msiLO GLASILO OBČINE LITIJA • DECEMBER 1996, ŠT. 10, LETO XXIII. ■p "mumna n ^# POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA Zeleni okras božično novoletnih praznikov str. 3 Obisk vojašnice Bohinjska Bela str. 3 Lesna industrija Litija praznuje 40 letnico str. 3 bolečine srn 8 45 let Kovine Šmartno Ob obletnici ustanovitve je direktor Kovine pripravil poslovno-komercialno srečanje za poslovne partnerje; poleg poslovnih uspehov ob koncu leta, je podjetju uspelo zaključiti tudi tri pomembne projekte. Sprva je to bila kovaška delavnica, ki se je čez leta razširila v specializirano podjetje za predelavo barvnih kovin v krogelne zaporne armature s 137 zaposlenimi. Pred časom je v veliki krizi tržnega poslovanja podjetje imelo nemalo težav, kot tudi marsikatero drugo. Danes pa direktor lahko pove, da so dosegli stabilen proizvodni proces. O tem nazorno govore tudi številke, saj se proizvodnja nenehno povečuje (letos so izdelali 1.600.000 kosov izdelkov), izvozili pa kar 47 % celotne proizvodnje. V tujini je Kovina pridobila številne certifikate, s katerimi lahko nastopa na trgu, med drugim tudi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Poslovnim partnerjem, predstavnikom bank in raznih institucij je direktor Peršič na poslovno-komercialnem srečanju povedal, da je mogoče kljub zelo težkim pogojem za gospodarjenje v Sloveniji dosegati stabilnost proizvodnega uspeha. Ogle- Občina Litija vabi OB DNEVU DRŽAVNOSTI na SVEČANI SPREJEM, ki bo v petek, 27.12.1996, ob 18. uri v avli občine Litija. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sveta in poslanec državnega zbora, g. Franci Rokavec. V kulturnem programu bosta sodelovala ŽPZ Gabrovka pod vodstvom dirigentke Marjane Oblak in godba na pihala, ki jo vodi Ivan Kolar. Ob 16. uri bo 30-letnici smrti slovenske slikarke Mire Pregljeve retrospektivna razstava njenih del v galeriji M. Pregelj na Valvasorjevem trgu. Vljudno vabljeni! dali so si tovarno in posamezne proizvodne faze. Podjetje poudarja predvsem varnost in zanesljivost izdelkov, uspešnost pa dosegajo tudi zaradi lastnih inovativnih izboljšav in sodelovanja z institucijami, kot je npr. Fakulteta za strojništvo. Letošnje leto je za Kovino še posebej pomembno, saj so uspeli zaključiti 3 po- membne projekte, ki bodo zagotovo vplivali na nadaljnji razvoj podjetja. Zaključili so investicijo v novo strojno opremo, ki bo povečala produktivnost za 25 %. Po nekajletnih prizadevanjih si je podjetje pridobilo prestižni certifikat kakovosti ISO 9001, dokončan pa je tudi program lastninskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo. Podjetje se pri tem srečuje s težavami zaradi nerešene denacionalizacije, ki pa je po programu izločena na skladu za razvoj in se bo obravnavala na sodišču po zakonu. Če bodo usklajeni dolgoročni interesi delničarjev (Kovina oz. delavci imajo v lasti 40 % premoženja, ostalo pa razni skladi in investicijske družbe), se bo v Šmartnem gotovo še dolgo kovalo... A. Š. Turistično društvo Šmartno vas vabi na SILVESTRSKO SREČANJE Z ZABAVO IN OGNJEMETOM na šmarskem trgu od 22.30 dalje! Za TD Šmartno: Marko Hostnik, predsednik Občina Litija in Odbor gradu Bogenšperk vabita na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT, ki bo v sredo, 25. 12. 1996, ob 17. uri na gradu Bogenšperk (Valvasorjevi knjižnici). Vljudno vabljeni! Vab imo vas na BOŽIČNI KONCERT Kvarteta Šmartin v četrtek, 26. 12. 1996 ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji KUD Šmartin Namesto inventure Pisati uvodnike ni hvaležna reč. Še manj delati obračune ali kar celo inventure. Pa vendar naj mi bo dovoljeno, vsaj v sklopih obrisih, da to storim. V tem mesecu, ki je pač zadnji v letu, praznujemo prvo obletnico, ko je Glasilo občanov po krajšem premoru začelo ponovno izhajati Uredniški odbor seje požrtvovalno lotil dela in prva števila Glasila občanov je bila že za praznike med nami Kako smo je bili veseli! Ogledovali smo si jo z vseh strani, ko se tiskarska barva še posušila ni Pa glej ga šmenta, ko seje polegla začasna evforija, smo že zagledali mnoge napake. Zavedli smo se pomanjkljivosti, nedorečenosti Na mnoge ste nas opozorili tudi vi, spoštovani bralci za kar smo vam bili vedno hvaležni Opozarjali ste nas, če niste prejeli glasila na dom ali če seje zgodila kakšna druga nerodnost. Skupaj smo se trudili da smo napake odpravili Nekaj več težav je bilo s pošiljanjem vaših prispevkov ali, bolje rečeno, z njihovim objavljatijem Prejeli smo jih kar lepo število. BHi so različni tako po obsegu kot po vsebini različni tudi po načinu pisanja. In prav je tako. Zagate so nastale, ko ste nekateri vztrajno zahtevali, da jih objavimo takoj in nepreklicno ne glede na to, da so bili nekateri prispevki absolutno predolgi, včasih celo sporni ali pa je pred ryimi že čakala cela vrsta drugih, ki so izpadli iz prejšiijih številk. Nekateri med vami ste se jezili, kako vam kratimo demokratične pravice, pisali "višjim" organom in na ta ali oni način pritiskali na urednika ali kar na ves uredniški odbor. Bili ste glulii za naše argumente in čisto preprosto pozabljali da ima uredniški odbor po zakonu o javnih glasilih pravico, da prispevek objavi ali pa ga ne objavi ali pa objavi samo povzetek. No, resnici na ljubo je treba povedati da takih ni bilo prav veliko. Uredniški odbor pa je uvedel še eno novost, ki jo ocenjujem kot zelo dobro. Vse zainteresirane povabimo na sejo uredniškega odbora, kjer se vzpostavi dialog in stvari pojasnijo. Če mi dovolite, spoštovani bralci bi ob tej priliki opozoril še na nekatere stvari Pri pisanju za naše glasilo prevladujeta dve zvrsti Najprej so to članki, ki skušajo na objektiven in strpen (pa tudi kritičen) način predstaviti določeno problematiko, uspeh, dosežek. Potem so tu članki, kijih lahko uvrstimo v rubriko Pisma bralcev. Za oboje seveda veljajo zaliteve, ki bijih v kratkem lahko strnili v nasledrye alineje: - da pisanje ni preobširno (v poprečju bi se veljalo omejiti na eno tiskano stran formata A4), - da je korektno (podprto s podatki in dejstvi), - da ni žaljivo, - da ni anonimno -in daje poslano v roku. Spoštovani bralci ne zamerite, to je bilo le nekaj naših razmišljanj ob "inventuri" našega časopisa. Če je bilo kaj kritičnih misli jih vzemite dobrohotno na znanje. Soj vsi skupaj želimo, da bi bil naš časopis čim boljši Želimo vam vse lepo ob prihajajočih praznikih! Želimo vam srečno, zdravo trt zadovoljno novo leto 1997 in da bi korajž-no segali po peresu tudi v prihodnje! Vaš urednik * * * * Vesel božič, srečno in ustvarjalno leto 1997, v miru in ljubezni sleherni dan, vam želi uredništvo Glasila občanov! Izteka se leto. Pred nami so prazniki Čestitava Vam ob Dnevu samostojnosti, želiva vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1997. Predsednik Župan občine občinskega sveta: Litija: Franci Rokavec Mirko Kaplja Predsedstvo Območnega združenja slovenskih častnikov Litija želi svojim članom kakor tudi vsem občankam in občanom Litije vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zadovoljstva, zdravja in miru. * * * * * * PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 15. JANUARJA 1997! 2 STRANKE POROČAJO, RAZPISI GLASILO OBČANOV, december 1996 SKD ssjs'-.' Spoštovane občanke, spoštovani občani! Leto je hitro naokoli. Velja predvsem, ali smo ga preživeli v prijateljstvu in slogi. Zato želim tudi v naprej vsem občankam in občanom miru polne božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 1997. Predsednik 00 SKD Litija Martin Hostnik, ing. Kako naprej? Leto, ki je za nami, se je hitro odvrtelo. Za nami je obilo dela, pa tudi lokalne in državnozborske volitve. V naši občini so državnozborske volitve za ZLSD potekale brez večjih presenečenj. Kandidat Janez Kmc je po volilnih rezultatih dobil še nekaj glasov več kot naš kandidat pred štirimi leti. Vsem, ki so mu dali svoj glas, se zahvaljujemo. To nam pokaže, da se volilno telo ZLSD v občini Litija ni spremenilo. Vendar s tem ne smemo biti preveč ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Litija zadovoljni, čaka nas veliko dela na terenu. Čaka pa nas tudi veliko dela v občinskem svetu. Tu moramo doseči, da se namenski denar, ki ga občina dobi za posamezne dejavnosti, za to tudi porabi. Ko nam bo to uspelo, bo narejeno vse! Joža Ocepek ČESTITKA Spoštovane občanke, občani, člani in simpatizerji ZLSD! Želimo Vam lep in prijeten božič, novo leto pa naj bo kot sveža svetloba jutra, ki se odpira v sončen dan in prinaša zdravje, delovne uspehe, srečo, veselje, radost, prijetna doživetja... 00 ZLSD LITIJA RAZPIS za predsednika pripravljalnega odbora za 100-letnico pihalnega orkestra Litija Pihalni orkester Litija je na svoji redni seji Upravnega odbora sklenil objaviti javni razpis za organizatorja in obenem predsednika pripravljalnega odbora za izvedbo 10O-letnice Pihalnega orkestra, ki bo leta 1999. Pihalni orkester Litija pričakuje od kandidata, da do izvedbe samega koncerta opravlja dela in naloge: - pripravi program nastopov orkestra v Občini Litija in izven nje, - pripravi program trženja z nastopi orkestra, - pripravi osnutek programa ob slavnostnem koncertu leta 1999, - na osnovi programa povabi k sodelovanju institucije in posameznike, ki bi aktivno sodelovali pri izvedbi predpriprav za 100-letnico in izvedbo same 100-letnice, - na osnovi programa organizira predstavitve v javnih medijih in s tem v zvezi organizira promocijo orkestra v okviru te obletnice, - v zaključni fazi priprav kandidat tudi prevzame vlogo izvršnega direktorja in s tem v zvezi tudi odgovornost pri realizaciji slovesnosti. Na razpis se lahko prijavijo kandidati ali podjetja, kateri izpolnjujejo pogoje: - večletne izkušnje na področju organizacij prireditev, - sposobnosti na področju marketinga in trženja, - sposobnost javnega nastopanja in prilagajanja. Prednost imajo kandidati ali podjetja, ki delujejo na področju Občine Litija. Plačilo in nagrada za vloženo delo bo po dogovoru. Pisne prijave s kratkim osnutkom izvedbe in opisom referenc naj kandidati pošljejo po pošti na naslov: Pihalni orkester Litija, p.p. 66, Litija, do 30.01.1997. Upravni odbor bo vloge pregledal do 8. februarja 1997 in nato kandidate povabil k ustni predstavitvi programa. za Upravni odbor predsednik Marko Vidnjevič OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje vlog za najem neprofitnih stanovanj v Jevnici, na Vačah in Dolah pri Litiji I. PREDMET RAZPISA so tri stanovanja in sicer: dvosobno stanovanje štev. 1 v II. nadstropju stanovanjsko poslovnega objekta Vače 28, 28a, ki obsega: sobo 10,27 m2, sobo 12,66 m2, kuhinjo 8,25 m2, kopalnico 4,34 m2, predsobo 6,72 m2, ložo 2,83 m2 in kletni prostor 4,32 m2; skupaj 49,39 m2; dvosobno stanovanje štev. 4 v mansardi poslovno stanovanjskega objekta Jevnica 36, ki obsega: sobo 9,09 m2, sobo 9,71 m2, kuhinji 9,60 m2, kopalnico 4,83 m2, predsobo 7,62 m2 in kletni prostor 2,36 m2, skupaj 43,21 m2; enosobno stanovanje štev. 2 v mansardi poslovno stanovanjskega objekta Dole 21 (nad trgovino), ki obsega: sobo 16,11 m2, sobo s kuhinjsko nišo 18,66 m2, kopalnico 2,56 m2, predsobo 2,56 m2 in kletni prostor 1,00 m2, skupaj 40,90 m2. Vsa tri stanovanja imajo vgrajeno instalacijo za centralno ogrevanje; stanovanja se ogrevajo iz skupnih hišnih kotlovnic. Stanovanja so prazna in vseijiva. II. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI daje prosilec državljan Republike Slovenije, da imajo prosilec in njegovi ožji družinski člani stalno prebivališče v občini Litija, da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov ni najemnik občinskega stanovanja ali lastnik stanovanja; da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja; da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana ne presega naslednjih odstotkov nad poprečno brutto plačo v državi: en član 80 % dva člana 60 % trije člani 40 %. Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem bomo poleg zgoraj navedenih pogojev upoštevali tudi: stanovanjske razmere prosilca in čas bivanja v dosedanjih razmerah čas bivanja v občini Litija. Skupaj s pisno prošnjo je prosilec dolžan predložiti naslednje: a) opis dosedanjih stanovanjskih in družinskih razmer b) potrdilo o skupnih dohodkih družine v letu 1995 c) potrdilo o stalnem prebivališču in o številu članov družine d) izjavo za čas najema (določen in koliko časa, nedoločen čas). Nepopolnih prošenj komisija ne bo obravnavala. III. STROŠKI STANOVANJA Najemnik bo plačeval za razpisano stanovanje mesečno neprofitno najemnino, ki za mesec november 1996 znaša: za stanovanje na Vačah 28, 28a, 11.888,00 SIT za stanovanje v Jevnici 36,10.642,00 SIT za stanovanje na Dolah 21, 8.784,00 SIT. Najemnina se bo mesečno povečevala skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Najemnik bo plačeval vse obratovalne stroške stanovanja kot so: ogrevanje, vodarina, kanalščina, odvoz komunalnih odpadkov, električna energija, čiščenje skupnih prostorov, prispevki in nadomestila, drugo); ocena za november 1996 9.000,00 SIT. IV. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE Prosilec, ki bo s sklepom izbran za najemnika, bo moral v roku 10 dni od prejema pisnega sklepa skleniti z Občino Litija pisno najemno pogodbo. V primeru, da ne sklene pisne najemne pogodbe v navedenem roku, bomo menili, da pisne najemne pogodbe ne želi skleniti. Občina Litija bo odstopila od izvedbe sklepa. Najemna pogodba velja, ko se obveznosti najemnika overi pred notarjem, tako da ta zasebna listina, t.j. najemna pogodba, dobi moč izvršilnega naslova in je neposredno izvršljiva. Najemnik se z overitvijo najemne pogodbe pri notarju obveže, da bo v primerih: ko bo ugotovljeno, da najemnik tri mesece zaporedoma ni plačal najemnine in stroškov, ki jih je dolžan plačevati poleg najemnine (obratovalni stroški), ko bo ugotovljeno, da dolg najemnine znaša toliko kot znaša vrednost najemnine po tej najemni pogodbi za tri mesece, stanovanje izpraznil in ga izročil lastniku v roku 8 dni. V. PRENEHANJE NAJEMNE POGODBE Najemna pogodba lahko preneha: a) vsak čas sporazumno, b) iz odpovednih razlogov po stanovanjskem zakonu, c) s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, d) z odpovedjo, po preteku odpovednega roka 6 mesecev. VI. ODDAJA PROŠNJE Zainteresirani občani - prosilci, ki izpolnjujejo pogoje za najem neprofitnega stanovanja po tem razpisu, lahko oddajo pisne prošnje na posebnem obrazcu do ponedeljka 13. januarja 1997 do 12,00 ure, na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija, vložišče. Na kuverti s pisno prošnjo in obveznimi prilogami naj bo tudi napis: "za stanovanjsko komisijo; neprofitna stanovanja" VII. OSTALO Obrazec prošnje in ostale informacije dobijo zainteresirani občani - prosilci na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15, 1270 Litija (Resnik Marija) ob delavnikih, do dneva, določenega za oddajo pisne prošnje. OBČINA LITIJA Mirko Kaplja, župan OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem profitnega enosobnega stanovanja v večstanovanjski hiši Gabrovka 61 I. PREDMET RAZPISA je enosobno stanovanje in sicer: profitno enosobno stanovanje štev. 2 v pritličju večstanovanjske hiše Gabrovka 61, ki obsega: sobo 17,10 m2, kuhinjo 10,01 m2, kopalnico 3,69 m2, predsobo 2,07 m2,1,19 m2 teraso 3,50 m2in kletni prostor 1,15 m2; skupaj 38,71 m2; Stanovanje imajo vgrajeno instalacijo za centralno ogrevanje; stanovanje se ogreva iz skupne hišnekotlovnice na kurilno olje. Stanovanje je prazno in vselji-vo. Stanovanje se ne sme uporabljati za opravljanje poslovne dejavnosti. II. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI da je prosilec državljan Republike Slovenije, da ponujena najemnina za profitno stanovanje ne presega 1/3 skupnih razpoložljivih dohodkov prosilca in njegovih ožjih družinskih članov. III. ČAS ODDAJE - NAJEMA Najemno pogodbo za navedeno stanovanje bomo sklenili za nedoločen čas s 6 (šest) mesečnim odpovednim rokom. Ponudnik lahko ponudi najem za določen čas, vendar mora pri tem navesti čas najema. IV. NAJNIŽJA IZKLICNA NAJEMNINA Najnižja izklicna mesečna najemnina za profitno stanovanje je 13.920,00 SIT (november 1996) za 38,71 m2 brutto stanovanjske površine. Ponujena mesečna najemnina se bo povečevala z rastjo vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stanovanja, ki jo določa pristojno ministrstvo RS. Poleg najemnine najemnika bremenijo še obratovalni stroški stanovanja kot so ogrevanje, voda, odvoz odpadkov, električna energija, čiščenje skupnih prostorov, prispevki in nadomestila, drugo). V. POGOJI ZBIRANJA PONUDB Zainteresirani državljani RS so k ponudbi dolžni priložiti naslednje: podpisano ponudbo za ponujeno višino mesečne najemnine z izjavo, da soglaša, da se ponujena mesečna najemnina povišuje z rastjo vrednosti točke za ugotovitev vrednosti stanovanja, ki jo določa pristojno ministrstvo RS, podpisano izjavo za čas najema (določen čas z natančnim rokom, nedoločen čas), izjavo - dokument o plačilni sposobnosti za poravnavo ponujene najemnine in ostalih obveznosti in izjavo, kako bo zavaroval plačevanje najemnine, potrdilo o državljanstvu; potrdilo o stalnem prebivališču in o številu članov družine; potrdilo o skupnih dohodkih družine za obdobje od 1.1. do 31.10.1996; izjavo, da stanovanje ali del stanovanja ne bo oddajal v podnajem in izjavo, da stanovanja ali del stanovanja ne bo uporabljal za poslovno dejavnost; finančne dokumente za zavarovanje resnosti ponudbe (čeki, drugo) z izjavo o dovolitvi vnovčitve. Nepopolnih ali prepozno prejetih ponudb ne bomo upoštevali. VI. ZAVAROVANJE RESNOSTI PONUDBE Ponudnik zavaruje resnost ponudbe za primer, da ne bi sklenil pogodbe o najemu v višini 30.000,00 SIT (dva bianco podpisana čeka tekočega računa, drugo). VII. MERILO ZA IZBOR PONUDBE bo višina ponujene mesečne najemnine. V primeru enake ponujene višine najemnine, ima prednost tisti, ki: a) je najemnik občinskega stanovanja (zaradi sprostitve stanovanja), b) ima stalno bivališče v Občini Litija. VIII. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE Izbrani ponudnik mora v roku 10 dni od prejema pisnega sklepa skleniti z Občino Litija najemno pogodbo. V primeru, da ne sklene najemne pogodbe v navedenem roku, bo Občina Litija ponudila najem naslednjemu ponudniku. Najemna pogodba se sklene za nedoločen čas oz. določen čas. Najemna pogodba velja, ko se obveznosti najemnika overi pred notarjem, tako da ta zasebna listina, t.j. najemna pogodba dobi moč izvršilnega naslova in je neposredno izvršljiva. Najemnik se z overitvijo najemne pogodbe pri notarju obveže, da bo v primerih: ko bo ugotovljeno, da najemnik dva meseca zaporedoma ni plačal najemnine in stroškov, ki jih je dolžan plačevati poleg najemnine (obratovalni stroški), ko bo ugotovljeno, da dolg najemnine znaša toliko kot znaša vrednost najemnine po tej najemni pogodbi za dva meseca, stanovanje izpraznil in ga izročil lastniku v roku 15 dni. IX. PRENEHANJE NAJEMNE POGODBE Najemno razmerje sklenjeno z najemnikom za določen ali nedoločen čas lahko preneha vsak čas sporazumno na podlagi pisnega dogovora z odpovednim rokom 60 dni. Najemno razmerje sklenjeno z najemnikom za določen ali nedoločen čas preneha: z dnem poteka najemnega razmerja (v primeru, ko je najemna pogodba sklenjena za določen čas), z dnem, ko bo ugotovljeno, da najemnik dva meseca zapored ni plačal najemnine in stroškov, ki jih je dolžan plačevati poleg najemnine (obratovalni stroški), z dnem, ko bo ugotovljeno, da dolg najemnika zaradi neplačane najemnine znaša toliko kot znaša višina najemnine po najemni pogodbi za dva meseca. V primerih iz alinej a), b) in c) prejšnjega odstavka mora najemnik v roku 15 dni stanovanje izprazniti in ga praznega predmetov in oseb izročiti Občini Litija. Najemno razmerje sklenjeno za določen čas ali nedoločen čas lahko preneha tudi iz razlogov in pod pogoji določenimi v 53. členu stanovanjskega zakona. X. ODDAJA PONUDBE Ponudbo z vsemi prilogami je potrebno oddati v zapečateni kuverti do ponedeljka, 13. januarja 1997, do 12.00 ure na naslov Občina Litija, Jerebova ulica 14,61270 Litija. Na kuverti s ponudbo in obveznimi prilogami mora biti napis - oznaka: "ponudba za najem profitnega stanovanja". XI. OSTALO Ostale informacije lahko zainteresirani občani - ponudniki dobijo na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15,1270 Litija osebno ali po telefonu 883-426 (Resnik Marija) ob delavnikih, do dneva, določenega za oddajo pisne ponudbe. OBČINA LITIJA, Mirko Kaplja, župan Zeleni okras božično novoletnih praznikov Božični in novoletni prazniki že trkajo na vrata. Praznično vzdušje bo tako kot vsako leto tudi letos pomagalo pričarati na tisoče okrasnih drevesc, večinoma smrek, svetlečih, okrašenih z bleščečimi okraski, dišečih, za mnoge izmed nas nepogrešljivih. Ob njih se bomo veselili, praznovali, ko pa se bodo s posušenega drevesa začele osipati iglice, ga bomo odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru z njim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili za okras, resnično ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih iglicah, si preberimo, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Poglejmo najprej ekološko plat sekanja dreves za okras in kaj pomeni posek tisočih in tisočih drevesc za gozdni ekosistem, Če so bila drevesa izbrana strokovno, v okviru nege mladega gozda, to za gozd ni škodljivo, ampak koristno. Drevesca se lahko pridobiva tudi na presekah daljnovodov in zaraščujočih površinah. Izjema so jelke, ki se jih zaradi ogroženosti ne pridobiva za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena in je zato pridobivanje kaznivo! Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Če drevesca izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa gre za gozdove v lasti države, pa izvajalska podjetja, ki imajo pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lastniki gozdov lahko pridobivajo okrasna drevesa in gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (17. člen Zakona o gozdovih, Ur.l. 30/93). Skupaj z odločbo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi, ki je rumene barve, je označeno območje izvora drevesa (Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana) in leto 1996. Cena za posamezno plombo je 10 SIT. V ceno je vključen 5% prometni davek. Lastniki gozdov plačajo plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije z gotovino, s čekom ali s potrjeno splošno položnico. Lastniki gozdov se lahko za podrobnejše informacije o pridobivanju okrasnih dreves oglasijo po telefonu na krajevno enoto oz. revirnemu gozdarju revirja, kamor sodi njihov gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in drugi, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Označi se jih najkasneje na kamionski cesti oz. drevesnici. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane odločbe ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Upamo, da je odveč poudarjati, da je prepovedano in kaznivo iti v gozd, izbrati košato smrečico ali dve in ju posekati. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa je za pravno osebo oz. posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 100.000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Pa dovolj o kaznovanju, naj bodo naše misli raje spodbudne, vesele, praznične! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se pozanimajmo, od kod prihaja! Kupimo raje taka drevesca, ki prihajajo iz drevesnic ali preseka daljnovodov. Posebej tista iz drevesnic bodo še bolj košata kot če bi prišla iz gozda. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometerska smreka rasti kar deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju! Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, dajo bomo kasneje preselili v naravo, vendar jo imejmo na balkonu ali na vrtu, ker sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Še bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec! Če se bomo odločili za umetno smrečico, pomislimo, da je izdelovanje takih dreves lahko okolju škodljivo, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Vesele praznike in srečno novo leto 1997 vam želi Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Obisk vojašnice Bohinjska Bela Združenje veteranov vojne za Slovenijo - območni odbor Litija, in Združenje častnikov - območno združenje Litija, sta v soboto, 16. novembra, organizirala enodnevno strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, ki se je je udeležilo 60 njunih članov. Najprej smo se ustavili v vojašnici Bohinjska Bela, kjer so nas njeni predstavniki lepo sprejeli in nas pospremili v učilnico, kjer so nam predstavili vojašnico in nas seznanili tudi z njeno zanimivo zgodovino. Nato smo si ogledali vse prostore, ki so jih pred štirimi leti povsem obnovili. Pokazali so nam tudi najsodobnejšo oborožitev in nam povedali, da tesno sodelujejo s krajem. Planinsko zvezo Slovenije in Triglavskim narodnim parkom, na čigar področju se nahajajo. Po kosilu v sodobno urejeni jedilnici smo hoteli prisostovati prikazu plezanja v steni nad Bohinjsko Belo, ker pa je deževalo, smo se morali zadovoljiti s prikazom te veščine na umetni steni, ki se nahaja v vojašnici. Okoli 13. ure smo se veterani in častniki spet zbrali v učilnici, kjer je najprej predsednik Združenja veteranov iz Litije Rihard Urbane podelil članske izkaznice 25-im veteranom (vseh je sedaj v občini Litija že 255), nato pa sta z Rudijem Ber-nikom, predsednikom Združenja slovenskih častnikov iz Litije, izmenjala priložnostna darila s poveljnikom 33. območja poveljstva slovenske vojske, majorjem Jane- Vojašnico Bohinjska Bela so pred štirimi leti povsem obnovili zom Smoletom, in namestnikom poveljnika vojašnice, majorjem Vilijem Šolarjem, ter se zahvalila gostiteljem za sprejem. Nato smo se odpeljali še do Bohinjske Bistrice, kjer smo najprej obiskali mali vojni muzej ter zbirki o razvoju usnjarstva in železarstva, nato pa smo se srečali še z županom Bohinja, g. Francem Kramarjem, ki nas je seznanil predvsem z razvojem bohinjske občine na področju turizma. Čeprav nas je ves dan spremljalo slabo vreme, smo se zadovoljni vračali domov, saj smo svoje vojaško znanje na svojevrsten način obogati- Ur " ČILA j?" I ,J V w i i t Veterane in častnike je pozdravil tudi bohinjski župan Franc Kramar li, poseben vtis pa je na nas naredila vojašnica Bohinjska Bela, ki jo je v zadnjih letih obiskalo že nešteto domačih in tujih delegacij. Boris Žužek Lesna industrija Litija praznuje 40-letnico Lesna industrija Litija z novim leto praznuje tudi svojo 40-letnico. Takrat se je iz prejšnjih manjših lesno-predelovalnih obratov na področju Litije, Smartna in Zagorice ustanovilo enovito podjetje s tremi proizvodnimi programi: rezanje furnirja, proizvodnjo stavbnega pohištva in žaganjem hlodovine. Podjetje je v tem času na vseh treh lokacijah zaposlovalo okrog 200 delavcev. Š širitvijo proizvodnih zmogljivosti in pridobitvijo novih proizvodnih prostorov v Zagorici, je Lesna industrija Litija zaposlovala vedno več delavcev in postala za Predilnico Litija in Usnjarno tretje največja podjetje v litijski občini. skoraj v vse države zahodne Evrope. Pravočasna orientacija na zunanje tržišče je podjetju omogočila, da po izgubi jugo - trga ni doletela usoda veliko večjih in uglednejših lesno-indu-strijskih podjetji, ki so zaradi krize v lesni branži propadla. Seveda se s težavami in problemi ubadajo tudi v tem podjetju. Predvsem visoke cene surovine na eni strani in vedno nižje cene končnih proizvodov na drugi strani, ki jih oblikuje zahodno tržišče zahtevajo od vodilnih hitre in pravilne odločitve. Podjetje si prizadeva, da bi čim več hlodovine odkupilo na področju občine in bližnji okolici, če le ta izpolnjuje zahteve glede kvalitete. Proces lastninskega preoblikovanja Težišče proizvodnje se je leta 1976 preselilo na lokacijo v Zagorico, kjer je v novozgrajenih proizvodnih prostorih začel z dejavnostjo nov program - ploskovno pohištvo. Z nabavo večjega in močnejšega ekstrudorja se je znatno povečala tudi proizvodnja pleksi stekla in proizvodov plastike, kije sicer začela poskusno delovati že v bivših prostorih stavbnega pohištva v Šmartnem. Lesna industrija Litija je bila v takratnem republiškem in državnem merilu že poznano podjetje, v mednarodne posle pa se je resneje začela vključevati s proizvodi ploskovnega pohištva. Vratica in prednike za kuhinje iz masivnega lesa izvažajo danes podjetja v zaključni fazi. V začetku letošnjega leta je bilo pridobljeno drugo soglasje in s tem možnost, da je od maja letos LESNA INDUSTRIJA LITIJA pri sodišču registrirana kot delniška družba. Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci, ki so svoje certifikate vložili v podjetje, so postali delničarji. Največja naloga, ki je pred domačimi delničarji podjetja v tem trenutku, je pridobiti večinski delež, s tem pa onemogočiti, da bi se upravljanje podjetja od njih odtujilo. Tudi na proizvodnem področju jih čaka vrsta nalog, najpomembnejše pa so; obdržati se s kvaliteto proizvodov na zahtevnem zunanjem tržišču, poiskati primerne proizvodne programe, ki bodo prinašali dobiček, in posodobiti proizvodno tehnologijo. Za izvršitev teh nalog je potrebno predvsem veliko znanja, veliko finančnih sredstev in zavzetega dela vseh zaposlenih. Ustanovljeno društvo izgnancev Z letošnjim letom so prišli v veljavo novosprejeti zakoni: Zakon o žrtvah vojnega nasilja, Zakon o vojnih veteranih in vojnih invalidih. Na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki daje določene pravice vsem izgnancem med 2. svetovno vojno, se je pokazala potreba po organiziranju v okviru društva. 21. oktobra 1996 je bil sklican ustanovni zbor izgnancev za kraje Litija, Sava, Breg, Kresnice, Jevnica, Ribče in Vače. Udeležilo se ga je 81 od okoli 200 registriranih izgancev. Izvolili smo vodstvo društva (predsednik je g. Vinko Gabršek iz Kresnic) in sprejeli program dela. Ena izmed najpomembnejših nalog društva je pospešitev reševanja vlog za pridobitev statusa izgnanca in pomoč predvsem članom pri uveljavljanju statusnih pravic. Med drugimi nalogami smo se dogovorili za medsebojna srečanja. Prvo tako srečanje je bilo 5.12.1996 v gostilni Kimovec v Hotiču. Udeležila se gaje skoraj polovica članov. Gostje na srečanju so bili: predsednika sosednjih društev z Dol in iz Domžal ter predsednik republiškega upravnega odbora izgancev g.Vlado Deržič in član republiškega izvšnega odbora g. Albin Pražnikar, ki sta izčrpno poročala o začetkih ustanavljanja društva izgnancev Slovenije pred sedmimi leti ter o delu in težavah, ki so jih morali ustanovitelji prebroditi, da so dosegli to, kar ni bilo mogoče doseči v preteklih 45 letih. Prijetno popoldne so popestrile pevke iz Jevnice pod vodstvom gospe Natalije Šušter in g. Marko Krebs s harmoniko. Svoje pesmi pa je brala iz-gnanka Pavla Šinkovec. Ob slovesu smo si obljublili, da se bomo še srečevali in se podali na izlet v kraje, kjer smo preživljali težke čase naše mladosti pod okupatorjem. Obenem prosimo izgnance, da pišejo o svojih doživetjih med vojno, da ne bo pozabljeno njihovo trpljenje. Prispevke bomo objavljali v internem glasilu Društva izgnancev Slovenije "Ve-stnik" in v Glasilu občanov. OO ZB NOV Litija nam je vsestransko pomagal pri ustanavljanju, zato se mu v imenu izgnancev zahvaljujemo. M. M. Jubileji 80-letnica generala, narodnega heroja in častnega občana Letos je dopolnil 80 let naš rojak častni občan, general, narodni heroj in partizanski komandant Franc Poglajen - Kranjc. Čeprav že vrsto let ne živi več v Litiji, se vanjo vedno rad vrača. Rojenje bil v delavski družini na Grbinu. Že kot mlad fant se je vključil v napredna gibanja in se 1. 1941 odzval klicu domovine. Njegova partizanska pa ga je vodila od II. grupe odredov do komandanta "Kranjčevega" bataljona, Zasavskega bataljona. Kamniško - zasavskega odreda, Šlandrove brigade, načelnika štaba XV. divizije, komandanta IV. operativne cone in komandanta VII. korpusa NOV. Tudi po vojni je komandant Kranjc opravljal najvišje vojaške dolžnosti. Komandantu Kranjcu za njegovih 80 let naše iskrene čestitke! Da bi mu zdravje služilo še dolgo dolgo! J. S. Najstarejši član PGD Sava je praznoval 80-letnico Na prvo soboto v mesecu decembru, ko se savski gasilci zberemo na redni tehnični zbor in sejo upravnega in nadzornega odbora, je delegacija upravnega odbor obiskala na domu našega najstarejšega člana gospoda Franca Šuštarja, ki je 22. 11. 1996 praznoval svoj častitljivi jubilej - 80 let, ter mu čestitala in izročila skromno spominsko darilo. Sprejel nas je, skupaj z ženo Mi-mico, ves vesel in nasmejan.Ob kozarčku dobrega domačega vina se je v pogovoru spomnil na prenekate-ri dogodek iz preteklih let in na delo pri gasilcih. Rodil se je v Renkah in osnovno šolo je obiskoval na Polšniku, kjer so ga že kot mladega fantiča vključili v gasilsko društvo. Kot 17-letni fant seje zaposlil pri železnici, najprej v skupini za vzdrževanje prog, kasneje je opravil izpite za kretnika in nadkretnika. Železnici je ostal zvest do upokojitve. Po nekaj letih se je preselil na Savo in si leta 1941 tu tudi ustvaril družino. Po preselitvi na Savo se je kar hitro vključil v savsko gasilsko društvo in pomagal pri dograditvi doma. Pred leti, ko so še vozile parne lokomotive, so bili požari ob progi zelo pogosti, teren za gašenje pa strm in težko dostopen. Ob enem takih požarov je bil v smrtni nevarnosti, iz katere se je močno ožgan komaj rešil. Pri nobenem gašenju požarov ni manjkal, če je le bil doma in dokler mu je dopuščalo zdravje. Delo na železnici je bilo težko in odgovorno, delo v izmenah in na prostem, odgovornost za varnost prometa velika, venda je kljub vsem naporom še vedno našel voljo in čas za delo pri gasilcih. Tuje našel svoje prijatelje, z njimi je delil vse težave pri gašenju požarov in tudi vse vesele trenutke ob doseženih uspehih. Rad je priskočil na pomoč tudi pri obnovi gasilskega doma pred nekaj leti. Čeprav je član gasilske organizacije že več kot 60 let, še vedno rad prihaja v naš dom in postori, kar mu dopuščajo leta in zdravje. Zelo vesel je vsakoletnega snidenja s svojimi prijatelji na občnem zboru gasilskega društva. Ob praznovanju 50-obletnice društva leta 1983 je bil imenovan za častnega člana Prostovoljnega gasilskega društva Sava in bil odlikovan z republiškim gasilskim odlikovanjem I. stopnje. Želimo mu še veliko let trdnega zdravja in dobre volje in še veliko srečanj v našem domu. D. Z. Dolžnosti in lastnosti voznika Kovina Šmartno - 45 let V podjetju Kovina Šmartno ob zaključku tega poslovnega leta praznujemo 45. obletnico ustanovitve. Razvoj podjetja se je skozi leta dopolnjeval, tako da je danes osvojen osnovni program predelave barvnih kovin v izdelke, krogelne zaporne armature. Po veliki krizi tržnega poslovanja pred leti sedaj 137-članski kolektiv postopno zagotavlja stabilni proizvodni proces. Tako bo v letu 1996 proizvedenih več kot 1.600.00 kosov različnih izdelkov KV in spec. polizdelkov v vrednosti okrog 7,5 milijonov DEM. Delež izvoza se je vseskozi povečeval, tako da v letu 1996 predstavlja že 47 % celotne prodaje realizacije in je bil v tem letu povečan z indeksom 152. Poleg kratkoročnih nalog, ki so vezane na racionalizacije tehnoloških faz v proizvodnem procesu, na zagotavljanje kakovosti proizvodov, nadzor stroškovne politike, so bili v tem času zaključeni tudi trije projekti, ki bodo dolgoročno vplivali na nadaljnji razvoj podjetja: - zaključena je investicija v novo, robotizirano strojno opremo v vrednosti 1,2 milj. DEM, ki bo omogočila povečanje produktivnosti za 25 %, s povečano prodajo na najzahtevnejše tuje trge, zagotovljena pa bo velika stopnja stabilnosti in sposobnosti proizvodnega procesa ter odpravljeno ozko grlo strojne obdelave v proizvodnji; - dokončan je projekt sistema kakovosti po ISO 9001 ter pred dnevi v celoti certificiran od strokovne Uvodoma bi povedal, da je poglaviten dejavnik v prometu človek in vzroke nesreč je torej iskati izključno v človeku samem. Zato nameravam danes spregovoriti o lastnostih in dolžnostih voznika v cestnem prometu. IN KAKŠEN NAJ BI BIL VOZNIK V PROMETU? - vljuden in tovariški, - obvladati mora živce, - biti mora obziren in previden, - upoštevati mora svoje psihofizične sposobnosti. Glede na število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom se mora človek zgroziti in zamisliti. Ti podatki kažejo, da so vozniki hote ali nehote večinoma brez dveh osnovnih lastnosti, ki jih mora imeti dober voznik: to sta vljudnost in tovarištvo. Prav ti lastnosti bi morali zavzeto gojiti, saj motorizirani cestni promet postaja sestavni del vsakdanjega življenja. Sem pa spadata med drugim tudi vljudnost in tovarištvo na cesti. Voznik mora biti zlasti pozoren na starejše ljudi, invalide, otroke in nebogljencev. Olajšati mora prehitevanje tistim, ki želijo prehiteti, ne pa jih pri tem ovirati. Ko sam prehiteva, se mora v rahlem loku počasi in obzirno vračati pred vozilo, ki ga je prehitel. Vsak namen, ki ga drugi prometni udeleženci ne pričakujejo, mora pravočasno in razločno nakazati s svetlobnimi znaki. Ne sme se nenadno ustaviti ali uporabiti zvočnih opozorilnih znakov, če voznik pred njim takoj ne spelje v križišču, ko se prižge zelena luč in podobno. VOZNIK MORA OBVLADATI ŽIVCE, da bo ob vsaki priložnosti ostal miren. Ne sme se pustiti izzvati. Če je drug udeleženec nestrpen ali nevljuden, to ne sme biti zgled. Razburjen, potrt, razdražen ali nejevoljen voznik ne le raztresen, marveč si večkrat daje duška v objestnosti, s tem da podcenjuje hitrost in razmere na cesti ali postane celo ravnodušen do okolice. Zato mora voznik vedeti, daje njegova pot močno tvegana, če sede za volan vznemirjen (žalosten, v skrbeh, razdražen ali pretirano vesel) ali pa se slabo počuti. Vedeti mora, da ga neugodni duševni ali fiziološki vplivi med vožnjo utegnejo prav hitro pahniti v NIKDAR NE PRECENJUJ SVOJE SPOSOBNOSTI. Voznik rad poveličuje in precenjuje svoje sposobnosti, predvsem tisti, ki še ni imel nobene nesreče. institucije SIQ - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, označen s št. 062; - dokončan je program lastninskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo. Agencija za privatizacijo je izdala 2. soglasje, poteka pa vpis v sodni register. Pri tem programu so še vedno zelo velike težave zaradi nerešene denacionalizacije, ki pa je po programu izločena na skladu za razvoj in se bo obravnavala po rešitvi na sodišču po zakonu o denacionalizaciji. Pomembno je, da je kljub zelo težkim pogojem za gospodarjenje v Sloveniji mogoče z veliko volje in trdega dela zagotoviti stabilnost proizvodnega procesa. Če bodo v novih razmerah usklajeni dolgoročni interesi delničarjev, potem se bodo v Šmartnem še naprej proizvajali krogelni ventili in drugi programi v zadovoljstvo uporabnikov. V. d. direktor: Anton Peršič, ing. Takšen voznik misli, da je prav on tako priseben, izurjen in vsestransko sposoben, lahko da vselej pravočasno prepreči vse vzroke in premaga posledice nesreč. Misli, da se mu ne more pripetiti za krmilom nič takšnega, kar se mu tako pogosto dogaja doma, v službi, kot pešcu ali nasploh. Voznik namreč toliko bolj prihaja pod vpliv lastnih razvad, slabosti, duševnih in telesnih motenj, kolikor bolj mu vožnja postaja vsakdanja navada. Prav pri vožnji z motornim vozilom mora voznik že vnaprej razsoditi, kdaj je še sposoben za vožnjo. Preveč samozavestno se zanaša na svoje sposobnosti tudi voznik, ki se med vožnjo jezi, kaže jezo s sunkovitimi, nervoznimi gibi ter se zgraža nad drugim voznikom, češ da je napravil kakšno napako, da je prepočasen, da je nerodno obračal, nepravilno parkiral ali kaj drugega. Vse to spremlja nevljudna uporaba zvočnega signala, mnogokrat pa pride tudi do prepirov ali celo fizičnega obračunavanja, (na parkirnem prostoru). To samozavest kaže tudi voznik, ker je moral za trenutek počakati, sti so utrujajoče dolgotrajne nepretrgane vožnje. Kolikor daljša je vožnja, toliko bolj in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika. To toliko bolje velja pozimi, v snegu, v megli, na poledeneli cesti in ponoči. Zato se bo voznik, ki mu je varna vožnja poglavitna skrb, vselej, kadar bo čutil utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali celo za krajše spanje. V prometu se položaj spreminja z bliskovito naglico. Vesten voznik zato opazuje vse, kar se dogaja pred njim, za njim ter levo in desno ob vozišču. Voziti mora torej tako, da vozilo nenehno popolnoma obvlada in lahko ukrene vse, da se izogne nevarnosti. Popolnoma obvladati vozilo pa pomeni, da mora biti voznik med vožnjo zbran in tako pozoren, da lahko pravočasno zazna in presodi vsako prometno okoliščino. Med vožnjo zbran, priseben voznik opazi nevarnost že daleč naprej. Tako ga ne more presenetiti kakšna sicer nepričakovana ovira na cesti, zaustavljen neosvetljen tovornjak na vozišču ali otroci, ki pritečejo nenadoma na cesto. Vse to je zbran voznik predvideval in bil je že vnaprej pripravljen, da prepreči najhujše. Eden izmed vsakodnevnih prizorov na naših cestah. Kup pločevine, v kateri so za vedno ugasnila človeška življenja. Zakaj? zavreti vozilo ali se kako drugače prilagoditi neprijetnemu položaju. Tako ravnanje je znamenje voznikove nevljudnosti in pomanjkanja kulture. OBZIRNOSTI IN PREVIDNOSTI NI NIKOLI DOVOU V PROMETU Voznik mora voziti obzirno in previdno. Nikoli ne sme pozabiti, da ima lahko celo najmanjša neprevidnost najhujše posledice - voznikovo smrt ali pa smrtno nesrečo koga drugega. Največkrat zadostuje le delček sekunde in že se voznik znajde v nepremagljivi situaciji. Zla- AfflEC Avto šola želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Sedanjim in bodočim voznikom se zahvaljujemo za sodelovanje in se priporočamo! AMTK Litija Voznik mora biti med vožnjo tudi obziren, ne samo previden. Tudi njemu samemu bo koristilo, če bo olajšal promet s svojo obzirnostjo do drugih prometnih udeležencev. Bistvo obzirnosti je v tem, da se voznik bolj zaveda svojih dolžnosti kot pa pravic. Voznik, ki vozi defenzivno in odstopi v kritičnem trenutku od svoje pravice, v mnogih primerih prepreči prometno nesrečo. Spoštovani vozniki, posebno obzirni in pozorni moramo biti v prometu do OTROK in STAREJŠIH LJUDI, INVALIDOV, ki so spričo sodobnega prometa nebogljeni. Medtem ko so stari ljudje prešibki, da bi se mogli prilagoditi hitremu prometnemu utripu, pa igrivost in neprevidnost otrok kaj hitro zanese otroka v nevarni prometni vrtinec. Posebna kategorija udeležencev v prometu so INVALIDI, ki zaradi telesnih okvar ali drugih bolezni ne morejo slediti tempu prometnih tokov današnjega časa, zato je tem udeležencem, kakor tudi starejšim in otrokom potrebno posvetiti posebno pozornost in jim nuditi tudi pomoč v dani situaciji. Tega se mora zavedati vsak razumen voznik. In kaj bi bilo hujšega za voznika kot to, da je zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali celo povzročil njegovo smrt (starčka s palico na prehodu za pešce ali kje drugje, otroka pred domačo hišo, invalida v invalidskem vozičku ali slepega človeka z belo palico). Voznik naj ve, da bo vselej ožigosan z obtožbami svoje žrtve, ne glede na to , da se mu včasih posreči uiti zakonu nekaznovan. Spoštovani vozniki, v upanju, da boste vsaj del tega spoštovali, vam želim srečno vožnjo v novem letu 1997. Ciril Golouh Mercator Dobro znano Mercatorjevo trgovino Pri banki so po požaru v kletnih prostorih temeljito obnovili. Razširili in modernizirali so trgovski prostor, na novo preuredili bife, uredili okolico in asfaltirali parkirni prostor. Foto: J. S. AMD LITIJA AVTO SOBA PRIREJA TEČAJ CPP ZA A IN B KAT. S PRIČETKOM V PON., 20.1.1997, OB 17. URI NA AMD. BREZPLAČEN TEČAJ CPP! ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI, PLAČILO NA VEČ OBROKOV, ZDRAVNIŠKI PREGLED, VPIS KANDIDATOV ZA F kategorijo. 10 % POPUST za DIJAKE, STUDENTE (CENA URE 1.450 SIT). Za INFORMACIJE se oglasite na AMD Litija v PON. od 14.-16. ure, SRE. od 16.-18. ure, SOB. od 9.-11. ure ali pokličite na telefon 88-30-30 (V ČASU URADNIH UR) ali non - stop na tel.: 88-32-88 oz. mobitel 0609/626718. PRIJAVITE SE LAHKO TUDI NA ZAČETKU TEČAJA. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Kulturni center, Trg na Stavbah 8 vabita vse zainteresirane k vpisu: 1. v tečaj za standardne in latinskoameriške plese (tečaj bo organiziran, če bomo zbrali dovolj prijav) 2. v igralsko družino, ki jo nameravamo ustanoviti pri Kulturnem centru 3. v skupino mladih raziskovalcev s področja zgodovine, geografije, sociologije, etnografije, geologije in drugih področij družboslovja. K sodelovanju vabimo predvsem študente, absolvente in diplomante višjih in strokovnih šol. Rok za prijavo je 10. januar 1997. Prijave pošljite na naslov: ZIK - Kulturni center, Trg na Stavbah 8. ml TISKARNA ACO LITIJA Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997 želi vsem soobčanom TISKARNA ACO, LITIJA. fC?S~Y llTU Spoštovane občanke in občani! L^l 1 J Is j Slovenska ljudska stranka, podružnica Litija Vam želi lepo doživetje božičnih praznikov, dneva slovenske samostojnosti ter veliko zdravja in sreče v novem letu 1997! SLS, podružnica Litija Zavarovalnica Triglav bi se rada zahvalila vsem svojim zavarovancem in poslovnim partnerjem za zvestobo in zaupanje. Odločili smo se, da denar za voščilnice in poslovna darila namenimo za izgradnjo pediatrične klinike. Vam in vašim družinam želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto 1997. == zavarovalnica triglav, d. d. Krajevni praznik KS Konjšica Konjšica, najmlajša krajevna skupnost v občini Litija, je v nedeljo, 1. decembra, praznovala svoj krajevni praznik. Ob prazniku so odprli asfaltno cesto, ki vas povezuje z dolino, in igrišče, ki je velik prispevek k izboljšanju pogojev za izvajanje pouka športne vzgoje in preživljanje prostega časa. Cesto so začeli graditi že leta 1961. Skozi vsa ta leta sojo posodabljali, letos pa je KS s pomočjo občine uspelo asfaltirati še del ceste do vasi. Vaščani so sami pripravili cestišče, prispevali pa so tudi del denarja za asfaltno prevleko. Ob otvoritvi je trak prerezal domačin Polde Vodenik ob prisotnosti g. Kaplje in g. Rokavca. Blagoslovitev pa je opravil g. Jože Erjavec. Domačine in druge prisotne so v na- govoru pozdravili župan, g. Mirko Kaplja, predsednik občinskega sveta, novo izvoljeni poslanec v državni zbor, g. Franci Rokavec, ter ravnateljica OŠ Litija ga. Eli Komotar. Učenci podružnične šole so ob pomoči učiteljic pripravili kulturni program. V programu so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora Po-dkum. Pred kulturnim programom je bila slovesna maša in miklavže-vanje. Miklavž je obdaril vse pridne in malo manj pridne otroke, pa tudi na nekatere odrasle ni pozabil. Po končani slovesnosti so vse prisotne pogostili z dobrotami, ki so jih pripravili članice aktiva kmečkih žena Konjšica in ostali vaščani ob pomoči nekaterih sponzorjev. Tem se še posebej zahvaljujemo. Lojzka Žičkar Prvo srečanje šolarjev z gasilci V okviru akcije Preprečujemo požare so 24. oktobra 1996 našo šolo obiskali gasilci. Prikazali so nam gašenje požarov z različnimi sredstvi. V gašenju smo se preizkusili tudi učenci in učitelji. Razkazali so nam gasilski avto in opremo. Za učence je bilo to prvo srečanje z gasilci in njihovim delom. Ob koncu leta 1996 Njihovega obiska smo bili posebej veseli, ker so nam popestrili pouk. Vsi skupaj se zahvaljujemo za obisk g. Marjanu Janežiču, g. Janezu Ambrožu, starejšemu in g. Janezu Ambrožu, mlajšemu ter si želimo sodelovanja še v bodoče. Učenci in učitelji PŠ Konjšica Organizacija RK KS Ribče - Vernek Bliža se konec leta in ker v tem času delamo zaključne račune, bi rada nagovorila krajane Ribče. Zahvaljujemo se vsem novim članom RK. V letu 1996 je namreč potekala akcija včlanjevanja v organizacijo RK in v krajih Ribče in Vernek se je v organizacijo včlanilo 179 krajanov. Zbrana članarina, ki znaša 120 SIT in dodatni prispevki članov, v celoti ostanejo v KS in so namenjeni za obdaritev otrok in občanov, starih nad 70 let. Obdaritve bodo, kot pona- vadi, v mesecu decembru. Posebej bi se rada zahvalila družinama Kebar in Smrkolj. Denarnih prispevkov krajanov, ki so bili namenjeni za nakup vencev, sta omenjeni družini podarili v korist RK. Ob koncu bi se še enkrat zahvalila vsem krajanom KS Ribče - Vernek za denarne prispevke in hkrati vsem zaželela srečno in predvsem mirno in zdravo leto 1997. Organizacija RK KS Ribče - Vernek Angelca Kovic Obnovljeno poslopje Foto: Tone Medvešek Zahvala za pomoč v stiski 15. avgusta letos nam je strela uničila gospodarsko poslopje in v teh nesrečnih trenutkih smo bili deležni velike solidarnosti in pomoči od vsepovsod. Zato se vsem posameznikom, skupinam, društvom, ustanovam in skupnostim, ki ste nam prihiteli na pomoč, poskrbeli za živino, nam nudili materialno pomoč ter nam pomagali pri obnovi gospodarskega poslopja, kije že pod streho, iskreno zahvaljujemo. Hvaležna Boža Regali v imenu svojcev, Mala Kostrevnica 7, Šmartno 6. seja mestne skupnosti Litija Svet mestne skupnosti se je do sedaj sestal že na 6. sejah in razpravljal o najrazličnejših problemih, ki pestijo naše mesto. Svoje pobude in probleme je redno naslavljal na občinsko upravo, a žal so člani mestnega sveta vedno znova ugotavljali, da odgovorni na občinski upravi ne kažejo velikega zanimanja za sodelovanje. Prav zato je predsednik mestnega sveta predlagal g. Fran-ciju Rokavcu, predsedniku občinskega sveta, da skliče razgovor, ki bi se ga udeležili predstavniki mestnega sveta in predstavniki občine Litija. Razgovora, ki je potekal v petek, 06.12.1996, sta se poleg šestih predstavnikov mestnega sveta udeležila g. Franci Rokavec in g. Martin Hostnik. Predsednik mestne skupnosti je opozoril naslednje probleme, ki jih je po njegovem mnenju potrebno reševati skupaj :v Litiji je potrebno rešiti problem lokalnega in tranzitnega prometa (pobiranje parkirnine in obvoznica mimo Litije), pristopiti je potrebno k razširitvi vodovodnega omrežja na Breg, Cerovico, Zg. Log... in poiskati dodatne kapacitete. Velik problem predstavlja odlagališče odpadkov v Ponovičah, tu se sprašujemo, zakaj se odpadki ne sortirajo več tam, kjer je to že potekalo. Mnenje g. Rokavca je, da bo potrebno razmišljati o več manjših odlagališčih odpadkov, dokler nimamo regijskega odlagališča. V mestu bo potrebno rešiti vprašanje čiščenja odplak z izgradnjo čistilne naprave. Dobro bo treba organizirati delo gasilcev, kjer brez določenih polpro-fesionalnih kadrov verjetno ne bo šlo. Ti ljudje naj bi bili zaposleni v tistih podjetjih, ki so financirana iz proračuna in bi bili primerno usposobljeni ter tudi opremljeni za hitro posredovanje. Pogovoriti se bo treba tudi o delu in nalogah KSP, ki se plačuje s sredstvi občinskega proračuna in prav zato mora predstavljati servis, ki bo opravljal storitve za ta prostor. Če tega sam ne zmore, naj najame druge izvajalce. Sedaj je aktualni problem pluženje in posipanje cest. Mnenje vseh prisotnih je bilo, da mora za vse ceste na območju MSL skrbeti KSP samo, ali z najetimi izvajalci. Mnogi dosedanji izvajalci so se pritožili, ker jim je KSP znižalo ceno za uro opravljenega pluženja na takšno višino, ki za njih ni sprejemljiva. Naslednja točka, ki so se je dotaknili, je bilo premoženje, ki naj pripa- So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radosti oči zapremo in si tiho zaželimo: da ne mine. Taki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Naj smeh, ljubezen, mir v svetu srce prevzame: Lepše bo življenje. Mestna skupnost Litija da MSL. Tu je mišljena predvsem večnamenska dvorana, za katero je bilo kar 70 % sredstev zbranih iz samoprispevka mesta, ostalo pa iz sredstev občinskega proračuna, ker osnovna šola nima lastne telovadnice in uporablja dvorano. Ta dvorana je vedno bolj športna in čedalje manj večnamenska. G. Rokavec je tu pripomnil, da je premoženje resnično treba spraviti v red, obenem pa rešiti tudi dvorano in dejavnost v njej. Nekaj podobnega velja tudi za dvorano na Stavbah, s katero sedaj upravlja ZIK in tudi pripada mestu. Naslednji problem so sredstva, ki se zberejo iz naslova nadomestila stavbnih zemljišč. MSL je mnenja, da se morajo sredstva 100 % porabiti tam, kjer se zberejo. G. Rokavec je poudaril, da se predvideva ustanovitev Sklada stavbnih zemljišč kot pravne osebe. Lahko bi pa to porabo sredstev razširili na več let, ne le na eno leto, kar bi bilo boljše za manjše KS. O tem predlogu se MSL še ni opredelila. Ker do sedaj ni bilo sodelovanja med MSL in občino Litija v zvezi s prostorskim urejanjem področja, ki ga pokriva MSL, so se dogovorili, da bo v bodoče MSL dajala mnenja in tvorno sodelovala pri sprejemanju odločitev pri posegu v prostor. Želimo si, da se ne bi ponovilo to, kar se je zgodilo pri podhodu na železniški postaji, ko je svet MSL skoraj pol leta opozarjal na neskladje med prvotnim projektom in izvajanjem del. Podobno velja tudi za novo lokacijo bencinskega servisa Istra Benz, kije v samem mestu nesprejemljiva. Poleg tega pa je škoda eno najlepših lokacij v mestu nameniti za ekološko sporen objekt. Svet MSL predlaga prestavitev lokacije za 1 km vzhodno od mesta. Razmisliti bo potrebno o prostoru za tržnico, za katero bo treba iskati primernejši prostor. G. Hostnik je predlagal, da bi svet MSL pripravil pravilnik za določanje funkcionalnega zemljišča okrog stanovanjskih blokov, obenem pa tudi kodeks obnašanja stanovalcev v njih. Dotaknili smo se vrsto problemov, a res samo dotaknili. Ko jih bo potrebno reševati, upamo, da bo mestna skupnost Litija občinskim uslužbencem v pomoč. Ne smemo pozabiti, voz se premakne z mesta le, če vsi potiskamo v eno smer. Svet mestne skupnosti Litija Lijana Lovše, predsednica komisije za stike z mediji Jubilejni koncert ŽPZ v Gabrovki V soboto, 30. 11. 1996, smo v dvorani OS Gabrovka doživeli še en nepozaben večer. Pripravile so nam ga dekleta in žene Ženskega pevskega zbora KUD Fran Levstik Gabrovka. 20 let je minilo, odkar so se prvič zbrale, da bi zapele. Za ta lepi jubilej so pripravile slavnostni koncert. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Voditelja koncerta ga. Anica in g. Vinko Resnik sta z nitmi zgodovine zbora povezala lepo zapete pesmi v nepozaben kulturni večer. Tudi župan, g. Mirko Kaplja, je v nekaj besedah prehodil dvajsetletno delovanje zbora in pevkam izročil "domač, slovenski" šopek rdečih nageljnov z željo, da vztrajajo spet dvajset let. "Verjetno ni potrebno naštevati prav vsega, saj živimo z zborom in zbor živi z nami," sta dejala voditelja. A vseeno sta morala omeniti vsaj predsednico zbora, go. Slavko Železnik, zborovodkinjo, go. Marjano Oblak, in solistko zbora, go. Ivo Korelc. Seveda sta z veseljem omenila tudi najmlajše pevke, ki so ob tej priložnosti prvič stale na odru. Posebno presenečenje so nam pripravile med odmorom. V goste so povabile g. Miho Dovžana, ki je z nežnimi zvoki citer tako omehčal i »IgaiP TemeUni kamenj za litijsko gimnazijo V soboto, 14.12., je bil za litijsko občino velik dan, saj je litijski župan pri OŠ Gradec položil temeljni kamen za gimnazijo Litija. Računajo, da bi gimnazija začela z delom že s šolskim letom 1997/98, ko bo sprejela prvo generacijo gimnazijcev. Foto: K. Sušteršič srca obiskovalcev, da je skupaj z njim zapela vsa dvorana. Večer se je nagnil v drugo polovico, pesmi so se vrstile druga za drugo, pevke so vse bolj izgubljale tremo, obiskovalci so vsakokrat bolj navdušeno zaploskali. In prišel je trenutek čestitk in priznanj. Vse najboljše nocojšnemu slavij encu, še mnogo lepih glasov, volje do petja, trme in vztrajnosti, pa seveda uspehov tudi v prihodnje. Nekako takšne so bile želje vseh, ki so izrekli čestitke slavij enkam. Tu in tam se je zableščala solza - solza sreče ob uspešno prehojeni poti, solza upanja in želje po novem, nepozabnem. Naslednje pesmi so pri-verele še bolj iz srca in slavnostni del večera je bil za nami. "To pa ne pomeni, da se moramo posloviti. Vse nas čaka še prijeten družabni večer. Priložnost, da se po-veselimo in zapojemo vsi skupaj. Naj nas ljubezen do petja greje v tem lepem zimskem večeru," sta zaključila voditelja. In res je bilo tako. Veselo kramljanje in sproščeno petje se je razlegalo v noč tja do jutranjih ur. Helena Perko Miklavž prihaja Otroci, pridni bodite, pa moliti ne pozabite... Liberga je vinorodna vas, kjer kmetje še vedno z veseljem obdelujejo trto, travnate bregove in ilovnate njive. Ljudje še vedno verjamejo v boljši jutri, ki ga bomo zgradili z delom, poštenostjo, ljubeznijo in vero. To je ena redkih vasi, a upamo, da ne edina, obdana s košatimi gozdovi, ki jih od daleč opazujejo čiste oči nad sivimi bradami Alpskih vrhov, kjer se je še do danes ohranila šega Sv. Miklavža in njegove procesije, na večer pred 6. decembrom. Korenine te stare navade segajo v čas, ko so se še naši pradedje in prababice veselile darov in trepetale pred rdečim, hudobnim hudičem in parkeljni, ki so bili takrat mnogo bolj hudobni kot danes. Iz dimnikov se je valil gost dim, peči pa so bile vroče, saj se je v njih pekel kruh, včasih celo potica, sušile so se hruške, slive, vsako jutro je v njej kipelo dišeče mleko, pridne mamine roke pa so vgnetle koruzne žgance, kajti ajdove moke ni bilo na pretek, in močnik. Otroci so redno in vestno molili. Oče je molil naprej rožni venec, ostala družina pa za njim. Čeprav je bila velika revščina in so se otroci bosi podili po pesku in pozimi prav tako v raztrganih čevljih in oguljenih srajčkah hodili v šolo, v kolikor so sploh hodili, kajti na kmetiji je bilo vedno dovolj dela, so bili vseeno vsako zimo veseli Miklavževih daril. Vendar pa so, polni mešanice pričakovanja in strahu obenem, niso dobili le darov, ampak vedno tudi šibe, takšne, da se niso že pri prvem udarcu prelomile. Udarcev pa je bilo mnogokje kar nekaj. Pa vendarle smo veseli in ponosni na to, da naši otroci še vedno na Miklavžev večer pričakujejo Miklavža in njegove spremljevalce na toplih krušnih pečeh, v katerih se skoraj še po vseh hišah peče dišeč, rahel kruh, ponekod se še vedno sušijo slive in hruške, na pogrnjenih mizah pa se še kadi iz lonca zvrhanega žgancev, štrukljev ali močnika. Ob večerih se iz zidanic oglaša vesela melodija harmonike in skozi noč reže ubrana domača pesem. Veseli smo tudi zato, ker današnji otroci še vedno molijo pred prihodom Sv. Miklavža, se bojijo in spoštujejo očetovo besedo in ljubijo toplo mamino dlan. Vsak večer, na dan pred 6.decembrom, jih obišče njihov radodarni svetnik s hudičevo družino. Miklavž ima sveta oblačila, veličastno kapo in izrezljano palico, po prsih mu valovi dolga siva brada. Pod košatimi obrvmi se mu iskrijo vesele in vzpodbujajoče oči. Pomaga mu Angelček, lepo bitje, ki je napol človek, napol angel. Na ramenih nosi težak koš, zvrhan daril in palic. Njegova druščina so še šribarji, ki popisujejo z najboljšimi peresi, kar se jih dobi, vse grehe in dobra dela vaščanov. Svoje zapiske potrdijo s črnim žigom. Iz sredine črne zemlje se priplazijo po kolenih še parkeljni z zvitimi in ošiljenimi rogovi ter železnimi verigami, ki jih uporabijo za vsakogar, ki se ne obnaša po njihovih merilih. Otroci se najbolj bojijo živega in vseh vragolji sposobnega luciferja ali kar po domače " hudička". Seveda mora imeti "krotilca", ki ga ima na močni vrvi in po njem udriha z debelo palico, a vseeno to ne zaleže dosti. Tudi smrt je oster zbodljaj vsem odraslim, ki jim poje svojo, srh vzbujajočo pesem in pred njihovimi očmi brusi srp. Da pa bi bil Miklavž drugo leto bolj bogat, ga spremlja tudi Sv Anton, ki pooseblja mežnarja in pobira denar v zvončkljavo pušico. Tako navadno želja Miklavževe druščine, da bi vanjo čim več priteklo, naleti na rodovitna tla. Miklavževi meseci se začnejo že pozno jeseni, ko otroci zrejo v zardelo nebo in se veselijo, kajti takrat v Miklavževi peči že rumenijo hrustljavi piškoti za pridna malčke. En teden pred prihodom morajo napisati pismo in takrat so tudi pridni, tiste dni pridejo na obhod samo parkeljni in preplašijo še tiste najbolj nagajive poredneže ter poberejo pisma z okenskih polic in jih nesejo svojemu gospodarju Miklavžu. Fantje in dekleta se na pričakovani dan odpeljejo v Litijo in nakupijo za koš drobnarij, ki jih razdelijo po hišah, še posebno tam, kjer je veliko otrok in starši ne zaslužijo dovolj denarja, čeprav so marljivi in delavni. Zvečer se zberejo v gasilnem domu in veselje se začne. Odpravijo se v temno noč po hišah. Miklavž mora imeti dovolj domišljije, daje kos čedalje bolj nagajivim , pametnim in znanja željnim otrokom in tudi maske morajo biti natančno dopolnjene, kajti velikokrat se zgodi, da se otroške oči zadovoljno in z zmagoslavnim nasmeškom na ustih zazrejo v znan obraz Dober večer. Miklavž prihaja. Je kdo doma? angelčka, šribarja, mežnarja ali celo Miklavža. Gospodar celo druščino pričaka pred vrati in mu da darila ter svoj "žegen" z besedami: "Le naprej Sv Miklavž, komaj smo te že čakali !" V hiši ga na krušni peči pričaka cela družina in otroci odprtih ust in preplašenih oči čakajo, kaj jim bo prinesel večer. Miklavž jih vpraša, če znajo kaj moliti in navadno lepo in s tresočim glasom molijo, za kar so nagrajeni z darilom. Le tisti, ki so že starejši in vedo, "kdo je Miklavž," se puntajo in upirajo. A Mklavž odločno pobara parkelj-ne: "Parkeljni zvežite in odpeljite ga!" Vendar se ponavadi Miklavž otroka usmili in pomiri parkeljne :"Živalica, pomiri se!" Parkeljni morajo ubogati Milklavža. Tudi odrasle pobara z raznimi vprašanji, kijih črpa iz Svetega pisma, predvsem iz Stare zaveze. Tako tudi tem hudič pogosto nagaja s svojo motovila-sto palico, če nima preveč dela s tem, da pride na peč do otrok in predvsem do lepih deklet. A krotilec ima vseeno nekaj moči in ga po svojih močeh kroti. Na koncu se Miklavž poslovi od družine in vzpodbuja otroke naj bodo pridni , da se drugo leto gotovo spet vidijo. Za seboj pokliče še hudičevo gospodo. Zunaj se gospodar zahvali Miklavžu, Miklavž pa gospodarju, da pa bo bolj držalo, spijejo še vsak kozarček domačega vina. Poslovijo se prisrčno in odhitijo v pozno, snežno noč, mimo vaške cerkvice Sv Mohorja in Fortunata, naprej po vasi. Pa zbogom Miklavž in nasvidenje in še drugo leto se oglasi. Čeprav vemo, da si že zelo star, kajti tvoja brada je že dolga in siva, vemo tudi, da nas boš še dolgo veselil z darovi in svojo živahnostjo, kajti pomaga ti lepa zlata palica. Otroci bodo vedno veseli tvojih daril in prijaznih besed, pa tudi lepih nasmejanih angelčkov, šribarjev, mežnarja, živega peklenščka in še bolj krotilca, smrti in ljubkih nerodnih parkeljnov. T. P. ISf©I0¥1STI^. & ...NOVIČKE Cx/ Praznično na OS Gradec V petek, 13. 12. 1996 in v soboto 14. 12. 1996, so se na Osnovni šoli Gradec zvrstile prireditve, s katerimi smo se ozrli na dvajset let delovanja šole na Graški Dobravi. Na petkovo prireditev so bili povabljeni sedanji in nekdanji sodelavci ter precej gostov, ki sta jim spregovorila ravnatelj Vinko Logaj in župan Mirko Kaplja. V programu, kije sledil, pa je bil s pomočjo zapisov iz šolske kronike predstavljen razvoj šole. V soboto smo pripravili dan odprtih vrat. Starši so lahko spremljali zanimive oblike pouka in se udeležili prireditve, ki so jo pripravile uliteljice in učenci nižje stopnje. V šolski avli je bila na ogled razstava šolskih glasil, seminarskih nalog, dejavnosti turističnega krožka ter izdelkov, ki so nastali pri tehnični vzgoji in nekaterih krožkih. Kljub deževnemu vremenu seje sobotne prireditve ob postavitvi temeljnega kamna za novo gimnazijo, ki bo najprej domovala v novem prizidku Osnovne šole Gradec, udeležilo veliko staršev, učiteljev in učencev. Temeljni kamen je postavil ob prisotnosti svetovalca vlade v Ministrstvu za šolstvo in šport g. Staneta Jeraja župan g. Mirko Kaplja, ki je spregooril tudi o pomenu gimnazije za občino Litija. V kulturnem programu je sodeloval Pihalni orkester Litija ter učenca Osnovne šole Gradec. Zavzetost vseh, ki so sodelovali na prireditvah, je pokazala, sa Osnovna šola Gradec živi s krajem in da s svojo mladostjo želi vnašati v včasih zaprašeno znanje inovativnost in ustvarjalnost. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas v teh dneh obiskali in nam izrazili svoje dobre želje. Stanka Sirk Šmartno - Letošnje praznovanje krajevnega praznika so organizatorji poimenovali Martinov teden, v katerem se je zvrstilo več prireditev. Začeli so ga s predstavitvijo knjige Ko sem še majhen bil, nadaljevali pa s sejmom domačih obrtnikov v kulturnem domu in koncertom Fantov od fare ter organi-stke Marjance Vidic v župnijski cerkvi. Zadnji dan, v nedeljo, so povabili medse litijski pihalni orkester, kije priredil na osrednjem trgu koncert pred žegnanjsko mašo in po njej, ko mu je prisluhnila množica hvaležnih poslušalcev. Šmartno - Društvo upokojencev Šmartno se spomni vsako leto svojih članov jubilantov, ki praznujejo okroglo obletnico rojstva od 70 let dalje; letos so jih na srečanje, ki so ga pripravili v osnovni šoli, povabili devetnajst. Šmartno - Devetinpetdeset šestošolcev šmarske šole je od 18. do 22. novembra bivalo v Centru za šolske in obšolske dejavnosti v Fiesi pri Piranu, kjer so se seznanjali z različnimi oblikami življenja v naravi, manjkalo pa jim tudi ni zabave, družabnosti in rekreacije. Šmartno - Mešani pevski zbor Zvon je z zborovodkinjo Marjanco Vidic 23. novembra gostoval v Žireh, kjer je izvedel z domačim mešanim zborom upokojencev Srebrni /g/las pod vodstvom Ivana Rijavca celovečerni koncert. Pevsko-glasbeni večer, na katerem je sodeloval še učenec glasbene šole iz Žirov Simon Dolenec, je povezovala Šmarčanka Magda Omahen. Šmartno - Osmošolci, ki obiskujejo dodatni pouk iz slovenskega jezika, so ob obletnici Prešernovega rojstva zaključili dvomesečni projekt o knjigi in ga predstavili učencem predmetne stopnje. Pod vodstvom mentorice Danice Sedevčič so raziskovali začetke in vrste pisav ter zgodovino tiska, prikazali razvoj od rokopisa do knjige, vrste knjižnic in besedno družino o knjigi, predstavili biblijo in elektronske knjige, zapisali pregovore in izvedli anketo o naj knjigi. Delo jim je olajšal ogled tiskarne, Pionirske knjižnice in razstave Biblija na Slovenskem v Ljubljani. Litija - Po nekajletnem premoru so odrasli zbori od Litije do Radeč spet zapeli na skupnem srečanju - pevski reviji, ki je bila 20. novembra v trboveljskem Delavskem domu ob 40-letnici njegovega delovanja. Našo občino sta zastopala moški in ženski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke, kiju vodi zborovodkinja Marjana Oblak. Litija - Kulturno društvo Art Club Litija deluje skoraj leto dni, vendar je svojo dejavnost že večkrat predstavilo. V začetku decembra sta dva njegova člana, likovnika Zora Mrežar in Milan Lampe, razstavila svoja dela v preddverju občine Litija. V glasbenem programu je ob odprtju razstave sodeloval Evgen Malis. Novice zbral Boris Žužek Smeh ni greh je bil slogan, s katerimi smo člani gledališke skupine Geoss povabili krajane Vač, vse znance, prijatelje na našo premiera dveh komedij, kije bila 14.12.1996 ob 19. uri na Vačah. Najprej smo gledalcem zaigrali komedijo del arte z naslovom Vesela smrt in s tem priklicali nekaj utrinkov iz srednjega veka. Predstava se je nadaljevala z uprizoritvijo Parodije na Fausta, s katero smo skušali kar najbolje prikazati večno željo po mladosti in uživanju vseh radosti življenja. Polna dvorana in bučen aplavz ob koncu predstave sta nas prepričala, da tistim, ki so prišli na premiera, ni bilo žal, da so sobotni večer preživeli v naši družbi in tako vsaj za hip ušli vsakdanjosti ter na življenje pogledali z bolj vesele, svetle strani. S tema dvema komedijama bomo gostovali po vsej občini; torej vsi, ki se strinjate, da smeh ni greh, prisrčno povabljeni na predstavo, ko bomo obiskali vaš kraj. Petra Hiršel Letna šola v naravi na OŠ Šmartno pri Litiji Letna šola v naravi postaja zadnja leta po svoji vsebini vse bolj različna. V nekaterih šolah se odločajo za različne naravoslovne vsebine, drugje spet za bolj planinske in podobno. Osnovni smoter šole v naravi pa še vedno ostaja isti, ta pa je, da učenci za nekaj časa odidejo v neposredno naravno okolje, kjer s smotrno izbranimi vsebinami nadaljujejo pedagoško delo. Posebne značilnosti našega (šmar-skega okolja) nas silijo, da se še vedno odločamo za takoimenovane plavalne šole v naravi. Te značilnosti so predvsem izredno veliko število neplavalcev in pa dejstvo, daje v vsaki generaciji vedno 8 do 12 (včasih tudi več) otrok, ki niso bili v svojem življenju še nikoli na morju. Zato se na naši šoli že nekaj let odločamo, da letno šolo v naravi organiziramo na morju. Pri tem pa upoštevamo tudi dejstvo, da je učenje plavanja v morju ob neugodnih vremenskih razmerah (junij, september), zelo vprašljivo, zato izbiramo take kraje, kjer je na voljo tudi pokrit bazen. Taki objekti, ki imajo na voljo pokrit bazen, so pra-> viloma le hoteli. Tako smo zadnjih pet let hodili v hotel Delfin v Izolo, kjer smo imeli zelo dobre pogoje za naše delo. Letošnjo letno šolo v naravi pa smo izvedli v Portorožu. Bili smo gostje hotela Riviera. Pogoji za naše delo (bazen, plaža, namestitev, postrežba...) so bili še na nekoliko višjem nivoju kot prej. S pridobivanjem kvalitetnih zunanjih sodelavcev (vaditeljev plavanja), pa smo izboljšali tudi kvaliteto učenja plavanja. Letos je bil z nami, kot učitelj plavanja Jure Masten, tekmovalec, nekdanji državni rekorder. Ta ideja se je pokazala kot zelo dobra, podobno, kot če bi naše učence učili smučanja Bojan Križaj, Boris Strel... Letošnje šole v naravi se je udeležilo 68 otrok, 9 otrok je iz različnih vzrokov (bolezen, nekaj se jih je v letošnjem letu prešolalo na našo šolo v zadnjem trenutku...) ostalo doma. Imeli smo 20 neplavalcev in še 20 takih, ki so preplavali 20 do 30 m. Končno stanje pa je bilo naslednje: 3 neplavalci, 8 pripravnikov, 30 bronastih, 24 srebrnih in 3 zlati. Albert Pavli Ml FOTOVESTI... & ...NOVIČKE Biseri bolečine V gledališki dvorani Kulturnega centra, Trg na Stavbah 8 ... ... so v četrtek, 28.11., predstavili novo knjigo pisatelja Ivana Sivca z naslovom Biseri bolečine. Knjiga je izšla ob 90 - letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča in opisuje življenje in delo tega velikega umetnika. Poleg pisatelja Ivana Sivca, kije prireditev povezoval, so v kulturnem programu nastopili mezzosopranistka Jožica Kališnik, citrar Miha Dovžan in dramski igralec Andrej Kurent. ... so v nedeljo, 1. 12., igrali člani družinskega tria Novina. Izkupiček od koncerta so v celoti namenili za bolne otroke, saj je njihov moto Samo življenje za druge je vredno življenja. Člani humanitarnega društva Novina so med koncertom obdarili vse mlade obiskovalce, vsem skupaj pa želeli, da bi tudi v letu 1997 življenje teklo v miru, sreči in zdravju! ... so v soboto, 14. 12., pripravili člani MPZ Lipa Litija, kijih vodi dirigent Ivan Kolar, skupaj s pevkami ŽPZ Gabrovka pod vodstvom Marjane Oblak božično - novoletni koncert. Na njem so poleg ostalih skladb predstavili tudi dela skladatelja, domačina Petra Jereba. Koncert je povezovala Anica Resnik, v kulturnem programu pa so nastopili še učenci OŠ Gradec. Foto: K. Šušteršič V športni dvorani Litija... ... je 14.12. potekal zdaj že tradicionalni turnir v malem nogometu med ekipami Slovenske vojske in policije. Prijavilo seje 6 ekip (5.PPSV, 57.0bmP in policijska ekipa iz Litije, Grosuplja, prometne policije in policijske konjeniške enote). Turnirje organiziralo 5. pokrajinsko poveljstvo. Najboljše tri ekipe so prejele pokale. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa prometne policije iz Ljubljane, drugi so bili iz PP Grosuplje, tretje mesto pa je pripadlo 5.PPSV Ljubljana. ... je 15.12. Komunalno-stanovanjsko podjetje Litija organiziralo ŽIV -ŽAV za otroke. V kulturnem programu so nastopili skupina Gimme 5 s pevko Dejo Mušič, pevka Romana Kranjčan, duo Joli in Moli ter plesna skupina F iz OŠ Litija. Foto: K. Šušteršič Gledališka skupina Geoss je 14. 12. v kulturni dvorani na Vačah uprizorila komediji Variota Smešna zgodba o čarovniku Faustu in Nikolaja Evrei-nova Vesela smrt. Nastopili so: Toni Osolnik, Jasna Kline, Helena Cvetežar, Janko Jurjevec, Petra Hiršel, Barbara Jerina, Vida Kristan ter Zvone, Anka, Mojca, Špela in Jana Kolenc. Ali se morda Litijani ne zavedamo, kaj pomeni povabiti nekoga v goste? Ali se morda Litijani bojimo pregaziti deset centimetrov snega oz. bolje rečeno snežne brozge po naših ulicah ter se prebiti do na novo rojenega Kulturnega centra v dvorani na Stavbah? Ali pa je morda kaj narobe z litijskim posluhom za kulturo in njene dobrine? To in še marsikaj smo se na tihem spraševali redki udeleženci enkratne predstavitve knjige BISERI BOLEČINE, avtorja Ivana Sivca. Ne zgodi se ravno pogosto, da Litijo obiščejo slovečo imena iz sveta kulture, kot npr.: bivša Avsenikova pevka Jožica KALIŠNIK s prijateljem, romantičnim slovenskim citrarjem, Miho DOVŽANOM (Cvetje v jeseni), dramski igralec (zlobni Gar-gamel iz Smrkcev) Andrej KURENT ter na koncu še osrednja osebnost četrtkovega popoldneva, že dodobra uveljavljen mladinski in vseljudski pisatelj, Ivan SiVEC. V pestrem kulturnem programu sta se dobesedno prepletala pesem in beseda: vezana in nevezana. Pre- pletali so se Jožica, Miha, Andrej, Ivan in Simon. Da, največ govora je bilo o Simonu GREGORČIČU, čigar 90-letnice smrti smo se spominjali ravno tiste dni, okoli 28. novembra. In zopet se lahko zamislimo, s kakšno pozornostjo smo se Litijani poklonili spominu na velikega pesnika. Morda res ne maramo gostov na obisk. Morda nas res ovira prvi zimski snežiček. Morda pa je res nekaj narobe z našim posluhom za kulturne dobrine. In ta posluh je slab že pri tistih, ki se imajo za nosilce kulturnega življenja. Kaj potem sploh še lahko pričakujemo od uživalcev teh dobrin? Še kako prav ima pobudnik in organizator prireditve, Jože SE-VLJAK, ko pravi, daje vsaka takšna prireditev v Litiji podobna skoku v bazen. Brez vode seveda. Pa nikar spet ne recimo, da nam je vreme po-nagajalo. M. B. BISERI BOLEČINE na zanimiv način govorijo o življenjski poti. slovenskega pesnika in duhovnika iz Posočja. Goriški slavček, Simon GREGORČIČ, je znan po ljudski melodiki. in ni čudno, daje toliko njegovih pesmi ponarodelo ('Njega ni'). Proslavil se je tudi z znano prerokbo o I. svet. vojni v 'Soči'. Pisatelj želi pesnikovo delo in življenje osvetliti tako. da ga v polnosti približa bralcu. Odkriva nam ozadje pesnikove duše, ki nam sicer pogosto ostane prikrito. Avtor Ivan SIVEC seje rodil 1949. v Mostah pri Komendi. Že od mladih let se ukvarja s književno dejavnostjo. Kot elektrotehnik je ob delu doštudiral še slavistiko in se zaposlil kot novinar-urednik na Radiu Slovenija. Pohvali se lahko že s 26. knjigo in nekaj dramskimi igrami. Leta 1990 je bil na tretjem mestu po branosti med slovenskimi avtorji. Odlikoval se je predvsem z mladinskimi povestmi ter zgodbami iz kmečkega življenja. V zadnjem času je upisateljil še tri življenjepise znanih Slovencev. O litijski prireditvi je izjavil, daje bilo sicer dosti ljudi, le dvorana je precej (pre)velika. Enotedensko bivanje v naravi v Bohinju Tudi v letošnjem šolskem letu smo se z učenci 6. razredov udeležili enotedenskega bivanja v naravi. V Bohinj smo učence spremljali razredniki, ki smo sodelovali pri izvajanju programa in zagotavljali varstvo kar štiriindvajset ur na dan. Bivali smo v mladinskem domu, ki je že s svojo urejenostjo in opremo vzbudil na nek način učencem čut do spoštovanja reda in čistoče, na kar so bili seveda tudi takoj ob prihodu opozorjeni. Bivanje v domu je potekalo po posebnem programu, ki so ga izvajali pedagoški delavci Centra šolskih in obšolskih dejavnosti pri Ministrstvu za šolstvo. Takoj prvi dan smo se na ekskurziji, namenjeni ogledu Bohinja, spoznali z geografskimi, naravnimi in kulturnimi znamenitostimi. V naslednjih treh dnevih smo z učenci spoznavali življenje na gozdnih tleh, v vodi, prehrano v naravi in obiskali planšarski muzej. Naučili smo se osnov orientacije, pripravo nahrbtnika in bivakiranje v naravi, lokostrelstva in pletenja iz šibja oziroma vrbovja. Posebno doživetje za učence je bil nočni pohod s petrolejkami in vožnja s kanuji, ki se nam je zdela sprva skorajda neizvedljiva dejavnost, saj je jezero ledeno mrzlo. Kljub temu smo se v četrtek dopoldne oblekli v varnostne jopiče in se vozili s kanuji vsi, pa čeprav je mar- sikatero veslo zahtevalo od učenca kar precej vaje, daje kanu res zarezal pravo smer po vodni gladini. Zadnji danje bil namenjen preverjanju znanja. Učenci so se porazdeljeni po skupinah preizkusili o vsem, kar so se med tednom naučili. Imeli so orientacijski tek, kije na kontrolnih točkah vključeval vsa preverjanja praktično, tako vožnjo s kanuji, kot orientacijo s kompasom (določanje azimutu) in lokostrelstvo. Večerne ure so bile namenjene animacijam, pri katerih so se učenci kar prijetno zabavali. Te animacije so jih lahko zaposlile, da niso prav nič pogrešali televizije, celo na dom so za kratek čas pozabili. Vsebinsko bogat program, lep dom in okusna pestra hrana ter dosledna in prijateljsko ubrana skupina pedagoških delavcev tega doma so učence tako navdušili, da si bodo mnogi ta teden zapomnili za vse življenje. Fani Rovšek Kosmač Osnovna šola Litija ŠTUDENTSKI SERVIS LITIJA Cankarjeva 1, pri železniški postaji Obisči nas ali pokliči tel.: 8>dZ> -165 Edini pravi servis Telefonsko naročanje napotnic za delo "S" Instrukcije za dijake Fomoč starejšim občanom Kreditiranje zaslužkov za podjetja boljšega bonitetnega razreda Smučarske karte za Veliko ?\an\no - zelo ugodno Želimo Vam študijsko in delovno uepeeno leto 1997. Sola v naravi na Rogli 24 učencev 5. razreda OŠ Gabrovka in OE Dole v spremstvu treh učiteljev je od 8. - 13. decembra 1996 uživalo v snežnih radostih na Rogli. V tem času so prebivali v prijaznih bungalovih za 4 - 5 oseb. Najpomembnejši del je bilo seveda smučanje. Že prvi dan so se učenci razdelili v tri skupine glede na predhodno znanje. Skupine so se v naslednjih dneh še nekoliko spreminjale, saj so nekateri učenci hitreje napredovali. S smuko so začeli kar na položnem Uniorčku. Najboljši so hitro od-smučali proti strmejšim smučiščem. Ko sta tudi drugi dve skupini osvojili plužni zavoj in se naveličali Uniorčka, kjer je šlo prepočasi, sta šli smučat na Košuto. Po premaganem prvem strahu pred strmino in po prvem padcu z vlečnice je smučanje postalo pravi užitek. Noja, probleme so še vedno delala kolena, ki nikakor niso hotela biti dovolj naprej, včasih pa je ponagajala še kakšna palica. Seveda smo videli tudi nekaj lepih padcev, ampak to pač sodi k smučanju. Imeli smo tudi svojega Jureta Koširja, sploh pa so naši učenci zadnji dan že tako dobro smučali, da bi lahko kar zamenjali slovensko smučarsko reprezentanco. Kljub temu, da so smučali po 5 do 6 ur na dan, je bilo to šele ogrevanje za večerne aktivnosti. Skoraj vsak dan po eno uro so plavali in se predvsem tunkali v hotelskem bazenu, ki pa je imel po mnenju otrok le eno veliko napako, prepoved skakanja v vodo. Ob večerih so pripravili družabne igrice, ob katerih smo se vsi zabavali in nasmejali. Seveda ni manjkalo tudi ke-panja, največji nagajivci pa so za večerni poobedek dobili še porcijo snega. Najbolj razburljiv je bil zadnji večer, ko so obiskali disko in poplesavali ob ritmih techno glasbe in skupine The Kelly(s familv. Naša dekleta so že prave male lepotičke in so očarale nekaj fantov iz drugih šol. Prostega časa je bilo res malo, a ravno dovolj za pisanje kartic, igranje kart, pa tudi majhna osvajanja. Kar prehitro je minilo teh šest prijetnih dni, polnih malih dogodivščin, ko smo lahko opazovali oblake pod seboj in sonce ali pa luno in zvezde nad sabo. Vse naokoli pa samo sneg, beli sneg... Nina Medved PLANINSKE NOVICE XVI. tradicionalnega pohoda na Tišje se je udeležilo veliko planincev iz vseh koncev Slovenije, nekaj jih je bilo tudi iz tujine. Tako kot vedno pa smo bili najštevilnejši domačini. Pohodnikov, ki so udeležbo potrdili v dnevnik, je bilo 613, med njimi jih je 32 prejelo plaketo za desetkratno udeležbo. Pohod je organizacijsko zelo dobro uspel, za kar je zaslužen organizacijski odbor, ki ga od letos vodi Jože Siligoj. Po končanem pohodu je delegacija planinskega društva na grob Franca Štrusa, kije bil organizator vseh dosedanjih pohodov, odnesla lep šopek iz zelenja, nabranega na trasi pohoda. V soboto, 7.12.1996, je Planinska zveza Slovenije na gradu Bogen-šperk organizirala svečano podelitev najvišjih planinskih priznanj in razglasitev naj prijetnejših planinskih postojank v letu 1996.Priznanja je podelil predsednik PZS, Andrej Br-var, ob tej priložnosti pa so počastili tudi jubilante, med njimi domačina Marjana Oblaka, ki je letos praznoval 70.obletnico. Bil je dolgoletni uspešni predsednik PD Litija, sedaj pa živi v Medvodah in vodi PD Ljubljana Matica, kije največje slovensko planinsko društvo. Udeležence je pozdravil tudi litijski župan Mirko Kaplja, o Valvasorju in planinstvu pa je govoril Ivan Godec. V kulturnem sporedu so nastopili Zasavski rogisti. Dan poprej je bila na Jančah seja UO PZS, na kateri je bilo v planinsko organizacijo sprejeto Slovensko planinsko društvo iz Celovca. S tem se naša osrednja planinska organizacija spet širi na področje, ki ga je nekoč že pokrivala. Občinsko prvenstvo v atletiki V četrtek, 5. decembra 1996 je v športni dvorani v Litiji potekalo občinsko prvenstvo v atletiki. Tekmovali so učenci iz OŠ Gabrovka, OŠ Gradec, OŠ Šmartno in OŠ Litija. Pomerili so se v štirih panogah - troskoku z mesta, skoku v višino, sprintu na 40 m in suvanju težke žoge. Dosegli so naslednje rezultate: Troskok z mesta - mlajša dekleta (5., 6. razred) Troskok z mesta - starejša dekleta (7., 8. razred) Damjana Simončič - 624 cm, OŠ Šmartno Mateja Zaman - 623 cm, OŠ Šmartno Anja Mulh - 604 cm, OŠ Litija Troskok z mesta - mlajši fantje (5., 6. razred) Gorazd Dolšek - 683 cm, OŠ Šmartno Nenad Ristiž - 676 cm, OŠ Litija Primož Lajovic - 658 cm, OŠ Gradec Skok v višino - mlajša dekleta Ina Kresal - 130 cm, OŠ Gabrovka Tanja Mrzel - 128 cm, OŠ Šmartno Janja Šmrajc - 129 cme, OŠ Šmartno Skok v višino - mlajši fantje Davorin Anžlovar - 140 cm. OŠ Gabrovka Črt Medved - 138 cm, OŠ Gabrovka Franjo Dobrun - 137 cm, OŠ Litija Sprint 40 m - mlajša dekleta Mateja Zaman - 6.30s, OŠ Šmartno Urška Vehovec - 6.35s, OŠ Gradec Alma Tomažič - 6.40s, OŠ Litija Sprint 40 m - mlajši fantje Arnel Veliž - 6.00s, OŠ Litija Blaž Pleterski - 6.05s, OŠ Gabrovka Tom Adamlje - 6. lOs, OŠ Litija Suvanje težke žoge - mlajša dekleta Nataša Osredkar - 9.86 m, OŠ Šmartno Mateja Potrebuješ - 9.52 m, OŠ Gabrovka Staša Nuniž - 9.49 m, OŠ Litija Suvanje težke žoge - mlajši fantje Blaž Oberčkal - 10.45 m, OŠ Litija Uroš Tomažič - 9.74 m, OŠ Litija Jure Janša - 9.06 m, OŠ Šmartno 1 Tea Šavor - 704 cm, OŠ Šmartno 2. Romana Kotar - 699 cm, OŠ Litija 3. R. Benegalija - 692 cm. OŠ Gradec Troskok z mesta - starejši fantje (7., 8. razred) 1. Erik Erjavec - 822 cm, OŠ Litija 2. David Selovski - 778 cm, OŠ Litija 3. Robi Povše - 774 cm, OŠ Gabrovka Skok v višino - starejša dekleta 1. Simona Medved - 145 cm, OŠ Gabrovka 2. Maja Šušteršič - 142 cm, OŠ Šmartno 3. Urša Mlakar - 137 cm, OŠ Šmartno Skok v višino - starejši fantje 1. Dušan Adamovič - 155 cm, OŠ Litija 2. Matej Vozelj - 151 cm, OŠ Litija 3. Darko Tokiž - 150 cm, OŠ Litija Sprint 40 m - starejša dekleta 1. Petra Cilenšek - 5.90s, OŠ Litija 2. Neja Rink - 5.95s, OŠ Šmartno 3. Melita Odlazek - 6.00, OŠ Gabrovka Sprint 40 m - starejši fantje 1. Bojan Godec - 5.50 s, OŠ Gradec 2. Dušan Žust - 5.60s, OŠ Litija 3. Izidor Logar - 5.70s, OŠ Gabrovka Suvanje težke žoge - starejša dekleta 1. Nataša Zaman - 9.42 m, OŠ Šmartno 2. Krisitna Lindner - 8.87 m. OŠ Litija - EPP 3. Dragana Todoroviž - 8.76 m, OŠ Litija Suvanje težke žoge - starejši fantje 1. Blaž Hribar - 9.84 m, OŠ Gabrovka 2. Dejan Štrus - 9.72 m, OŠ Šmartno 3. Grega Kolman - 9.70 m, OŠ Gradec Izredna skupščina športne zveze Litija Člani športne zveze Litija smo se 28. 11. 1996 zbrali na svoji letošnji drugi izredni skupščini, kjer smo. obravnavali trenutno stanje športa v občini Litija in sprejeli izriodišča za delo v prihodnjem letu. Na skupščino so bili vabljeni tudi predstavniki občine, občinske uprave, občinskega sveta, župan. Žal se je sestanka udeležil le en predstavnik občine, tako da so mnoga vprašanja in dileme še vedno ostala odprta. Povzetki sklepov: - povečati sredstva za šport vsaj do priznane višine zagotovljene porabe (že dve leti zapored občina namenja manj sredstev kot bi morala); - na osnovi programov klubov in društev športna zveza pripravi predlog razdelitve vseh sredstev za šport (razdelitev sredstev za šport, ki jo je v letu 1995 pripravila občina v letu 1996 je bila neustrezna, saj niso bili upoštevani strokovni kriteriji); - del proračunskih sredstev za šport: za tekoče delovanje, prireditve, tekmovanja ŠŠD, občinska tekmovanja, različne akcije (zlati sonček, tečaji plavanja, perspektivni mladi športniki) mora neposredno usmerjati športna zveza; - iz nadstandarda proračunskih sredstev občine naj se plačuje del najemnin za dvoranske športe in prostor (pisarna) v športni dvorani, ki ga za svoje delovanje uporabljajo: športna zveza, planinsko društvo in člani športne zveze, - informiranje o športnih programih, prireditvah in akcijah preko lokalnih medijev mora biti v interesu občine, zato naj se delno sofinancira tudi z njihove strani. Športna zveza Košarkarji OŠ Litija ostajajo na 1. mestu Mladi košarkarji in košarkarice OŠ Litija tudi v letošnjem letu sodelujejo v slovenski šolski košarkarski ligi - ŠKL. Trener dečkov je _emo Ibiši, trener deklic j>a Janez Medved. Nasprotniki litijske OŠ so OŠ Jurij Vega iz Moravč, OS Gabrovka ter OŠ Trnovo, OŠ Martin Krpan - Fužine in OŠ Karel Destovnik Kajuh, vsi tri iz Ljubljane. Domača ekipa dosega zelo dobre rezultate. Po šestih odigranih tekmah je neporažena in ostaja na 1. mestu. Pri dečkih sta dosegla največ točk Dušan Adamovič, 205, in Blaž Oberčkal, 67. Pri deklicah pa sta največ točk dosegli Sanela Djurejeviž, 58, in Farmela Miškiž, 43. Košarkarje pa spremljata tudi plesna in navijaška skupina deklic, ki s plesom popestrita odmore med tekmami. Mentorica skupin je gospa Mojca Intihar. Petra Pavlica Pokal Opel servis Mahkovic v veleslalomu Organizator tekmovanja v veleslalomu za pokal OPEL SERVISA MAHKOVIC je ŠD Partizan Litija, smučarska sekcija. -2- Organizator si bo prizadeval organizirati, v kolikor bodo snežne razmere dopuščale, 6 tekem v veleslalomu. Tekmovanja bodo organizirana na smučiščih blizu Litije, seveda če bo na smučiščih ( Marela, Dobovec, Medvednica... itd.) dovolj snega, sicer poizkušal organizirati tekme na smučiščih čim bliže Litiji. Le za zaključno tekmo je predvideno smučišče Zelenica. -3- Vsak tekmovalec bo lahko nastopil na neomejenem številu tekem. V končni seštevek se bodo štele, v primeru, da bodo odpeljane vse predvidene tekme (6), točke osvojene na 5 tekmah (v primeru 5 tekem 4 rezultati itd. Če ne bo moč organizirati več kot tri tekme, se bodo v končni seštevek upoštevale vse). Za vsako kategorijo posebej se bo vodila lestvica osvojenih točk. Posebej pa se bo vodila tudi lestvica v absolutni ženski in moški kategoriji za Pokal servisa Mahkovic. Najboljša v tej kategoriji bosta prejela najvišji nagradi tega tekmovanja za rekreativce. Nagrajeni bodo tudi najboljši posamezniki na vsaki izmed predvidenih tekem. ■4- Kategorije: DEKLICE: 1 - 4 razred, 5 - 8 razred MOŠKI: -od 15 do 30 let (letnik 1981 - 1966) -od 31 do 45 let (letnik 1965 - 1951) - nad 45 let (letnik 1950 in starejši) DEČKI: 1 - 4 razred, 5 - 8 razred ŽENSKE: -od 15do 30 let (letnik 1981 - 1966) - od 31 naprej (letnik 1965 in starejše) -5- Točkovanje valcev): v vseh kategorijah bo enako, ne glede na število prijavljenih tekmo- 1. mesto - 20 točk 2. mesto -15 točk mesto -13 točk mesto -12 točk mesto -11 točk mesto -10 točk 7. mesto - 9 točk 8. mesto - 8 točk 9. mesto - 7 točk 10. mesto-6 točk 11. mesto - 5 točk 12. mesto - 4 točke 13. mesto-3točke 14. mesto-2 točki 15. mesto in vsako nadaljnjo mesto: 1 -točka V zadnji tekmi serije si bodo tekmovalci in tekmovalke razdelili dvojno število točk (prvo mesto: namesto 15 točk, 30 točk itd). -6- Pravico tekmovanja imajo prebivalci občine Litija. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Prijavno mesto za vsako tekmovanje bo v prodajalni Iskra Prins Litija, Mire Pregelj 4 (pod občinsko zgradbo Remy center) in pa pred samim žrebanjem startnih številk. Žreb bo vedno ob petkih in to v Športni dvorani v Litiji. Prijava bo možna tudi uro pred startom, vendar bo imel takrat tekmovalec startno številko na koncu vseh tekmovalcev. ŠD Partizan Litija Bralci nam pišejo & Bralci nam pišejo <&> Bralci Spoštovani Gospod urednik! Oglašam se vam, pa ne da ne bi spoštoval svobodo tiska v naši državi, temveč zaradi članka objavljenega v septembrski številki vašega glasila. Članek "Servis za tehnične preglede vozil" me je močno zbodel, ker pisec članka vašo bodočo pridobitev na področju tehničnih pregledov in prometne varnosti izkorišča za blatenje dejavnosti našega servisa in celo več, dovoljuje si celo nepreverjeno, zapiranje našega servisa. Avtomotor v Trbovljah trenutno zaposluje 27 delavcev iz zasavskega območja, tudi iz Litije. Prizadevamo si opravljati naše storitve na dovolj visokem nivoju, čeprav so naprave za opravljanje le teh res že zastarele. V letošnjem letu smo odprli obnovljen avto salon, v teku je posodabljanje nove steze za opravljanje tehničnih pregledov, opravljanje registracije vozil za štiri občine in tri zavarovalnice. Usluge so podkrepljene z računalniškimi programi. Gospod A. Š. pa si je vzel pravico da informira občane največje občine v Sloveniji, da bomo servis zaprli. Spoštovani Gospod urednik: Mislim, da je takšno pisanje nedopustno, oziroma pričakujem, da se pisanje podkrepi z dokazi, ki bo zadostilo razmišljanje 27. delavcev servisa v Trbovljah. S spoštovanjem, Vodja enote Zdenko Klančar Pismo bralcem Bralce, predvsem pa delovne ljudi občine Litija, resno opozarjam na kazen - če si bo kdo kaj zgradil, bo sigurno kaznovan, tako kot jaz. Sem 76% invalid, zelo bolehen človek, star 59 let in sem si s pomočjo sestre zgradil v samem skalovju zelo skromno bivališče brez opreme. Po 13-letih gradnje, kamen na kamen, se je pojavila inšpektorica z diktatorskim obnašanjem. Boš plačal ali ne? Nato sem bil klican k sodniku za prekrške in kljub prošnjam tudi kaznovan. Kljub moji majhni pokojnini, so mi odtrgali 13.000,00 SIT. Predvsem me zanima, kako bi sodnik ali inšpektorica preživela z 20 tisočaki? Pod pogoji, da sta težka invalida in tako bolna kot jaz! Bralce sprašujem, če je res to pošteno. Litijski zakon je - da ne smeš delat, ležiš, malo kradeš in ti dajo stanovanje in vse, kar rabiš. Ta denar pa prihaja od delavcev in upokojencev. Pri tem je še tudi 110 milijonarjev, ki jih vlada in država ščitita - a mi, reveži, naj jih volimo, da bodo še bolj kradli. Če ravno še tako hvalijo uredbo in zakon, imajo eni milijonske plače, drugi ima 30 tisoč pokojnine in meni so še od tega odtrgali 13 tisoč. Jasno in glasno vam rečem, da je treba reveža oguliti do belih kosti. Vprašajte se, kje je hrana, zdravila, telefon, elektrika in še mnogo drugih reči. Kajti samo zobje me letno stanejo 50 tisoč in to brez prevoza. To bi morali dati tudi v druge časopise - v nemške, da bi ljudje videli, kaj se pri nas dogaja. Miha Bregar Zagrič 2, Primskovo Kdaj telefon? Telefon v hiši je danes skoraj nuja. Dostikrat me kdo vpraša, če mu dam telefonsko številko, da me pokliče nazaj. Ker mu je ne morem dati, izgleda tako, kot da stanujem nekje na obrobju občine, ne pa na urbanistično urejenem predelu naselja. Vlogo PTT-ju sem dal že leta 85 oz. točneje 31.7.1985 in do danes nisem prejel nobenega odgovora. Spraševal sem odgovornega delavca pri PTT-ju, ki me je poslal na KS. Tam so mi rekli naj počakam do takrat, ko bodo nove številke. Čakam in čakam, tako da sem v tem času že precej osivel. Telefonski priključki pa so bili v tem času tudi na razpolago, ker so jih nekateri dobili in to zagotovo preko vrste. 20.9.1994 sem pod številko 5329/ 94 znova vložil zahtevo za priključek in dobil odgovor, da priklop za nedoločen čas še ni možen (dopis št 66/ 5-260 595E). Spraševal sem zakaj, pa ni bilo odgovora. Zakaj tako? Kakor vem, moram priključek plačati, kakor tudi uporabo. Zato menim, da se za tem nakaj skriva. Drog z razdelilno omarico stoji skoraj pred hišo, kot da mi je tam v posmeh. Pripominjam, da sem oddal obe zahtevi na istem vložišču in da sprememba podjetja PTT v TELEKOM ne bi mogel biti izgovor. Ali bodo protekcije možne v vseh političnih sistemih? Morda bo po volitvah drugače? Ali pa tudi ne. M. J. Javno vprašanje zahteva javni odgovor (3) Ker niti po prvem in drugem poskusu (maj, september) še vedno nisem dobil nobenega odgovora na javna vprašanja, vztrajam še v tretje, pa če tudi zaman. Na redni seji sveta KS Kresnice dne 10.6.1974 ter izredni.sklicani na pobudo občine Litija za 18.6.1974 sta bila takrat obakrat sprejeta sklepa, da se delni zazidalni načrt za zahodni del Kresnic v celoti zavrne. Sprašujem, kdo je tisti, ki teh sklepov ni spoštoval, oziroma zakaj je bil zazidalni načrt sprejet, objavljen v uradnem listu, če ti sklepi nikoli niso bili preklicani? Ker tečejo spori med sosedi na področju zahodnega dela Kresnic med cesto IV. reda in železnico, ki jih sodišče ni moglo rešiti prav zaradi tega, ker še ni izdelanega zazidalnega načrta za Kresnice, je... Ltd.." Vsebina zgornjega stavka je vzeta iz uradne listine občine Litija, pa prav njo kot prvo in sodišče kot drugo sprašujem, je najprej potrebno sprejeti zazidalni načrt in šele nato reševati medso-sedski spor, ko gre za priključek na glavno vaško cesto? Če se je v medsosedski spor samovoljno, brez prisile vmešala občina, prevzela vso pobudo za rešitev konkretnega spora nase in s tem prenesla vso stvar čisto iz zasebnega na javno področje, zahtevam, da se na vprašanja odgovori ali pa pristane na pogovor. To pa so tudi napotki republiških institucij. Težko je razumeti izrečeno izjavo nekdaj visokega občinskega, sedaj še višjega funkcionarja upravne enote Litija, namreč to, da bi bil sam in ostali zelo zadovoljen, če bi se "problem" že končno enkrat rešil. Toda kako ga rešiti, če se noče o "problemu" učinkovito nihče pogovarjati. Če vam je, spoštovani gospodje, znan kakšen bolj uspešen način ali sredstvo za reševanje problemov, kot so do-pogovori, že vnaprej na to pristajam. Seveda pa ne na tako sredstvo ali način, kot so to za reševanje problemov v konkretnem primeru, v preteklosti uporabljali vaši predhodniki in KS Kresnice. Tak način, to je vsiljevanje lastnih stališč, ki se mu reče diktura, je za daljši rok povsem neprimeren, pa tudi čas ga je, vsaj za tak primer, kot je moj, vsaj upam že povozil. Ignac Vozel, Kresnice Občani ostali praznih rok Agencija za učinkovito rabo energije je letos izpeljala tri akcije za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih. Za akcije je bilo veliko zanimanja, kar je razumljivo, saj so si občani prihranili kar nekaj denarcev če so si pridobili subvencije za toplotno izolacijo podstrešij, za tesnenje oken, namestitev oljnih gorilnikov in vgradnjo sprejemnikov sončne energije. Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, koliko teh - od države poklonjenih sredstev - so bili deležni občani litijske občine. Po lastnih izkušnjah lahko ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice PEPCE ŠINKOVEC iz Kamnega Vrha pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Karlu Geldu za cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem MPZ Franc Levstik za lepo petje. Prisrčna hvala g. Stanetu Mikliču za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Ivanki Simončič za skrb in nego v času njene bolezni. Žalujoči: vsi njeni Stojiš na bregu in življenje čakaš, da ti v naročje vseh darov nasuje, da s tabo vred načrte, sanje snuje, dokler v valovih bučnih ne omagaš. (I. Sivec) i ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tašče JOŽEFE ČOŽ Coževe Pepce iz Bukovice pri Litiji (11.3.1904- 1.12.1996) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej družinam Izlakar, Vodišek in Kastelic. Hvala vsem, ki ste nam darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala g. župniku Franciju Kaduncu, pevskemu zboru Lipa, govorniku g. Tonetu Zavrlu, pogrebnikom in vsem ostalim. Žalujoči: vsi njeni rečem nič! Kajti, ko sem se le dober teden po objavljenem razpisu v časopisu javila, so mi iz agencije prijazno odgovorili, kje se za litijsko območje zbirajo prijave. To je v energetsko svetovalni pisarni v Trbovljah. Vzela sem pot pod noge in 14. septembra so mi v centru povedali, da sem že prepozna, ker so sredstva za izolacijo podstrešij in tesnenje oken, namenjena za to pisarno, že porabili. Na moje vprašanje, koliko interesentov iz litijske občine se je oglasilo, mi je svetovalec odgovoril, da sem druga. Ko sem se potem z mojimi sovaščani pogovarjala o teh možnostih, sem ugotovila, da bi bilo interesentov za to akcijo veliko, vendar zanjo niso vedeli. Denar so pobrali tisti, ki so bili dobro obveščeni in pri koritu oz. bliže centru! Litijski občani pa smo bili v iztekajočem se letu prikrajšani še za eno možnost, da bi si pridobili cenejša sredstva za urejanje okolju prijaznejšega ogrevanja. Občina Litija je edina "siva lisa" med ljubljanskimi in zasavskimi občinami, ki ima tako čisto okolje, da jo je Ekološko razvojni sklad Republiko Slovenije ni vključil v projekt, po katerem občani in gospodarstvo lahko pridobi ugodne kredite za prehod na ekološke ogrevalne sisteme. O omenjeni problematiki sem pristojne na občini od junija dalje nekajkrat opozorila in jim za enkrat tedensko ponudila tudi brezplačen prostor za organizacijo brezplačnega energetskega svetovanja, da bi tako občanom prikrajšali pot do Trbovelj. Do konca decembra bi se morala občina Litija tudi uradno prijaviti in predložiti dokumentacijo za članstvo v Ekološko razvojnem skladu. Kaj so pristojni storili za dobro svojih občanov, mi žal ni znano. Velika škoda bo, že zaradi nezainteresiranosti birokratov, ko občani tudi v letu 1997 ne bomo mogli koristiti denarja, ki nam ga s pomočjo mednarodnih kreditov tako poredko ponuja država! Glasilu občanov predlagam, da v letu 1997 objavlja vse razpise, s ka- terimi bi si občani, obrtniki, podjetniki ali organizacije lahko izboljšali svoje bivalno okolje ali učinkovitost v delovnem procesu. Magda Breznikar, Šmartno pri Litiji Obvestilo prebivalcem Zgornjega Loga Na podlagi odloka občinskega sveta občine Litija, ki je bil objavljen v Ur. listu RS št. 67/95, se je naselje Gorenji Log preimenovalo v Zgornji Log. Za prebivalce omenjenega naselja to predstavlja nekaj dodatnih stroškov in zamude časa pri urejanju dokumentov. Zamenjava osebne izkaznice vas bo stala 250,00 SIT (če je prostor, se lahko samo dopiše). Zamenjava prometnega dovoljenja stane 570,00 SIT, zamenjava vozniškega dovoljenja 580,00 SIT, v potni list se sprememba kraja le dopiše. Vsi krajani ste dobili domov tudi obvestilo Geodetske uprave - izpostave Litija, da lahko dvignete tablice z novimi hišnimi številkami na sedežu izpostave. Cena je 1800,00 SIT. Torej, spoštovani krajani, da boste imeli vse dokumente opremljene z enotnim naslovom, boste morali odšteti 3200,00 SIT. Enotno poimenovanje bo pripomoglo k temu, da ne boste več slabe volje, ko boste iskali kakršnekoli dokumente, pa se ti že pri imenu vašega prebivališča ne bodo ujemali. Lijana Lovše Uredniškemu odboru Glasila občanov "Če gre v občini marsikaj narobe, naj gre narobe tudi v Glasilu občanov" (po Murphvu). Kako si naj drugače razlagam Vašo uredniško politiko. Marsikaj se je spremenilo v odnosu Občine do Športne zveze. Veliko problemov obstaja, ki jih tukaj ne bi želel ponavljati. In ko problemov ni- Vs; bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Srečko Kosovel ZAHVALA 28.11. je prenehalo biti srce naše ljubljene hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in sestrične TEJE HORVAT učenke 6. razreda iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustovali z nami, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče ter nam kakorkoli drugače pomagali v najtežjih trenutkih in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem ZD Litija, učencem in učiteljem OS Litija, gospodu dekanu Masniku za lepo opravljeno sv. mašo in cerkveni obred. Hvala tudi pogrebcem in pevcem za zapete pesmi v cerkvi in ob grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ati Ivo, mami Marina, sestra Klara, mama Tončka, teta Meta z družino, stric Jože z Ančko in vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA 19. novembra je prenehalo biti dobro srce ljubljenemu možu, očetu in dedku ŠTEFANU ZAGORCU Hvala vsem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku, hvala za darovano cvetje in sveče, hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoča žena Marija, otroci Lenka, Matjaž, Metka z družinami in Janko ter vseh pet vnukov ZAHVALA L££J V 87. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica MARIJA KOVAČ roj. Brinovec iz Dol pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Zahvala sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Zahvala tudi g. župniku za opravljeni cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Gabrovke, trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni smo mogli več reševati po normalni poti (sestanki, dogovori, kompromisi), smo hoteli težave sporočiti ljudem preko (neodvisnega) časopisa. Vendar smo tudi tu naleteli na nerazumevanje, da ne rečem blokado. Mogoče jejo neustrezna beseda, pa vendarle. Že davnega junija sem poslal uredništvu (g. Rajku Meserku) prvi članek. Ker ni bil objavljen, sem ga poslal v tretje še oktobra skupaj s še dvema člankoma (med njimi govori eden o šoli v naravi, drugi pa o analizi porabljenih sredstev za programe športa) in kratkim dopisom. Seveda, ne glede na pregovor, tudi v tretje nisem imel sreče. Lahko si mislim, da v predvolilnem času za resnične probleme v Glasilu občanov ni prostora. Bolj pomembne so "puhle obljube" strank, ki se bodo takoj po volitvah razblinile kot milni mehurčki in na katere bodo stranke kaj hitro pozabile. Spoštovani gospod urednik, upam, da boste objavili vsaj to pismo in s tem prekinili vaši ignoranco do Športne zveze. Pričakujem tudi Vaše pojasnilo glede omenjenega problema. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam! prof. Albert Pavli, predsednik ŠZ Litija Odgovor uredništva Ob prispevku g. Pavlija podcrtajmo, da je eden ključnih problemov objave - neobjave dolžina prispevkov, zahtevnost tematike, ki zahteva podrobnejšo razčlenitev (včasih tudi krajšanje ali priredbo). Ker v uredništvu nimamo ljudi, ki bi se spoznali na vsa strokovna področja, vedno pa smo v zadregi s časom (rok za oddajo gradiva v tiskarno je nemilo-srčen), taki prispevki odpadajo. Z drugačno organiziranostjo izdajanja Glasila občanov upamo, da bomo rešili tudi take probleme, v zadovoljstvo obeh strani. Zadnji tvoj pogled objel je še planine; le njim zaupal si svojo srčno bolečino. Saj ljubil si planine bolj kot svoje drage; le njim zaupal si srčne vse težave. (stric Lojze) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ROMANA ČARMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja družinam Dobravec, Berčon, Perčič, cvetličarni Ciklama, gospodu dekanu ter gospodu Setničarju. Žalujoči: mama in oče, sestra Joži ter sestra Erika in Heda z družinama. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame PAVLE KOVAČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, vso pomoč, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Hvala g. župnikoma Zaletelu in Zaplatu za poslovilne besede in g. Hiršlu ter pevskemu zboru Vače. Vsem še enkrat hvala: Sin Stane z družino. Končana je življenjska pot, molitev naša pa hiti odtod, spavajta, oče, mama sladki sen v objemu groba ozkih sten. Med venci, cvetjem nista sama; mi smo tu - pridemo za vama...! ZAHVALA Niso še pretekla štiri leta po smrti našega očeta Rafaela Gracarja, ko je za njim odšla naša mama, stara mama in sestra ANTONIJA GRACAR 25.6.1996 iz Gornjih Raven pri Gabrovki Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, hvala govornici ga. Heleni Perko za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in pogrebcem. Posebej pa se zahvaljujemo družinama llnikar in Resnik za vso pomoč v težkih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat hvala! Vsi njeni. Delo, skrb, trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE USTAR iz Slivne pri Vačah Se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem ter znancem za vso pomoč, izrečena sožalja za darovano cvetje, sv. maše, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju ZD Litija, g. dr. Kolšku ter patronažni sestri Miri za vso skrb in trud v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred, govornikoma, g. Alojzu Osolniku, g. Pavletu Hiršlu, vsem za ganljive besede slovesa, vsem pevcem in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši. Beseda tvoja v nas živi - med nami si. Ko se oziramo i povsod te čutimo mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si, med nami si. V SPOMIN 9. decembra mineva 10 let odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena in mami DARINKA OCEPEK Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se je spominjamo: mož Stane, hčerki Mojca in Danica z družino. HVALA VSEM, Kl POSTOJITE OB NJENEM GROBU, JI PRIŽGETE SVEČO ALI JI NAMENITE LEPO MISEL. Nismo si povedali vsega, ker nismo verjeli, da lahko smrt nam vzame tisto, kar radi smo imeli. V spomin Mineva eno leto od smrti VIKTORJA ŠINKOVCA iz Kresnic Hvala vsem, ki ga niste pozabili. Vsi njegovi. Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah. (J.N. Shedd) V SPOMIN AVGUST FRANČIŠKA ADAMUE ADAMUE 4.1.1995 ■ 4.1.1997 19.12.1995 -19.12.1996 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče ali se ju kako drugače spominjate. Sin Rudi z družino. Draga mama, neusmiljena smrt je vzela te od nas, a v naših srcih boš ostala. Vse življenje svoje trdo si garala, vse za svoj dom, družino si dala. Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. M. Props ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča MARIJA PROPS iz Dragovška 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebcem, ministrantom in g. župniku Janezu Jasencu za opravljen obred s sv.mašo in izrečene poslovilne besede. Žalujoči: hčeri Mici in Milka, snahi Martina in Joža, vsi vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta, brata in dedka JANEZA MAGDIČA iz Vač 81 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in gasilskem društvu Vače za vso pomoč. Žalujoči: žena Lada in sin Mirko z družino Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si zemljo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA 18. oktobra smo se za vedno poslovili od našega ljubega moža, očeta in starega očeta JANEZA KODERMANA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom Vač in Tolstega Vrha za darovane Sv. maše, cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi župnikoma g. Zaletelu in g. Nemaniču za opravljen pogrebni obred in pevcem z Vač. Žalujoči: žena Štefka, sinova Ivo in Andrej z družinama. ZAHVALA Vsem, ki so pomagali pri iskanju pogrešane ANE PINTAR se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni. V SPOMIN SILVU HRIBARJU 31.12.1955-22.12.1993 Nič te vzeti ne more, zrahljati čas ne more teh vezi, večera ni, ne zlate zore, da z nami živel ne bi ti. Hvala vsem, ki nanj niste pozabili in mu prižigate svečke. Vsi njegovi. Novice iz OS Litija s i m ■1 osnovna sol a L IT I DA > UČENCI OS LITIJA ZMAGOVALCI V ODDAJI MALE SIVE CELICE V sredo, 11. decembra 1996, so učenci Osnovne šole Litija: Tomaž Paternoster, Blaž Videmšek in Aleš Kraševec zmagali v oddaji s področja znanja osnovnošolcev Male sive celice. S tem so se uvrstili v polfinale, ki bo v mesecu marcu 1997. Uredništvo Pil-a je glasilo Osnovne šole Litija izbralo med najboljša glasila, zato se bodo učenci in njihova mentorica, gospa Nežka Blaz-nik, dne 18. decembra 1996 udeležili slovesnosti v Ljubljani. V torek, 10. decembra 1996, je potekala na Osnovni šoli Litija prireditev "Naj pove srce" v okviru Urada za mladno in Ministrstvo za šolstvo, kajti šola je bila izbrana v projekt. Znani pevec Jan Plestenjak je v pesmi in besedi zapel in spregovoril o razreševanju težav mladih. Prireditev je bila med osnovnošolci zelo dobro sprejeta in je prijetno popestrila predpraznične dni. Novice iz knjižnice Vsako novo leto knjižnici prinese nekaj sprememb, ki se navadno pripravljajo skozi vse leto. Posebej je potrebno povedati, da knjižnica ves čas sledi razvoju stroke. Tako je bilo tudi v letu 1996, zato vam lahko predstavimo nekatere najpomembnejše spremembe, ki jih knjižnica načrtuje v letu 1997. IZPOSOJA V COBISSU Knjižnica bo v prvih mesecih prešla na izposojo v sistemu CO-BISS, kjer so že povezane vse slovenske knjižnice. Izposoja, zlasti pa iskanje informacij o knjigah, je zelo poenostavljena in hitra. VAROVANJE GRADIVA PRED KRAJO Tudi litijske knjižnice so med tistimi, ki imajo dolgoprste obiskovalce. V knjižnici delajo inventuro, podatki o manjkajočih knjigah pa so zaskrbljujoči. Vendar bo teh skrbi kmalu konec, knjige bodo zaščitene proti kraji. ODPRTJE PRITLIČJA V pritličju knjižnice v Litiji potekajo zadnja obnovitvena dela. Ker pa denarja ni na pretek, gaje zmanjkalo za opremo. Ko bo občina denar zagotovila, bo odprt tudi ta oddelek. Za osvežitev spomina: urejen bo mladinski oddelek, prostor za izposojo in neknjižno gradivo ter časopisna čitalnica. DOMOZNANSTVO Urejena in postavljena bo posebna zbirka, v kateri bodo občani našli gradivo, kije pomembno za našo občino. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE LITIJA DEDEK MRAZ bo letos prišel s svojim spremstvom v dvorano na Stavbah v petek, 27. decembra, ob 17. uri. Otroci, ki ga bodo prišli pogledat, bodo videli tudi igrico, dedek Mraz pa jim je pripravil tudi skromna darila. Skupaj bodo zapeli in zarajali. Vstopnine ni, vabljeni pa so vsi otroci do 10. leta starosti. DEDEK MRAZ prinaša presenečenje tudi odraščajoči mladini. Darilo zanje so prostori, v katerih se bodo lahko zbirali in delovali. Prostori so v pritličju restavracije Pošta v Litiji, odprti pa bodo še pred novim letom. VABILO NA URE PRAVUIC TOREK, 14. 1. 1997: ob 17. uri v Litiji ob 18. uri v Šmartnem TOREK, 18. 1. 1997: ob 17. uri v Litiji ob 18. uri v Šmartnem Joža Ocepek VSE DOBRO IN LEPO____ VSEM OBČANOV UTtoE, Se posebno yšir£u?cAri os litija, želim VESELE NOVOLETNE PRAZNIŠ. 4H NI IVA PLANKAR 16 05 <-'T!JA ▼ SDLKE! kri SO ZA PRAZNA SO VESELIM SE PRAZNIKOV! SANJh Z\WttlB. RADA IMAM ZIMO, KER H£ cmŠČE DEDEK MRAZ, KLARA ZUPANČIČ 4B KER WW ŠPEli « £JV|0 wfeMwIttV "BCANCrV Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj. Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sovi jak (odgovorni urednik). Dajana Žabkar. Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.