glas mladih 125 Impact of visaul aids as teaching aids on energy expenditure of preschool children in an organized sports activity Abstract The purpose of this study was to measure the difference in energy expenditure and the number of steps with the help of an energy expenditure tracker in sports activities of preschool children regarding teaching with visual aids or without them. For the purpose of gaining data we used the BodyMedia Core SenseWear energy expenditure meter. The sample included 20 children aged between 2 and 6 years, of which 10 were aged between 2 and 4 years and 10 between 4 and 6 years. The data was processed with the help of the statistics program SPSS; the t- test was used to verify hypotheses. The results have shown that the total and active energy expenditure of preschool children is statistically significantly greater when visual aids were used during exercise compared to exercise without the use of visual aids. Also the number of steps made during exercise with the use of visual aids were (statistically significant) greater than exercise without visual aids. Children aged between 4 and 6 have expended statistically more total energy during exercise with and without visual aids than children aged between 2 and 4. Children aged between 4 and 6 have expended more active energy only during exercise with the use of visual aids, compared to the younger group. But when visual aids were not used during exercise there were no statistically significant differences of active energy expenditure and number of steps made during exercise between the two groups. This research has shown, that the use of visual aids as teaching accessories can increase the expenditure of energy of preschool children during organised sports activities or exercise. Key words: preschool children, energy expenditure, intensity of physical activity, teaching aids, visual aids. Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v porabi energije in številu opravljenih korakov pri or- ganizirani športni dejavnosti predšolskih otrok ob uporabi slik kot učnih pripomočkov in brez njih. Za pridobivanje podatkov smo si pomagali z merilniki porabe energije BodyMedia Core SenseWear. V vzorec je bilo vključenih 20 otrok, od tega 10 otrok, starosti od 2. do 4. leta in 10 otrok od 4. do 6. leta. Podatki so bili obdelani s pomočjo statističnega programa SPSS; hipoteze smo preverjali s t-testom. Rezultati so pokazali, da sta pri predšolskih otrocih skupna in aktivna poraba energije na vadbi ob prisotnosti slikovnih gradiv statistično značilno večji kot pri vadbi brez njih. Prav tako so otroci na vadbi ob prisotnosti slikovnih gradiv izvedli bistveno večje število korakov. 4- do 6-letni otroci so porabili statistično značilno več skupne energije na vadbah s slikovnimi gradivi in brez njih kot 2- do 4-letni otroci. Aktivne energije so starejši otroci porabili bistveno več le na vadbi ob prisotnosti slikovnih gradiv, medtem ko do statistično značilnih razlik ni prišlo pri aktivni porabi energije na vadbi brez slikovnih gradiv kot tudi pri številu korakov na obeh vadbah. Raziskava je pokazala, da lahko uporaba slikovnih gradiv kot učnih pripomočkov poveča pora- bo energije pri predšolskih otrocih na organizirani športni vadbi. Ključne besede: predšolski otroci, poraba energije, intenzivnost gibalne dejavnosti, učni pripomočki, slikovna gradiva. Jan Bedenk, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek Vpliv slikovnih gradiv kot učnih pripomoč- kov na porabo energije predšolskih otrok pri organizirani športni vadbi Foto: Mateja Videmšek 126 „ Uvod Gibanje je ena od najpomembnejših raz- sežnosti, ki nam zagotavlja kakovostno ži- vljenje, zato je pomembno, da z gibalnimi dejavnostmi začnemo že v predšolskem obdobju. Področja telesnega, gibalnega, čustvenega in socialnega razvoja so tesno povezana med seboj, poleg tega pa je organizem otroka takrat najbolj dovzeten za vplive, ki prihajajo iz okolja. Ob tem se otroci začnejo v tem obdobju zavedati in spoznavati lastno telo kot tudi okolje, v ka- terem se nahajajo (Videmšek idr., 2018). Gibalne dejavnosti torej predstavljajo po- memben dejavnik v razvojnem procesu predšolskih otrok, zato jim moramo po- svetiti čim več pozornosti. Otrokovo do- življanje in dojemanje sveta temeljita na informacijah, ki izvirajo iz njihovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobijo z gibalnimi dejavnostmi ter gibalno ustvar- jalnostjo v različnih situacijah (Videmšek in Visinski, 2001). Zlasti pri predšolskih otrocih je znano, da svet in njegove dražljaje močno dojemajo tudi vizualno, torej preko vidnih dražljajev, saj tako najlažje predelujejo informacije in najpogosteje na takšne dražljaje pripravi- jo gibalni odziv. Zato so slikovna gradiva že dalj časa zelo uporaben pripomoček, pa naj gre za barvite slike v knjigah z raz- ličnih področij ali slike, ki olajšajo izvajanje določenih vaj; v vseh primerih to pomeni senzorni objekt ali sliko, ki stimulira in iz- boljša učenje (Bedenk, 2018). Takšni učni pripomočki niso nikakršna novost tudi na področju športne vadbe mlajših otrok, vsekakor naredijo vadbo bolj zanimivo in kakovostno. Manj znan pa je učinek takšnih učnih pri- pomočkov na otrokovo delovanje, in sicer kako slikovno gradivo učinkuje na nivo ak- tivacije, porabo energije, število opravljenih korakov, količino pretečenih ali prehojenih kilometrov itd., oziroma kako takšna učna gradiva fiziološko učinkujejo na otroka. Na otrokovo odraščanje vplivajo številne spremembe na področju gibalnega, te- lesnega, čustvenega, socialnega in spo- znavnega razvoja. Zato je pomembno, da biološko rast in vsa področja otrokovega razvoja merimo, preverjamo, ocenjujemo, nadziramo ter tudi korigiramo (Bala, 2007). Na področju gibalnih dejavnosti predšol- skih in šolskih otrok obstajajo številne raz- iskave tako v Sloveniji (npr. Videmšek idr., 2008; Zajec, 2009; Šimunič, Volmut in Pišot, 2010; Volmut, 2014; Žerjal, 2016; Logaj, 2018 itd.) kot v tujini (npr. Boreham in Riddoch, 2001; Trost idr., 2002; Montgomery idr., 2004; Martinez-Gomez idr., 2011; Butte idr., 2014; Puyau idr., 2016 itd.). Večina novejših raziskav je bila opravljenih s pomočjo me- rilcev porabe energije, kar je omogočalo bolj natančno in empirično obdelavo in predstavitev rezultatov (npr. Klasson– Haggebø in Anderssen, 2003; Dencker, Thorsson, Karlsson, Lindén, Eiberg, Woll- mer in Andersen, 2006). Predvsem starejše raziskave so se osredotočale na anketiranje udeležencev ali pa so z uporabo metode dvojne označene vode ali s kalorimetri ugotavljali porabo energije. Čedalje večje število takšnih raziskav nam omogočajo vedno bolj dostopni in komer- cialni merilci, ki dovoljujejo tudi merjenje na večjem vzorcu. Danes nam pridobiva- nje takšnih podatkov omogočajo naprave, kot so Fitbit, Garmin Fitness Band, Nike+ FuelBand, BodyMedia, ki so sposobne iz- meriti zgoraj opisane parametre. Vsako telesno gibanje, ki ga povzročijo skeletne mišice in se odraža v porabi energije nad ravnjo mirovanja, je definirano kot gibalna dejavnost (Caspersen, Powell, Christenson, 1985). Porabo energije lahko definiramo kot skupno porabo energije (angl. Total Energy Expenditure – TEE), ki jo sestavljajata vsaj dve komponenti. To sta poraba energije v mirovanju (angl. Resting Energy Expenditure) in dejavna poraba energije (angl. Exercise Induced Energy Expenditure). Ti dve kompo- nentni skupaj predstavljata skupno porabo energije (Malina, 2004). Raziskav z uporabo audio-vizualnih ali vi- zualnih pripomočkov in njihovih vplivov na porabo energije otrok je znatno manj. Pro- bleme pri takšnih meritvah predstavljajo tudi posebnosti predšolskih otrok; razlogi se skrivajo v hitrem upadu koncentracije, veliki odvisnosti od motivacije za delo, rela- tivno hitrega pojava utrujenosti, nezaneslji- vi izvedbi gibanja otrok in neprilagojenosti merilcev za to razvojno stopnjo. Poleg tega so vizualni pripomočki v smislu plakatov, slik ali skic, ki prikazujejo gibanje oziroma gibalno nalogo in olajšajo samo razlago, bolj redko uporabljeni. Zahtevajo namreč čas in sredstva pred samo vadbo, saj jih moramo narisati ali natisniti ter ustrezno postaviti v telovadnici. V praksi se je izka- zalo, da to zahteva nekaj časa na vadbeni uri, zlasti če ta traja le 45 minut, ali pa se učitelju zdi takšno delo odvečno. Raziskovalnih nalog, ki bi se osredotočale na specifične učne pripomočke ter njihov vpliv na porabo energije predšolskih otrok, nismo zasledili. S pričujočo raziskavo smo torej želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v porabi energije ter številu opravljenih ko- rakov pri športni dejavnosti predšolskih otrok, če so na vadbah uporabljena slikov- na gradiva kot učni pripomočki in če ta gradiva niso uporabljena, in ugotoviti, ali prihaja do izrazitih razlik med obema sta- rostnima skupinama, torej med starostno skupino 2- do 4-letnikov in starostno sku- pino 4- do 6-letnikov. „ Metode dela Preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 20 preizkušan- cev, od tega 10 2- do 4-letnih otrok (7 deč- kov in 3 deklice) in 10 4- do 6-letnih otrok (6 dečkov in 4 deklice), ki so bili vključeni v organizirano športno vadbo pri športnem društvu ABC šport in obiskujejo vrtec Bre- zovica. Raziskava je bila izvedena s pisnim dovoljenjem staršev merjenih otrok. Pripomočki Za meritve telesnih značilnosti otrok smo uporabili digitalno tehtnico Sanitas (model SBF 70, Sanitas, Madrid, Španija) in stenski višinomer. Za namen raziskovalne naloge so bili upo- rabljeni merilci gibalne dejavnosti BodyMe- dia SenseWear Fit Core (2018), ki merijo nivo aktivnosti, število opravljenih korakov, porabo energije idr. Pri podatkih smo se osredotočili na število prehojenih korakov ter porabo energije, izražene v kilojoulih. Slikovna gradiva, uporabljena za namen raziskovalne naloge, so bile slike različnih živali, prevoznih sredstev ter gimnastičnih vaj. Postopek Pred izvedbo vadbene ure smo izmerili telesne značilnosti otrok (telesno maso in višino) ter pridobili podatek o mesecu in letniku rojstva, kar smo potrebovali za na- tančo izvedene in izračunane meritve v okviru programa SenseWear. Pred začetkom vadbe smo otrokom na- mestili merilnike porabe energije, ki so jih nosili skozi celotno vadbo. Po koncu vad- be smo merilnike pobrali in na računalnik prenesli zabeležene podatke. Pri obeh me- ritvah je bil na vadbeni uri za otroke posta- vljen poligon. Na obeh vadbenih enotah je bila vsebina enaka, le da so bile pri drugi glas mladih 127 meritvi uporabljena slikovna gradiva. Učna ura je bila razdeljena na tri sklope; pripra- vljalni del s tekalnimi in elementarnimi igrami, glavni del, katerega je predstavljal sklop devetih gibalnih nalog v obliki poli- gona, in zaključni del z umirjanjem. Trajanje učne ure je bilo pri obeh vadbenih enotah 60 minut. Meritve so potekale skozi celotno vadbeno uro (60 minut), za preverjanje razlik porabe energije in števila korakov je bila analizirana tudi celotna ura. Pridobljene podatke smo analizirali s statističnim programom IBM SPSS 21 in programom Microsoft Excel 2013. Vsem izmerjenim spremenljivkam smo prvotno izračunali srednje vrednosti in vrednosti razpršenosti (povprečja, standardne od- klone). Za preverjanje rezultatov znotraj skupine je bil v programu SPSS uporabljen t-test za ponovljene meritve, za preverjanje rezultatov med skupinami je bil uporabljen t-test za dva neodvisna vzorca. Hipoteze smo preverjali na ravni 5 % statističnega tveganja (p ≤ 0.05). „ Rezultati V nadaljevanju bomo predstavili rezultate primerjav števila korakov, porabe aktivne in skupne energije na vadbenih enotah z uporabo slikovnih gradiv in brez njih pri otrocih, starih 2 do 6 let ter ločeno po sta- rostnih skupinah. S t-testom za ponovljene meritve smo ugotavljali, ali se število korakov, poraba aktivne energije ter poraba skupne energi- je statistično značilno razlikujejo pri pogo- ju, ko pri vadbi so ali niso prisotna slikovna gradiva. Na vadbi s slikovnimi gradivi so otroci naredili statistično značilno več ko- rakov kot na vadbi brez slikovnih gradiv ter prav tako porabili statistično značilno več tako aktivne kot tudi skupne energije (Ta- bela 1). Tabela 2 prikazuje rezultate t-testa za dva neodvisna vzorca, kjer smo ugotavljali, ali se število korakov, poraba aktivne energije ter poraba skupne energije brez uporabe slikovnih gradiv statistično značilno razliku- jejo med otroki, ki spadajo v starostno sku- pino 2- do 4-letnikov (skupina 1) ali v staro- stno skupino 4- do 6-letnikov (skupina 2). Na vadbi brez slikovnih gradiv 4- do 6-letni otroci ne naredijo statistično značilno več korakov kot 2- do 4-letni otroci. Prav tako 4- do 6-letni otroci ne porabijo statistič- no značilno več aktivne energije kot 2- do 4-letni otroci, medtem ko pri skupni porabi energije prihaja do statistično značilnih raz- lik. 4- do 6-letniki so v povprečju porabili kar za 70,9 % več kJ kot 2- do 4-letniki pri enaki vadbi. Tabela 3 prikazuje rezultate t-testa za dva neodvisna vzorca, kjer smo primerjali, ali se število korakov, poraba aktivne ter skupne energije ob uporabi slikovnih gradiv stati- stično značilno razlikujejo med 2- do 4-le- tniki in 4- do 6-letniki. Na vadbi s slikovnimi gradivi porabijo 4- do 6-letni otroci stati- stično značilno več tako aktivne kot sku- pne energije kot 2- do 4-letniki. Pri številu korakov ne prihaja do statistično značilnih razlik med starostnima skupinama. Razprava Predvidevanja, da bo poraba energije pri predšolskih otrocih večja ob uporabi sli- kovnih gradiv, smo potrdili. Tako pri aktivni kot skupni porabi energije smo zabeležili statistično značilne razlike. Prav tako smo potrdili predvidevanja, da se bo povečalo število korakov na vadbi ob prisotnosti sli- kovnih gradiv. Tabela 1 Primerjava števila korakov, porabe aktivne in skupne energije na vadbenih enotah Spremenljivka M N SD t Df p Število korakov na vadbi brez slikovnih gradiv 1877,9 20 652,3 −2,963 19 ,008 Število korakov na vadbi s slikovnimi gradivi 2118,9 20 750 Poraba aktivne energije (kJ) na vadbi brez slik 664,8 20 386,2 −2.450 19 ,024 Poraba aktivne energije (kJ) na vadbi s slikami 902,8 20 496,9 Poraba skupne energije (kJ) na vadbi brez slik 741,5 20 382,2 −2,594 19 ,018 Poraba skupne energije (kJ) na vadbi s slikami 943,1 20 4 87, 2 M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Df – stopnja svobode, t –testna statistika, p – sta- tistična značilnost. Tabela 2 Primerjava med prvo in drugo skupino glede števila opravljenih korakov, porabe aktivne in skupne energije na vadbenih enoti brez slikovnega gradiva Spremenljivka M Skupina N SD T Df p Poraba aktivne energije (kJ) na vadbi brez slik 506,8 1 10 167,4 −1,962 18 ,065 822,8 2 10 481,0 Poraba skupne energije (kJ) na vadbi brez slik 5 47,4 1 10 166,1 −2.590 18 ,018 935,6 2 10 433,9 Število opravljenih korakov na vadbi brez slik 1822 1 10 639,8 -,374 18 ,712 1933,8 2 10 694,3 M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Df – stopnja svobode, t –testna statistika, p – sta- tistična značilnost. Tabela 3 Primerjava med prvo in drugo skupino glede števila korakov, porabe aktivne in skupne energije na vadbenih enoti s slikovnim gradivom Spremenljivka M Skupina N SD t Df p Poraba aktivne energije (kJ) na vadbi s slikami 638,2 1 10 141,7 −2,767 10,04 ,02 1167,4 2 10 587,9 Poraba skupne energije (kJ) na vadbi s slikami 688,7 1 10 189,7 −2,692 10,99 ,021 1197,5 2 10 566,9 Število opravljenih korakov na vadbi s slikami 19 07, 6 1 10 713,8 -1,281 18 ,217 2330,1 2 10 760,8 M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Df – stopnja svobode, t –testna statistika, p – sta- tistična značilnost. 128 Skupna poraba energije je bila pri predšol- skih otrocih na celotni vadbeni uri, ko smo uporabili slike kot učni pripomoček, za 27,1 % večja kot pri vadbeni uri, ko slik nismo uporabili. Prav tako je bila poraba aktivne energije na celotni vadbeni uri, kjer smo uporabili slikovna gradiva, za 35,8 % večja kot pri vadbeni uri, ko slikovna gradiva niso bila uporabljena. Rezultati nakazujejo, da lahko uporaba slik kot učnih pripomočkov bistveno poveča porabo energije predšol- skih otrok pri vadbi. Pridobljeni rezultati so nam omogočali tudi vpogled v razliko opravljenih korakov na vadbah brez in s slikovnimi gradivi. Ugotovili smo, da se je število korakov na vadbeni uri z uporabo slik povečalo za 12,8 %, kar nakazuje, da z uporabo slik kot učnih pripomočkov lahko posledično vplivamo na bistveno večjo opravljeno razdaljo znotraj posamezne vadbene enote oziroma da bistveno vpli- vamo na povečanje gibanja pri otrocih. Primerjava med obema starostnima skupi- nama je pokazala, da na vadbi brez upora- be slikovnih gradiv ne prihaja do bistvenih razlik pri porabi aktivne energije, čeprav so 2- do 4-letni otroci porabili nekoliko manj energije kot 4- do 6-letni otroci. Enako ni prihajalo do bistvenih razlik pri številu opravljenih korakov med obema starostni- ma skupinama; mlajši udeleženci so kljub temu opravili v povprečju nekoliko manj korakov kot starejši. Zgolj pri skupni porabi energije so 4- do 6-letniki porabili bistveno več energije kot 2- do 4-letniki. Vzroke lah- ko med drugim iščemo tudi v anatomskih in fizioloških spremembah otrok. V raziskavi Puyau-a idr. (2016) so na vzorcu 199 otrok, starih med 3 in 5 let, ugotovili, da se sku- pna poraba energije med telesno dejavno- stjo pri otrocih povečuje s starostjo zaradi povečanja količine mišične mase ter boljše gibalne učinkovitosti. Tudi Puketa (2015) je v svoji raziskavi ugotavljanja gibalnih navad otrok starosti med enim in petim letom ugotovila, da skupna gibalna dejavnost li- nearno narašča do petega leta starosti. Ko smo primerjali rezultate med obema starostnima skupinama ob uporabi slikov- nih gradiv na vadbah, so se pokazale sta- tistično značilne razlike tako v aktivni kot skupni porabi energije. Rezultati kažejo, da imajo slikovna gradiva bistveno večji vpliv na 4- do 6-letnike kot na 2- do 4-letnike. Do pomembnejših razlik ni prišlo le pri številu korakov, kjer je starejša skupina sicer opravi- la nekoliko več korakov kot mlajša. Zaključki mnogih raziskav nas spodbujajo k zdravemu načinu življenja, saj znanstveniki ugotavljajo, da nas je tehnološki napredek pahnil v sedeč in pasiven način življenja, ki se mu ne moremo ali pa nočemo upreti (Videmšek idr., 2008; Šimunič, Volmut in Pi- šot, 2010; Zajec idr., 2010; Volmut, 2014). Po- sledično trpi tudi gibalna učinkovitost vseh, zlasti otrok, ki je dokazano pomembna raz- sežnost že od rojstva dalje. Zato je treba v današnjem času omogočiti otrokom, da so poleg neorganizirane športne dejavnosti deležni tudi kakovostne športne vadbe pod strokovnim vodstvom s čim večjim učinkom tudi preko uporabe raznovrstnih učnih pripomočkov. Ker postajajo strokovno vodene športne dejavnosti, namenjene predšolskim in šol- skim otrokom, čedalje bolj priljubljene, so zahteve po njihovi kakovosti in zadovolje- vanju otrokovih potreb po igri in gibanju čedalje višje. Zato je priporočljivo, da so omenjeni programi prilagojeni interesu, ra- zvojni stopnji in potrebam otrok, saj bomo otrokom preko vključevanja v redno špor- tno dejavnost omogočili njihov optimal- ni razvoj ter pozitivno vplivali na njihovo zdravje (Zajec idr., 2010). Pri analizi rezultatov moramo vsekakor upoštevati majhen vzorec otrok (N = 20) zaradi njihove specifičnosti v predšolskem obdobju. V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti podobno študijo na večjem vzor- cu otrok, prav tako bi lahko meritve opravili tudi za otroke prvega, drugega in tretjega triletja osnovne šole ter naredili primerja- vo vpliva slik kot učnih pripomočkov med različnimi starostnimi skupinami. Lahko bi izmerili tudi porabo energije v vrtcih in šo- lah, kjer je takšnih pripomočkov zelo veliko, in tam, kjer jih primanjkuje. Pri meritvah je prihajalo do določenih problemov, še posebej je bilo moteče, da merilci niso bili izdelani posebej za razvoj- no stopnjo predšolskih otrok. Občasno je prihajalo do polzenja merilcev z rok, kar je lahko pripomoglo k temu, da se podatki niso zabeležili. Nekateri otroci so na za- četku odklanjali nošenje merilcev, saj niso razumeli, kakšen je njihov namen. Druge je med samo vadbo merilec občasno zmotil, predvsem mlajšo skupino otrok, saj so ta- krat preusmerili pozornost z vadbe na zvok, ki ga je sprožil merilec, ali pa na utripanje luči, ki jo proizvaja merilec ob merjenju. Z raziskavo smo dokazali, da otroci pri or- ganizirani športni dejavnosti porabijo veli- ko energije, še posebej, če so v vadbo vklju- čena slikovna gradiva kot učni pripomočki. Menimo, da lahko tako na zabaven in pri- jeten način pozitivno vplivamo na otrokov celostni razvoj. Uspešnost oziroma učinko- vitost vadbe torej nedvomno pogojujejo predvsem učitelji in vzgojitelji, ki ustrezno načrtujejo in izvajajo vadbo s sodobnimi športnimi in učnimi pripomočki, ki so pri- lagojeni razvojni stopnji otrok. „ Sklep Zdravje otrok je v veliki meri povezano z otrokovim gibanjem, zato so vzgojiteljice in športni pedagogi, ki delujejo na podro- čju gibalnih dejavnosti predšolskih otrok, ključni za spodbujanje njihovega celostne- ga razvoja. Menimo, da bi bilo potrebno v prihodnje več raziskovalne pozornosti nameniti objektivnemu merjenju gibalne dejavnosti otrok z uporabo merilnikov porabe ener- gije, ki bi bili posebej prilagojeni njihovi razvojni stopnji ob vzporedni uporabi an- ketnega vprašalnika za pridobivanje kvali- tativnih podatkov o vrsti in obliki športne dejavnosti otrok. „ Literatura 1. Bala, G. (ur.). (2007). Antropološke karakteri- stike i sposobnosti predškolske dece. Novi Sad: Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja. 2. Bedenk, J. (2018). Vpliv slikovnih gradiv kot učnih pripomočkov na porabo energije pred- šolskih otrok pri organizirani športni vadbi (Di- plomska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za šport, Ljubljana. 3. Boreham, C. in Riddoch, C. (2001). The physi- cal activity, fitness and health of children. Jo- urnal of Sports Sciences, 19(12), 915−929. 4. Butte, N. F., Wong, W. W., Jong Soo, L., Adolph, A. L., Puyau, M. R. in Zakeri, I. F. (2014). Prediction of Energy Expenditure and Physi- cal Activity in Preschoolers. Medicine & Scien- ce in Sports & Exercise, 46(6), 1216−1226. 5. Caspersen, C. J., Powell, K. E. in Christenson, G. M. (1985). Physical activity, exercise, and physical fitness. Public Health Report, 100(2), 126−131. 6. Dencker, M., Thorsson, O., Karlsson, M. K., Lindén, C., Eiberg, S., Wollmer, P . in Andersen, L. B. (2006). Daily physical activity related to body fat in children aged 8-1 1 years. Pediatri- cs Journal, 149(1), 38 – 42. 7. Klasson – Haggebø, L. in Anderssen, S. A. (2003). Gender and age differences in relati- on to the recommendation of physical acti- vity among Norvegian children and youth. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sport, 13(5), 293 – 298. glas mladih 129 8. Logaj, T. (2018). Vpliv različnih učnih oblik na porabo energije predšolskih otrok med športno dejavnostjo (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Lju- bljana. 9. Malina, R. M., Bouchard, C. in Bar-Or, Od. (2004). Growth, maturation, and physical acti- vity. Champaign: Human Kinetics. 10. Martinez-Gomez, D., Eisenmann, J. C., Tucker, J., Heelan, K. A. in Welk, G. J. (2011). Associa- tions between moderate-to-vigorous physi- cal activity and central body fat in 3-8-year- -old children. International journal of Pediatric Obesity, 6(2), 611−614. 11. Merilnik porabe energije BodyMedia Sen- seWear Fit Core (2018). BestBuy. Pridoblje- no iz https://www.bestbuy.com/site/bo- dymedia-fit-core-armband/3440553.p?sku Id=3440553 12. Montgomery, C., Reilly, J. J., Jackson, D. M., Kelly, L. A., Slater, C., Paton, J. Y. in Grant, S. (2004). Relation between physical activity and energy expenditure in a representative sample of young children. The American Jo- urnal of Clinical Nutrition, 80(3), 591−596. 13. Puketa, D. (2015). Gibalne navade otrok do pe- tega leta starosti (Diplomsko delo). Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper. 14. Puyau, M. R., Adolph, A. L, Liu, Y. Wilson, T. A., Zakeri, I. F. in Butte N. F. (2016). Energy Cost of Activities in Preschool-Aged Children. Jour- nal of Physical Activity and Health, 13(1), 11−16. 15. Šimunič, B., Volmut, T. in Pišot, R. (2010). Otro- ci potrebujemo gibanje. Koper: Univerza na primorskem, Znanstveno raziskovalno sredi- šče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univer- zitetna založba Annales. 16. Trost, S. G., Pate, R. R., Sallis, J. F., Freedson, P. S., Taylor, W. C:, Dowda, M. in Sirard, J. (2002). Age and gender differences in objectively measured physical activity in youth. Medi- cine and Science in Sports and Exercise, 34(2), 350–355. 17. Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za šport. 18. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za naj- mlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 19. Videmšek, M., Karpljuk, D., Videmšek, D., Breskvar, P. in Videmšek, T. (2018). Prvi koraki v svet športa. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 20. Videmšek, M., Štihec, J. in Karpljuk, D. (2008). Analysis of preschool physical education. Ljubljana: Faculty od sport, Institute of sport. 21. Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška iz- merjena gibalna/športna aktivnost mlajših otrok in analiza izbranih intervencij (Doktorska disertacija). Univerza na Primorskem, Peda- goška fakulteta, Koper. 22. Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 23. Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu. Koper: Univerza na Primorskem, Znan- stveno-raziskovalno središče Koper – Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna za- ložba Annales. 24. Žerjal, K. (2016). Z merilnikom pospeška iz- merjena gibalna/športna aktivnost zamejskih otrok starih od 3. do 6. leta (Diplomsko delo, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakul- teta). Pridobljeno iz https://share.upr.si/PEF/ EDIPLOME/DIPLOMSKE_NALOGE/Zerjal_Kri- stina_2016.pdf Jan Bedenk, dipl. šp. vzg. janbedenk46@yahoo.com