mrznlle race in tako žalostno poginile Svojo dni so pravili: v vinu .je resnica. K temu bi lahko dodali: v vinu in v jezi. Šele no polomu bruseljske konfcrencc so Američani povedali, kaj si o Francozih in o Franciji pravzaprav mislijo. Eden izmed ameriških časopisov je pred kratkim zapisal tole: Uradno je Francija republika, v resnici pa je monarhija, ki ji vlada nekronani kralj. V njej je veli- Letsiišce brez ledu Uprava letališča v Ztiri-chu je odkrila skrivnost, zaradi katere je lahko kljub strašnemu mrazu vzdrže- Telefonski poziv - atomska vojna Tudi predsednik Kennedy se je resno zamislil nad možnostjo, da bi utegnilo priti do atomske vojne za-. radi neznatne pomote. Ameriška vlada se sedaj resno ukvarja z mislijo, da bi zgradili »elektronsko trdnjavo«, ki bi lahko v primerih napake ali lokalne vojne blokirala vse ameriške rakete z atomskimi konicami. Rakete bi lahko sprožil le signal, ki bi ga dal po telefonu predsednik ANTI — X Popis atomskih zaklonišč v ZDA je pokazal, da je takšnih zaklonišč že toliko, da bi se lahko vanje skrilo več kot 70 milijonov prebivalcev. Minister McNnmara si želi, da bi njihova izgradnja ne obstala pri tej zmogljivosti. Do leta 1967 naj bi se kapaciteta bunkerjev tako povečala, da bi bilo v njih za 235 milijonov ljudi prostora. ZDA. Ta telefon naj bi bil na njegovi pisalni mizi. Si lahko predstavljate občutke človeka, ki bi gledal takšen aparat? Od njega bi bila odvisna usoda nekaj sto milijonov ljudi. Strašno! STEKLO ZA IZLOŽBE V Parizu je odprlo znano založniško podjetje Gilliard novo knjigarno. Posebnost nove poslovalnice jc v tem, da so v izložbo vstavili steklo posebne vrste, altiglas. Steklo ne odbija žarkov, zato jc mogoče naslove knjig laže brati. vala redni letalski promet. Gre za tekočino, ki lahko v pičlih treh minutah stopi sneg in lccl na letalskih stezah. Formula za to tekočino ni znana, ker izum še ni patentiran. TRI OBDOBJA VSAKEGA AMERIČANA ■ Življenjsko zgodbo vsakega Američana moremo strniti v tri poglavitna obdobja. Najprej je suženj svoje matere, nato suženj svoje žene in naposled suženj svoje hčerke,« .ic dejal holiywoodskl scenarist Peter Nccl. ŠE TO! Britanska vlada je porabila za potne stroške, hotelske sobe, kosila in ostale izdatke zaradi potovanja svojih delegatov na neuspele bruseljske razgovore vsoto, ki se giblje okoli 400 milijonov dinarjev. Ta informacija je zanesljiva, saj jo jc izdal sam minister Heat. kanski prepad med uradnim čaščenjem in resničnostjo. Teoretično je Francija velesila, v praksi pa jc dežela, ki nemočno leži na tleh. Francozi bi ne bili Francozi. če bi t:o molče požrli. Zamislili so sc nad tem. kakšna velesila so ZDA, zakaj --med kubansko krizo so se Ameriki krepko tresle hlače zaradi štiridesetih ne najbolj modernih ruskih raket srednjega dometa.« V Zusterni pri Kopru (I*od-markovcu) hitijo urejat turistično naselje In veliko kopališče, h kateremu delajo podhod pod cesto, da bodo kopalci neovirano ln brez nevarnosti lahko prihajali Iz motelov do ko-pallščncga bazena Obisk p® 2288 Seflis POMARANČE 7, ATOMSKE PLANTAŽE Japonski znanstveniki delajo poskuse na atomski plantaži blizu mesta Ibara-ki in hočejo vzgojiti poma-rančevce, ki bi bili odporni oroti mrazu. Japonsko ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da delajo z radioaktivnim žarčenje-m mutacije, da bi tako vzgojili sadne vrste, ki bi bile kos tudi hudi zimi. STROKOVNJAK -■•Strokovnjak je človek iz oddaljenega kraja. Cim bolj je takšen kraj oddaljen, tem pomembnejši strokovnjak je,« je dejal pred kratkim francoski politik Mendes-France. Nemo propheta in patria sua. Kaleč pri Zagorju na Pivki ji1 prijeten kraj, kamor radi zahajalo zlasti mladi ljudje iz bližnje okolico. Zagorska dekleta (na sliki A. K. In M. V.) posebno rada pridejo pod velikansko --to-Ictnn lipo (slika!), pod katero Jc še Miroslav Vilhar rad posedal in koval svoje pesmi POLOŽAJ NI VSE Zanesljivi podatki govore o tem. da zasluži pevec Elvis Prisley letno okoli 2 milijona dolarjev. To jc dvajsetkrat več kakor pa znaša letna plača predsednika ZDA. MALENKOSTNE STVARI Sovjetski padalec Evgenij Andrejev, ki skače s padalom z višine 25 tisoč metrov, se je pred kratkim poškodoval. Toda ne v vrtoglavih višinah, marveč nekje, kjer bi človek ne pričakoval. Ko je hodil po Moskvi, si jc na robu pločnika izvinil gleženj. Te dni jc bil na uradnem obisku v lfidiji grški kralj Pavel s svojo ženo. Njuno potovanje indijski časopisi redno zasledujejo. Eden izmed časopisov je ugotovil. križanka M " m LF i! i! "LH 2» 20 u .'.—'■ 42 lo I " To ir a "! io- m wnnn iT"»* iifi gd II _ I lu 11 JI IJ Vodoravno: I, kemična prvina (znak Na). 7. radijski napovedovalec 1". napredovanje v službi, H. aviatik, in. egipčansko mesto ob Nilu, eno najpomembnejših najfl-bišč staroegipčanske umetnosti, n. srd. in. glavno mesto Peruja, 19. Hali lanska denarna enota, 20. francoska vladarska dinastija, ki Je vladala Franciji do leta 184!), mlečni Izdelek. 23. trgovski potnik. 25. Cinear, 27. najvišja gora v Turčiil, 20. južnoameriškii noj. 32. oče. 35. tatinska ptica, 38. nemški slikar, subtllnl lirik (Kranz), 37. luha iz kokošje drobovine. M. reka In mesto Istega imena v Peruju. 40. srbski pisatelj (»Pop Clra iri pop Spira-). 42. prikrito norčevali Ic, 44. berberski narod v srednji'Sahari, 45. sladek južni sad, !(i. izmenjava nazorov. Navpično: 1. aluzija, 2. dolgo-repe pisane papige. :i. glavno mesto Albanije, 4. evropski veletok. 5 rimska boginja jeze. 6, ljudska pritrdllnica, 7. izguba vida, H, poem, 0. začetnici avtorja Visoske kronike-, 10. klica, 11. grška pokrajina ob Jonskem morju. 12. neodločen i-^ld šahovske partije, 13. polpuščava v .Južni Ameriki. 15, slavni italijanski pesnik. 17. stavba za sezonske delavce, 20, gla\no mesto Venezuele, 21. morska riba, "4 oblika rastlinskega stebla, 28. nakana, namen. 20. operni spev, 30 nametan ic, 31. soteska, globel, 33 teža posode ali omota. 34. tekma v stari Grčiji, 33. reka na Hrvatskem in v Bosni, 40. francoski pisatelj lahkih romanov (Eugene), 41. (adranskl otok. 43. veznlk, 44, kratica za »Telovadno društvo«. IIESITF.V PREJŠNJE KRIŽANK« Vodoravno: 1. stanlol, 8. kolesar, 1.-,. karakter, 17. metoda, 18. Riad, 19. Raab, 21. Sinaj, 22. B(cn) N(e-vis), 2.1. Marjan, 25, lama. 28. ekran. ">9 reket, 31. renta. 33. fonem, 35. vran. 37. Oslero. 40. in, 42. letak, 41. Tito, 45. mina, 47. apctlt, 49. razgovor, 51. Karajan. 52, naclost. Navpično: 50. G(iuseppe) G(arl-baldi). 1110 Zima na Postojnskem je letos zadnjič pozdravila slare zapore v mestu (na sliki), ki jih bodo podrli, na njihovem mestu pa zgradili sodobnn stanovanjsko poslopje z lepimi trgovskimi lokali in poslovnimi prostori v pritličju in prvem nadstropju da je kralj Pavel šele drugi grški vladar, ki je obiskal Indijo. Prvi je bil pred 2288 leti — Aleksander Veliki, ki jc hotel tedaj osvojiti Indijo. NEPOPRAVLJIV V Teheranu je napravila poskus samomora 50-letna ženska, ker jo je potegnil za nos njen 90-letnl ženin Tavfik Sekineh, ki ji je svečano zatrjeval, da je še »ledig». Šele po poroki je zvedela, da ima njen preljubi Tavfik še sedem žena in 19 otrok. PREMLADA ZVEZDA 12-letna Catherine De-mangeot, ki jc igrala glavno vlogo v novem francoskem filmu Salu, ne bo mogla gledati tega filma niti v Franciji niti v Veliki Britaniji. ker jc film v obeh deželah »za mladino pod 16 leti prepovedan«. KOPER: 22., 23. ln 24. februaria ameriški barvni VV film »ŽIVIM ZA TEBE-; 25. in 28. februarja llalljansko-francoski film RDEČA USTNICA' : 27. in 28. februaria italijanski film »ZLOČINEC«. IZOLA: 22. februarja nemški barvni film -ČRNI BLISK : 23. In 24. februarja ameriški barvni CS film NA PUŠKINEM MERILCU-; 25. in 28. februarja itall-iansko-francoskl film »RDEČA USTNICA«. . ŠKOFIJE: 23. februarja Italijanski film RDEČA USTNICA«; 24. februarja nemški barvni film »CRN1 BLISK ; 26. februarja ameriški barvni film »VITEZI OKROGLE MIZE«; 20. februaria ameriški barvni CS tlim »NA PUŠKINEM MERILCU . POSTOJNA: 22. februarja angleški barvni CS film -OBTOŽENI STE, OSKAR VII, ; 23. in 24. februarja ameriški barvni CS film DOLGO, TOPLO LETO.; 20. in 27. februaria švedski film 'POLETJE Z MONIKO •: 20. februarja Irancoski CS film -FRANCOZINJA IN LJUBEZEN«, PREST RA N F. K: 24. februarja francoski film »SVETNIK VODI PLES«. PIRAN: 22. februarja egiptovski film 'NEPOZNANA ZENA«; 23. In 24. februarja rremški film -PRIMER INŠPEKTORJA SER-DINGA; 25. in 28. februarja ameriški lilm -PRIPOVEDKE Z NASLOVNE STRANI-; 27. in 28. februaria slovenski film »NAS »AVTO«. PORTOROŽ: 22. februarja jugoslovanski film KAPO : 23. februarja egiptovski film -NEPOZNANA ZENA-; 24. februaria ameriški film PRIPOVEDKE Z NASLOVNE STRANI : 2G. februarja slovenski film NAS AVTO ; 27. in 28. februarja ameriški film »SEDEM SINDLOTOVIH POTOVANJ SEČOVLJE: 23. februarja sovjetski film MISIJA LEONA GAROSA-; 24. februarja egiptovski film »NEPOZNANA- ŽENA-; 25. februarja ameriški film SEDEM SIN DLOTOVIII POTOVANJ,; 23. februarja ameriški film -PRIPOVEDKE Z NASLOVNE STRANI. REZANA: 22. februaria Italijanski film »TEŽAVE GOSPODA DI-PONA»; 23. in 24. februaria francoski CS film »GRBAV1 VITEZ«; 28. ln 27. februarja jugoslovanski film -IZGUBLJENI SVINČNIK-: 28. februaria francoski lilm »TI SI MOJE ŽIVLJENJE--. NEDELJA, 24. februarja: 8.-10 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9,00 Naša reportaža: »Nov polet v stanovanjski izgradnji. — 9,15 Poje ženski oktet 12 Tolmina — 9,30 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji ln ljudje — 14.01) Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domBČih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 25, februarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmps objave — 7.30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 odlomki iz slovanskih oper — 14,30 Zabavni mozaik — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. TOREK, 26. februarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro —■ 13,30 Poročili — 13.40 V ritmu z orkestri in ansambli — l-l.oo Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,5(1 Za mlade poslušalce in izvajalce — 15,00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Igra godba Ljudske milice. SREDA, 27. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7.35 Glasba 'a dobro Jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Mala prodajalna plošč — 14.00 S pesmijo po domovini — 14.30 Za oddih in razvedrilo igrajo in poio Franck Pourcell, Pat Boo-ne, Al Stefano. Tereza Kesovi.ia in Perez Prado — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški oktet iz Pirana. ČETRTEK, 2*. februarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7.35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13.40 Pojedina pri Tiffanyju, melodije iz. istoimenskega filma izvaja orkester Henry Mancini — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 1. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro Jutro — 13.30 Poročila — 13.10 Nikola Hericgonja: »Vu kleti., suite ka.ikavških pesmi '— 1-1.00 Zabavni mozaik — 14.30 Operetni odlomki — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 2. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7.30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15.00 Dnevnik — 15,13 Za-havna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinske popevke. Lev Sejnin: 27 VOHUNSKA ZGODBA IZ II SVETOVNE VOJNE »Gospod minister,« je dejal voii Pappcn, »mnenja sem, da bi bilo stvari v prid, ko bi upostavili kontakt med turško policijo, ki se ukvarja s tem grozotnim dejanjem, in z nemško politično policijo, ki razpolaga z zanimivimi podatki. Sodim, da bi bilo z njimi mogoče razkriti ozadje 111 mehanizem te zarote... Seveda bi bilo mogoče vzpostaviti tc kontakte na osnovi popolne suverenosti turških oblasti in turškega pravosodja. Resnica in točne informacije niso bile še nikomur na kvar.« »Delovni kontakt« so vzpostavili. Gestapo jc s prstom pokazal na Abdurahmana in Sulejmana. Oba so takoj aretirali. Obdolžcnca sta kmalu priznala in izdala ime atentatorja. Povedala sla. da sta ju za atentat pridobila sovjetska državljana Pavlov in Kornilov, ki delata v trgovinskem predstavništvu sovjetskega konzulata. Naslednjega dne so izšli časopisi z velikimi naslovi: »Ozadje eksplozije na Bulvarju Ataturka«. Cez nekaj dni jc turška policija aretirala Pavlova in Kornilo-va. Prebrali so jima obtožnico, vendar so jo Rusi trdovratno zavračali, češ da nimajo z atentatom nikakršne zveze. Soočili so ju z Abdurahmanom in Sulejmanom. Naposled sc jc pričela 20. aprila 1942 sodna razprava v ankarski »pravosodni palači«, v veliki in umazani dvorani. Tožilec jc bil Ivcmal Bora. Na razpravi jc bil cn sam branilcc: Zahir Zija Karačaj. Branil jc Sulejmana in Abdurahmana. Pavlov in Kornilov sta odklonila odvetniško pomoč in sklenila, da sc bosta branila sama. Dvorana jc bila zasedena tlo zadnjega kotička. V prvi vrsti so sedeli predstavniki diplomatskega zbora, ki so s pozornostjo spremljali proces: Nemci in Američani, Angleži in Švedi, Italijani in Francozi. Razprava sc je začela ločno opoldne. Že prvo sodno zasedanje jc pripravilo organizatorjem obilo preglavic. Pavlov in Kornilov sta se očividno zaklela, da bosta tole pravosodno burko razkrinkala. Iz obrambe sta takoj prešla v napad. Zahir Karačaj jc žc otl prvega dne procesa sedel kot na trnju. Ko jc dobil otl obtožencev dobro lekcijo, je prešel v direkten napad. Začel je s teatralno izjavo, češ da se Pavlov že Iri leta sem ukvarja samo z atentati. V Rimu je poskušal napraviti atentat na Mus-solinija, v Sofiji na carja Borisa itd. Kcmal Bora jc podprl branilca, zakaj tudi njemu so bile znane te stvari. Podatke o tem mu jc dala neposredno nemška politična policija. Pavlov je zaprosil sodišče, naj to vnesejo v zapisnik. V dvorani je zašumelo. Nemški diplomati v prvi vrsti so se jeli nagibati drug k drugemu in si šepetali in preklinjali nespretnost turškega tožilca. Namesto da bi lo epizodo potlačil, jc Karačaj šc potrdil izvor teh obvestil. Pavlov mu ni odgovoril, pač pa ga je prosil, naj izjavi, kdaj jc stopil v advokatsko zbornico, kje je dobil pravno izobrazbo in kje' jc dobil sredstva, da jc lahko odprl advokatsko pisarno. Karačaj je zardel do ušes in odklonil, da bi »odgovoril na predrzna vprašanja obtoženca.« Vslal jc s stola in kričal proti »bandi-tom« in »teroristični Kominterni«. Predsednik ga jc dvakrat opozoril, toda Karačaj je bil v takšnem ognju, da se ni dal ustrahovati. Pavlov jc trdovratno vztrajal pri zahtevi, naj sodišče prisili advokata, naj l)i odgovoril na vprašanja, ki mu jih jc bil zastavil. Karačaj je naposled lc zamrmral, da je v odvetniško zbornico stopil nekaj dni pred začetkom procesa in da jc študiral pravo v Berlinu. Kar zadeva sredstva, s katerimi jc lahko odprl odvetniško pisarno, jc dejal, tla sc jc okoristil s svojimi prihranki. Pavlov se jc dvignil s slola in predal sodišču obvestilo ankarske banke, ki jc g;ovoriIo o tem, da jc dva dni pred tem, ko jc odprl svojo pisarno, prenesla ogromno vsoto denarja na Karačajev račun velika nemška družba. Obvestilo jc izzvalo senzacijo. Vsi so vedeli, kakšna družba je bila to. V dvorani so se odkrito smejali, razlegali so sc žvižgi, diplomati v prvi vrsti so širili roke in sc sarkastično nasmihali. Gospod Petronescu je. z razburjenim srcem bral tc nevesele podrobnosti. Zadeva, ki ga jc veljala toliko napora, je očividno imc-nilno propadla. Še bolj ga jc potrl telegram, ki ga je kmalu nalo dobil iz Berlina. Ukazali so mu, naj odleti s prvim letalom v prestolnico, To jc po nečem zautlarjalo. Tako sc je znašel v Berlinu, v pisarni reichsluhrerja Him-mlerja. Ilimmlcr ga jc malomarno ošinil s svojimi ledenimi očmi in si z robcem ravnodušno brisal očala. Mučna tihota je trajala kake tri minute. Naposled ga jc Himmler komaj slišuo vprašal: »Prihajate z dobrimi novicami? Z odličnim poročilom? Z dobrim raportom? Delo mu gre od rok, da bi mu bolje nc moglo iti. mar ne, svinja romunska!?« »Jaz sem Nemec, gospod reichsfiihrcr,« jc zamrmral Petronescu. »To je laž! Nemec nc more biti tako zabit' To je žalitev naroda, U gnoj! Bomo že pogledali, kdo pravzaprav ste, preverili bomo... Kakšen podlež!... Kakšen lopov!« Poskočil jc s svojega mesta in začel drveli iz kota v kot kabineta. Skozi očala so se bliskale njegove zlobne, zelene oči. Bolj kot oči je bil pošasten njegov nasmešek — tanke ustnico so se na široko razmikale, da je bilo videti njegove krivenčaste, redke in zelenkaste zobe. »In tole naj bi bil agent Nemčije?! Stari mojster! Koga neki pa ste pustili na proccs, bedak?! Dva cepca, ki nista sposobna niti tega, da bi se na pamet naučila kratko pesmico! In tale dva ste spustili na proces svetovnega pomena! Toda, povejte ml po pravici — ste napravili to nalašč? Koliko ste dobili za to, povejte po pravici, dokler je še čas!... Iz vas bom napravil zrezek!« Gospod Petronescu je molčal. Bilo bi nesmiselno, da bi se. branil ali da bi celo ugovarjal. Tostalo mu je jasno, da je z njim končano. Žc danes bodo pričeli z mučenji in zasliševanji, sledilo bo »priznanje«, nato pa vrv za vrat. Himmler se je prav tako nenadoma umiril, kot se. je nenadoma tudi razbesncl. Ustavil se je sredi sobe, si z robcem obrisal kotičke ustnic in spokojno, skoraj ljubeznijo nadaljeval: »Napake so vedno mogoče. Toda vsaka oslarija ima svoje meje. Napako s tistima hedakoma šc razumem, torta kako pri vragu morete obtožiti ravno Pavlova in Iiornilova — prepričan sem, da sta oba izkušena pravnika... Kako vam je padlo na um. da ste predložili ravno ta dva človeka? In svinjarija s tistim turškim advokatom, ki bi ga jaz z veseljem potegnil na vislice... Kdo v takšnih primerih izdaja denar preko banke? ... Kdo, vas vprašam?« »Jaz nimam s tem niti najmanjše zveze,« ic zamrmral Petronescu. »Tudi meni se jc zdelo ...« »Da, da, seveda, tudi vam sc je zdelo... Meni pa se dozdevati* ,ic mogocc delati tako lc nalašč, premišljeno, za določen namen... 111 seveda za določeno nagrado... Mar nc, dragi moj?« Himmler sc je pričel spet režali. Petronesca je obšlo nekaj Hladnega. V tem hipu je vstopil Himmlerjev adjutant in mu ponudi telegram. Himmler je jel brati, v obraz mu je Šinila rdečiea in roke mu je pretresla drlitavica. Zgrabil je porcelanast pepelnik m ga treščil ob tla.