ST. 5 1933/34 V R T E C LETNIK 64 Vaclav Benes Tfnbizskij — Orožen Janko: Iz rodne kočice. Čudotvorne dude. (S Slanskega.) Pred leti, ko so se še »Črni doli« Širili preko Liske, je živel v Podlesju __ ge daleč za Hrešieo — v poltazpadli koči ubog metlar. Bil je vdovec. ' Žena niu je umrla pred šestimi leti in je zapustiia revežu šest ubogih, nedoraslih otrok. Sarno uajstarejši decek je hodevtil z očkom v brezovje po protje, juu poinag&l delati metle in jih raznašal iz kraja v kraj. Ali časi so bili hudi, zelo hudi. Kmet ni iniel kaj dati v usta, hodil je na tlako, lastno polje pa puščul ueobdelano. Vsak dan sta se vracala ubogi metlar j in mijstarejši deček z metiajni hrez pare in brez kruha domov in pet grl ¦ je vedno tarnalo pred kočo, cla očka že zopet ni nic priuesel. 1 >¦-Hudo je, otroci, hudo; ali bolje bo, bolje, to uvidite,* je tolažil oce revčke u\ solze so mu kapljale po licih; mislil si je, zakaj mu Gospod Bog ni vzel z zeno tudi (eh šesiero ubogih otročičkov. A otroci, ubožci, so bili tako lačui, da ao obgrizovaH luhje. Ko metlar tega že ni mogel več slišali in gledati, je šel v globok gozd, kjer je bila najveČja goščava in Jtjer so bile breze debele kakor klade ter visoke kakor hrasti na Krivoklatskem. »Utnreti moram«, ju tarnal izmučeni mož in se oziral po vejali, da bi našel mesto, kjcr bi si glava najbolje odpočila. »Ničesar nima ubožec aa svetu, zato ga tudi jii treba,« je rekel in zaČel glasuo jokati, ker se je spomnil na otroke. K<> ie tako bridko jokal, se je nenadoma pojavil pred njim neznan dedek s palico. Lase je imel bele, kakor je belo, kadar zapade o svetem Martinu prvi sneg. >Tožiš in tožiš?c je pravil dedek s sočutnim glasom in se smehljal. »Kaj ne ^1 toŽil, ljubi starček,« je rekel inetlar. >Fa zakaj tožiš?< je vpraševal starček. 65 »Glej, šest otrok imani, sedmi sem saiu, več dni že nismo jedli in otroci glodajo lubje. Ker jih ne niorem preživiti in toliksne nesrece ne morera gledati, sem prišel v gozd, cla bi se obesil.« | Samo zato? Neumnež! '-Nej vt'Š, da si dušo hoiel dati hu-4 dieu!1* se je zasmejal dedek, se-gel pod dolgo pisano suknjo, iz-vli-kel izpod nje dude in jih dal mctlarju. Na, te-Ie dude vzemi; kadar se bo tebi uli tvojim ho-t*.*to jesti, zajgraj na nje in takoj l>o lakote konec. Drugič pa ne misli na to, da bi se obesil. Slabo bi sc ti laliko godiio.f ' .Siarček je še govoril iu iz-ginil; brezovo listje je zašuštclo Za tronuick sc je metlar zavedel in ko bi ne bil drŽal v rokaii dud, pravih dud, bi ne bil niti verjel, da je govoril s kakim starČkom. Ni pa dolgo razmišljal, hitro se je vrnil domov iu ko je zopet videl otroke, je bil vestil, da se ni obesil. sLakote je že konec, otroci!« je rekel razjokaniin revčkom. Po teh besedah je tajtoj začel piskati in iz dud je prihitel deoko tt-r raznašal naj-različuejŠa jedila, dokler jc metlar piskal. A oiroci so jedi požirali, kolikor so mogli, saj revČki že iri dni iilso nič jedli. Ko so se najedJi, so lnolili vsi skupaj za neznanega dobrolnika. Ntč vec ni liodil v brezovje po protje. nie več ni delal metel, rrič več jih ni razvažal z najstarejšim dečkom po okolici: želel si je samo, da bi še bila Živa žena. ker je revica le malo dobrega okusila v svojem življenju. Sreča na svetu pa nc traja dolgo: ali dobro je. da ne traja, sicer bi fail s svojo povestjo že pri kraju. a taku vam še kaj povem. Ljudje so opazili, da metlar s PcKilesja ne hodi vnC po ptotje in da ne plete več raetel, ter so začeli marsikaj govoriti. Otrbci so se pa tudi sami hvalili. da jim je očka iz gozda priiit-sel dude in kadarkoli nanje zaigra, da prihiti iz njih dečko in donaša jcdil, kolikor jim jih grlo poŽeli. Mnogi niso privoščili motlarju srt'Čnega življenja in Škbdoželjni jeziki so pripovedovali o čudežnih dudali kraljti, ki je prebival v bližini na gradu. Premcteni kralj jo poslal po Ijuboga metlarja in niu naročil, naj pri-nese dude s seboj: ko je priŠel siroraak na grad, st je kralj dude ogledal in mu ponudil zanje tri sio tolarjev. Hočeš-nooeš jih je moral ubožec dati, da bi se kraljti ne zameril. Tri sto tolarjev mi du siuHi zadostuje. kralj se me bo dobrn zapomnil in otrokom lahko to kdaj kori.sti.« si je pravil metlar in se ykušnl p«tt>lažiti. Ali ustel se je. Srcbrnjakov je bjlo dan za dnem manj; ko so imeli v koči dude, so se nuvatlili na dobre ease, in tolarji so pošli hitro. Čez aekaj časa se je naselila pri iijlh zopet stara beTi si zopet iu?« se je začudil starček. sSaj aem vedel, da dud ne boš dolgo imcl. Kam si jih dal?« : Poslal je pome kralj, dragi dedek, in hoČeš-nočeŠ sem mu jih moral pustiti. Dal mi je za n/e tri sto tttlarjev; ali ves, da so srebrnjaki okrogii ini da, sv hitro razlezejo. Pri nas je zopet slabo, kakor je bilo tedaj, kd seni se hotcl obesiti. Otroci zope< grizejo lubje in da hi iega ne videl in ne slišal, sein šel v gozd.« »A prav si priŠel. Dam ti druge dude, te-Ie,«; je rekel dedek in res-iiično potegne izpod pisaue sukiije nove dude, na las podobne prvim. »Zopet zaigraj na nje in uvidiš, da ti bo šlo dobro. Ali premeten nioras biti, bolj pTemeten od lakomnega kralja. V tretje bi ti že ne po-mogel več.« StarČek še ni uehal govoriti, ko je zašuštelo za njim brezovo listje. Metlar si je ogledoval dude in se zahvalil Bogu, da ga je zopet rešil iz bede. ln komaj da je prišel h kocici, je že zopet začel igrali na dude; šest otrok mu je pridirjalo naproii, bili so veseli, da iina očka zopet dude in da ne bo treba več stradati iu glodali lubja. Zopet je hitel dečko iz čudežnili dud, ni pa raznašal tistega, kar si je grlo poželelo, ampak je z majiinim jermenastim bičem udarjal po otrok-ih, da so ubožci zbežali, kamor je kateri mogel. OČka je nejevoljno .vrgel dude v vročo i« se je jeziJ, da se je sfarček v bedi iz njega še AorČeval. Sedel je na prag pred kočo in premišljeval, kaj bi počel. A ko je tako premišljal, se je spomnil, kaj mu je rekel dedek, da naj bi bil bolj preineten od lakomnega kralja: vstal je, oblekel nedeljsko suknju, vzel dude, jih spravil skrbuo poci suknjo in Šel h kralju v grad. Otrokom je rekel. da se kmalu vrne in da jim prinese jesti, kar bodo hotcli. V gratlu so se prav tedaj pripravljali ua veliko pojedino. Kralj je razposlal na vse strani sle s povabili in služabniki niso vedeli, česa bi se prej lotili. Kruljevske sobe so bile na stežaj odprte, ker so jih čistili in spreminjali v jedilno dvorano. V imglici ni nihee opazil ubogega moža. A metlar se ni obotavljal, neopazno se je splazil do poslednjih sob, kjer je prebival sam kralj in kjer so visele dude na vratih na pozlačenem žeblju. Niti sluha iii bilo tu o nikomer. Kralj je btl odšel v gozd na jelenji lov in dvorjani so bili z njim. Urao je izvlekel metlar dude, ki jih je nosil pod suknjo, pozorno je pogleda! okrog, da-li ga nihče ne vidi, nato pa je zamenjal dilde ler se iieopazno splazil iz gradu. Trctji dan je bilo že poluo gospode v kraljevskem gradu, a Še vednp in vedno so prihajali ua dvor novi gosti, tako da ni bilo niti mesta za vozove. S prijaznim obrazom je pozdravil gostitelj vse gosie in ko so posedli za mize, kjer so se blesketali zlati in srebrni krožuiki, je siopil kralj v svojo sobo po dude — svojim velinožem o njih 5e ni bil povedal — iu ko se je vrnil in zapiskal, je pritekel iz dud dečko, ki pa iii raznašal dragih jedil, nnjdrazjih, kar jifi grlo poželi. ampak je samo švigal po mizi in po obrazu in rokali tepel z bičem velmože, ki so vsi bežali iz jedilne dvorane na dvorišče ter kočijažem naročali, naj zaprežejo, da bi se takoj udpeljali. V pravem diru so oclhajale kocije s kraijevega dvo- 67 rišča in gospodje v njih so se jezili na kralja, češ, cla jih je imel za norca ter oamešil pred vsem svetom; rekli so, da ga bodo odstavili. Kralj je trešČil z dudami ob mramornati tlak, da so se razletele na eto kosov; ali liajslabac se je pri tem godilo dvorjanom. J Tudi po meilarja je poslal; ali sli so se vcačali drug za drcgim, ne 1 da bi bili kaj opravili, javljali sos da o metlarju v Podlesju ni niti sledu, I in bili so kazuovani, ker niso privedli ubožca. j Ali gospoda odllej kralja resnično ni več poslušala, drugega so ai ^ izvolili, lakomneža pa so izgnali — iz gradu. Metlarju in otrokom se je pa dobro godilo. Prcselili so se globoko v gozd in nikdar več niso okusili, kaj jc tisto, čemur ljudje pravijo bedo. O čudotvornih dudaK odtlej ni uihce vec slisul, jaz tudi ne in zato vam ne vem nič več povedati. Brez dvoma so ustale \ metlavjevcm rodu.