46
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica posvetovala se je pretečene dni o preustroji juridicnih študij in dotični zakon tudi vsprejela. Izmej naših poslancev govorila sta posl. gg. dr. Ferjaneič in dr. Laginja in poudarjala opravičene zahteve slovenskega naroda pri uravnavi juridicnih študij. Zakon ta je gosposka zbornica že pretresovala, a ga ni v tem smislu sklenila nego sedaj poslanska zbornica. Morala se bode torej gosposka zbornica še enkrat ž njim pečati in če ta sklene zopet kako premembo, morali bo poslanska zbornica ta predmet še enkrat prctresovati.
Mladočehi. — Glavno glasilo Mladočehov je postalo nenavadno krotko. Dan za dnevom piše za spravo vseh čeških strank. Po mnenji tega lista je dovolj stvarij, v katerih vsi Cehi lahko skupno delujejo. Tako se lahko skupno potegujejo za češko državno pravo in narodno enakopravnost obeh narodov v deželah češke krone To je zares prav lepo. Skoda, da dr. Gregr in njegovi tovariši tega neso prej vedeli. Kdo je pa napravil razpor med Čehi ? Mari ne Mladočehi ? Sedaj ko vidijo, da so s svojo politiko napravili liasko, pa moledujejo za skupno postopanje. Kakor bi bilo tudi takega skupnega postopanja tudi želeti, vender zlasti po znanem dr. Gffegra govoru, to ni lahko mogoče. Dokler bodeta dr. Gregr in Vašatv kako važno vlogo igrala v mladočeškem klubu, na skupno postopanje ni skoro misliti, ker se češki veleposestniki in moravski poslanci že z ozirom na druge zaveznike v državnem zboru ne morejo lahko pajdašiti z Mladočehi. Nam se dozdeva, da se dr. Gregru že v klubu spodmikajo tla in se boji, da bi ne ostal osamljen, za to je pa njegovo glasilo nakrat tako spravljivo postalo. Toda najbrž je sedaj že malo prepozno.
Ogersko. — Sredi minolega tedna začele so se volitve na Ogerskem, ki se nadaljuje ta teden in bodo jntri končane. Tudi letošnje volitve neso minole bivz prelivanja krvi. Veliki izgredi bili so v Banny-llunvadu. Predsednik je opoludne proglasil volitev za končano, dobro vedoč, da ima vladni kandidat precejšnjo večino. To je pa jako raziražilo opozicijonalce, katerih je še mnogo čakalo pred volilno dvorano, ker neso volili. Vdrli so v dvorano, napah volilno komisijo. Vse člane volilne komisije so več ali manj ranili, predsednik ima osem ran, edno jako hudo. Volilne spise so vse vničili. Žandermarija je poskušala napraviti red. Ker se pa razburjeni volilci niso hoteli potolažiti/ so žandarji jeli streljati. Tri razgrajalce so usmrtili in ednega jako nevarno ranili. Ljudje so pa stali kot zid pred volilno dvorano in volilna komisija ni mogla oditi. Se le došla vojaščina jo je osvobodila. V Dobrečinu so bili tudi izgredi in sta posebno dva volilca hudo poškodovana. V Aranyos-Megyesu so razburjeni opozicijonalei napali vladne pristaše in jih ka-menali. Vojaki so le s težavo napravili red. Velik nered je bil
47
tndi v Ogerski Sobotiei. Ko je predsednik naznanil, da je voljen vladni pristaš, so opozicijonalci vdrli v volilno dvorano, vnicili volilne zapisnike, in hudo pretepli vso volilno komisijo. Žan-darmerija in vojaki napravili so red s silo. Tri osobe so ubite, veliko težko ranjenih. Poročilo od ogerskih volitev spominjajo prav ua poroč la z bojišča.— Kolikor je znano, je voljenih liberalcev 234, pristašev narodne nezavisne stranke 61, in U-gronovih pristašev 15. Liberalna stranka je zgubila 15 mandatov. Ta poraz liberalcev je hud vdarec za vlado. Že v razpuščenem državnem zboru je opozicij* delala vladi velike sitnosti. Se huje jej bode nasprotovala sedaj, ko vidi, da njen vpliv mej narodom narašča. Vladna slranka ima v zboru sicer še večino, ali pomisliti je treba, da so mnogi vladni priverženci pred volitvami se zavfzali, da v verskih zadevah ne bodo glasovali z liberalci. Zaradi tega je vladna večina precej dvomljiva in se že govori, da odstopi sedanje ministerstvo iz tako imenovane narodne stranke Ta stranka sicer nema vtčine, ali bi jo hitro pridobila, ko pride na krmilo. Veliko število liberalcev bi prešlo v novi vladni tabor, zlasti vsi tisti, ki se za svojo izvolitev imaje zahvaliti vladnemu jritUku. To so namreč taki ljudje, ki podpirajo vsako vlado, če le skrbi, da ne izgube mandatov. Da izid za vlado ni ugoden, temu je mnogo pripomogla nižja duhovščina, ki je v mnogih krajih silno agitirala proti liberalcem. — Žalostna prikazen je pa. da je pri novih volitvah tako imenovana nezavisna stranka tol ko napredovala Ta stranka je naravnost nasprotna vsaki zvezi Ogerske z Avstrjo Vspeh te stranke torej dokazuje, da v madjarskem narodu narašča sovraštvo proti Avstriji. Vedeti je treba, da bi najbiž bilo še več pristašev te stranke voljenih, da so bile volitve zares svobodne. Tak sad rodi božanje [Madjarov. Morda bodo sedaj pre-videli oni krogi, katerim mora v prvi vrsti biti ležtče na moči avstroogerske države, da sedanja politika na Ogerskem ni bila prava, in da se bode treba začeti ozirati tudi na nemadjarske narodnosti drugače utežne priti do tega, da se bi Ogerska skušala popolnoma odločiti ofl Avstrije.
Češka sprava. — Zedinjena levica vse sile napenja, da bi češke veleposestnike pridobila, da bi jej pomagali pri razdelitvi okrajev po narodnostih na Češkem. Plener se je zaradi tega obrnil do princa Schvvarzenberga. Poslednji mu je dal razumeti, da veleposestniki nikakor ne privolijo v to, da bi se v deželnem zboru popivj sklepalo v tej zadevi, da oblastva za vso deželo rešijo dotična dela, da se bode jasno videlo, kake razmere se napravijo z novo razdelitvijo volilnih okrajev. Vodja čeških veleposestnikov je dal torej razumeti Plenerju, da Nemci nemajo pričakovati, da bi jih podpirali veleposestniki, ko bi se z razdelitvijo okrajev imelo osnovati kako zaključeno nemško ozemlje. Princ Sehwarzenberg je pozneje imel posvetovanje z moravskimi češkimi poslanci in drugimi konservativnimi veleposestniki o tej stvari. Vodja čeških Nemcev dr. Sehmevkal je prišel na Dunaj, da se na merodajnih mestih pogovarja, da se naj razdelitev okrajev ne odlaga. Bil je najprej pri ministru Knenburgu, kateri bode posredoval mej vlado in levičarji.
Rusija. — Beda, ki je nastala vsled lakote po nekaterih ruskih pokrajinah je vedno vtči. Eazun lakote, različnih boleznij tare in muči ljudstvo še hud mraz. Toplomer kaže 25 — 30° in pri vsem tem mrazu ljudje še kuriti ne morejo, ker so živino večinoma poprodali in si nimajo s čim drv pripeljati. Po onih krajih, po katerih so že sedaj samo slamo in bičje žgali, pa vsled slabe letine tudi tega nimajo. Vlada na vse načine skrbi, kako bi prebivalstvu pomogla v bedi. Car je zaukazal, da se vsem onim, ki se pečajo s kako domačo lesno industrijo v to potreben les zastonj na dom ustavi. Vsega skupaj dala je vlada do 1. januvarija 1892 že 72,960.000 rubljev v podporo stradajoči m. Lep denar, ki pa še nikakor ne zadošča. — V Peterburgu se v gotovih krogih dela na to, da bi se nasproti Poljakom jelo lepše postopati. Stranka, ki se za to poteguje, povdarja slučaj   vojske   z Nemčijo ali Avstrijo
in pravi, da bi potem Poljaki zvesteje podpirali Rusijo. Varšavski governer Grurko poklican bil je te dni v Peterburg in govori se, da v Peterburgu dobi navode, kake politike naj se v bodoče drži proti  Poljakom.
Komunikacijski minister Gribenet dal je ostavko, katero je car tudi vsprejel. Vzrok ostavki je menda to, ker je car zvedel za več nerednostij pri železnicah in da se žito namenjeno stra-dajočim ne odvažuje redno temveč po postajah leži, dočim ljudje lakote mro. Vse to je carja razjezilo in odstavil je ministra, polkovnika Wendriha je pa pooblastil, da zadevo preišče.
Nemčija. — Debata o novem šolskem zakonu v pruskem deželnem zboru je končana in se je dotična predloga po hudi borbi in dolgem razmotravanju izročila odseku 28 članov. Proti vladni šolski predlogi je posebno odločno govoril poslanec Virchov ter posebno prijemal duhovščino. Državni kancelar Ca-privi mu je odgovarjal in trdil, pa je proti novi predlogi boj mej brezboštvom in vero in da je brezboštvo državi nevarno. Posebno potrebna zdi se drž kancelarju verska šola za delavske rodbine ker se te zaradi pomanjkanja časa in nedostatnosti v to potrebnih pripomočkov ne morejo dosti baviti z odgojo svojih otrok. Naučni minister poudarjal je, da je namen nove šolske predloge, šolo navdahniti s krščanskim duhom, da bo pa po njegovem mnenju lahko imel še vsak svoje samostojno mišljenje in tudi nova šola mu ne bode pri tem ovir delala.
v                                    y
Švica.  —   Švicarski stanovski svet je ednoglasno dovolil
izvanredni kredit  7,650.0u0 frankov   v   vojaške namene in je
vsprejel z veliko  večino trgovinske pogodbe z Nemčijo in Av-stro-Ogersko.
Mej Francijo in Španijo je prišlo vender do carinske vojne. S 1. februvarijem počenši vvažajo se francoski predmeti v Španijo proti visoki španski generalni tarifi, španski izdelki pa v Francijo proti visoki francoski tarifi. Da se pogodba ni sklenila, največ v škodo je to Franciji, ker ni zdaj z dvema za francosko trgovino jako važnima sosednima državama, z Italijo in Španijo v nobenem ttgovskopogodbenem razmerji.
Belgija. — Zbornica vsprejela je z veliko večino trgovinsko pogodbo z Nemčijo in  Avstro-Ogrsko.
Anglija. — Na Angleškem nameravajo katoliške škofije na novo razdeliti in se jim posebno ugoden čas za reformo zdi ravno sedanja doba, ko je vsled smrti kardinala Manninga mesto primasa prazno. — Kot kandidati za namestnika Man-ning-ovega imenujejo seknezoškofijski vikar Gilbert, škof Vaughan, in škof Headlev. Irci bi imeli najraje zadnjega, angleški katoliki pa ednega drugih dveh, najbrže bo pa imenovan škof Vanghan.
Portugalsko. Vlada gleda in skrbi na vse strani, kako bi odvrnila preteči državni bankerot in kako bi pomagala državi iz denarnih zadreg. Razne stroške je jako omejila, plače znižala in nepotiebne urade odstranila. Da bi tudi stroške za vzdrževanje različnih ministerskih uradov znižala, odpravila je naučno ministerstvo in je je spojila z ministerstvom za notranje reci. Tudi je kralj objavil pismo, v katerem izjavlja, da se vsled slabih denarnih razmer, ki tarejo državo, odpove petini svojih dohodkov, z namenom, da se ta denar porabi v pokritje državnih dolgov.
Egipet. — Pretečeni teden otvoril je novi podkralj egiptovski postavodajalni zbor. V svojem nagovoru obljubovai je biti zvest naslednik svojemu očetu in da bo delal na to, da se odpravi davek na patente in se davek na sol zniža. Narodni zastopniki vzeli so podkraljeve zatrjevanja z velikim zadovoljstvom na znanje.
Turčija. — Turčija plačala je letos 350.000 turških funtov Rusiji kot tribut, ki ga jej mora dajati za vojno odškodnino. To je drugi slučaj še-le, da je Turčija dogovorjeno letno svoto redno izplačala. Imeti mora ali dosti denarja, ali pa se boji kakih sitnostij, ki bi lahko vsled tega nastale.
•