8. maj 2000 številka 5 letnik XXXI Časopis občine LOGATEC novi www.mali.si Lepo je biti mlad Sonce je požgeekalo in izbezalo na dan tudi tiste najbolj "zmrznjene" in zapečkarske. Ulice, sprehajalne in gozdne poti so polne sprehajalcev in kolesarjev, ki ne želijo zamuditi čudovitih trenutkov v naravi. Maj je, za marsikoga najlepši mesec v letu. Drevesa in travniki so se ozaljšali z zeleno barvo in živopisanim cvetjem. Maj je, mesec ljubezni. Kakršnekoli že, naj bo to do sočloveka, do narave ... In maj je, mesec mladosti. Ne samo mesec tistih, ki so mladi po starosti, temveč vseh, ki se počutijo mlade. Včasih smo 25. maja praznovali dan mladosti; spominjam se še proslav ob tem dnevu, štafete mladosti, tistikratnega navdušenja ... Sedaj pa nimamo le enega dneva, pač pa lahko praznujemo ves mesec. Seveda ne bomo organizirali bučnih proslav, bomo pa zato raje šli v naravo, poklonili sočloveku lep nasmeh, sc spomnili, da smo mladi in da je svet naš. In ne le, da je naš, mladi ga spreminjamo. Mladost ima moč, ki bi ji jo zavidal marsikateri vladar. Kes je lepo biti mlad, pa čeprav se tega velikokrat ne zavedamo, zdi se nam, da nas ravno to ovira na poti do našega cilja. Kolikor let že imate, ni važno; uživajte! Vem, da so sončni majski dnevi kot nalašč za to, da sc zavihtite na kolo ali vzamete pot pod noge. Kakšen dan, ko bo spomladanski dež škrebljal po domači strehi, pa si le vzemite čas in prelistajte Logaške novice. Ker je maj tudi mesec mladosti, smo štiri mlade Logatčane vprašali, kaj mislijo o življenju mladih v občini. Z logaškim županom smo se pogovarjali o razporejenosti proračunskih sredstev v letošnjem letu in <> nekaterih drugih stvareh, za katere sem prepričana, da bodo zanimale vsaj nekatere od vas. V Logaških novicah je še veliko člankov, za vsakogar nekaj. V prejšnjih Novicah smo prvič imel! nagradno križanko. Vesela sem. da se je tako hitro "prijela", kar nam dokazujejo številni pravilni odgovori, ki smo jih dobili na uredništvo. Na žalosl smo lahko izžrebali le pel srečnih nagrajencev. Vendar ne obupajte, v majski številki j«' nova križanka in z u|o nove nagrade, Lepe majske dneve vam želim in upam. da boste praznovali maj - mesec mladosti m mesec ljubezni. Vpis v malo šolo in cicibanove urice VVZ KURIRČEK vabi otroke, rojene od 1.3. 1994 do 28.2. 1995 k vpisu v MALO ŠOLO za šolsko leto 2000/2001. Vabilo velja za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis bo potekal od 8.5.-12.5. 2000, od 7.00 do 12.00 ure na upravi centralnega vrtca, osebno ali po telefonu na številki: 7541-402 ah 790 - 850. Za otroke iz Rovt bo vpis potekal v enoti Rovte osebno ali po telefonu na številki 7501 - 053, za otroke iz Hotodršice pa v tamkajšnjem vrtcu osebno ali po telefonu na številki 759 - 912 ob istem času. Obenem bo potekal tudi vpis v CICIBAN0VE URICE za otroke rojene od 1.3. 1995 do 28.2. 1996. VVZ KUmČEK Mesec maj ju zagotovo eden najlepših mesecev v letu, za veliku večino šolajoče mladine pa tudi najnapornejši. Tudi osnovnošolci, predvsem vsi tisti, ki končujejo osmi razred, niso nobena izjema. Čakajo jih pomembne preizkušnje, ki bodo močno vplivale na njihovo nadaljnje življenje. Prestopili bodo prag otroštva in se znašli pred pomembno odločitvijo, kam in kako naprej. Šole, kijih želijo obiskovali po osnovni šoli, so si že izbrali, zdaj pa jih čaka š« listo najbolj mučno opravilo - zbrati dovolj točk, da bodo na izbrano šolo tudi sprejeli. Aprila so si predvsem tisti, ki so se odločili za poklicne šole, že lahko oddahnili, ko so bili seznanjeni, da na njihovi šoli ni' bo omejitve vpisa in da je edini pogoj za sprejem uspešno zaključen osmi razred. Za vse oslale pa bo mesec maj zelo naporen. Trdo bodo morali delali, da bodo dosegli čim boljši učni uspeli, Z\. in 24 maja pa jih čaka še skupinsko preverjanje znanja iz slovenskega jezika in inaleinalike. Poleg uspeha bo ludi število zbranih točk na tem preverjanju odločilo, ali bodo na izbrano šido sprejeli ali ne. Ne čudimo se torej, če so naši mladostniki v teh dneh včasih nemogoči, odrezavi in sitni. Pomislimo raje. kako jim na tej njihovi težki poti do zaželenega cilja lahko pomagamo. Odrasli vse prepogosto svojim najstnikom samo »pridigamo«, za iskrene pogovore in globlje razumevanje njihovih problemov pa nam največkrat zmanjka časa. Mladi pa si želijo, da jih ne bi stalno samo priganjali, jih samo opozarjali na napaki; in žugali, temveč, da bi jim čim večkrat znali ponuditi tudi roko v pomoč in jim vliti poguma, da se bodo laže prebili skozi težki; preizkušnje. Tudi kakšnemu porazu se, žal, na tej poti ne bo mogoče izogniti. Največ bomo storili za svoje otroke, če bomo upoštevali njihove poklicne želje in če ne bomo od njih zahtevali več. kot v resnici zmorejo. Prav vsak otrok skriva v sebi določene sposobnosti, samo odkrili jih je treba. Vsem mladostnikom in staršem želimo v teh majskih dneh, da bi jih s skupnimi močmi čim laže in čim uspešneje prebrodili in da hi vsi skupaj zadovoljni pričakali zaslužene počitnice. Bojana Levinger KULTURNE PRIREDITVE V MAJU 11. maj ob 16.30 Srečanje s pisateljico in ilustratorko Lilo Prap in predstavitev knjige Male živali Knjižnica Logatec 18. maj Dobrodelni koncert za gojence Varstvenega delovnega centra v Podlipt in za pomoč v boju proti odvisnosti Cankarjev dom na Vrhniki, Lions klub Notranjska-Vrhnika 19. in 20. maj Seminar jazzovske improvizacije Glasbena šola Logatec 19. maj ob 20.00 Jamsession Glasbena šola Logatec 19. maj ob 18.00 Revija šolskih pevskih zborov Narodni dom Logatec 20. maj ob 19.00 Koncert udeležencev seminarja Glasbena šola Logatec 20. maj ob 22.00 Koncert predavateljev seminarja jazzovske improvizacije Renato Chicco, Francesco Bearzatti, Marko Juvan, Saša Borovec Glasbena šola Logatec 26. maj ob 20.00 Zaključni koncert učencev solistov in komornih skupin Glasbena šola Logatec V okviru 11. državnega ocenjevanja in razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETU (razstava bo od 9. do 14. maja 2000 na Ptuju) je Ivan Nagode s kmetije odprtih vrat "Urbanove" na Ravniku prejel bronasto priznanje za suhe domače klobase v zaseki. Iskrene čestitke! Mojco Dolenc —1 Prvomajski kresovi so goreli po vseh višjih vzpetinah -v Žibršah, Lazah, Rovtah, Hotedršici in Logatcu. V novo jutro pa nas je tradicionalno prebujal Pihalni orkester Logatec, ki je z dirigentom Marjanom Grdadolnikom 29. aprila odigral letni koncert. Mnogi občani so praznike izrabili za delo, nekateri pa so se odpravili na krajše ali daljše počitnice, Praznični dnevi so ponuditi kar nekaj zanimivih kulturnih prireditev, krajevna skupnost Naklo pa je organizirala prvomajsko srečanje pri Lovski koči na Lomu. Predsednik KS Naklo, Berto Menard je dejal, da se spodobi, da je tudi v naši občini na 1. maj vsaj eno družabno srečanje, na katerem se ljudje lahko družijo in poveselijo. Očitno je, da sindikalnih organizacij prirejanja takšnih srečanj ne zanimajo več. Škoda! Zato smo toliko bolj veseli, da se najde v občini vsaj še kdo, ki nesebično nadaljuje tradicijo prvomajskih srečanj. Vsi, ki so se udeležili letošnjega srečanja pri lovski koči, so si lahko za 250,00 SIT privoščili porcijo okusnega golaža, pločevinko piva in zaplesali ob zvokih žive glasbe. Za vse tiste, ki težko hodijo je bil organiziran poseben prevoz, veliko pa jih je prišlo peš ali s kolesom. Čeprav ni bilo kakšne pretirane gneče, so se vsi udeleženci srečanja imeli lepo in nič manj praznično kot prejšnja leta. prelom Logaških novic narejen na grafični postaji rfllaco computers Delitev proračunske pogače Mi pa mislimo lako Slovenski metropolit med logaškimi birmanci stran fy*£e novice Kako do dovoljenj za zasteklitev balkona Bralka J.P. nas v imenu stanovalcev bloka sprašuje, kako do potrebnih dovoljenj za zasteklitev balkonov na večstanovanjskih hišah. Zanima jo, kdo mora dati soglasja, kakšni so pogoji za zastekljevanje, kakšni so postopki občine pri dodeljevanju soglasij in kdo je odgovoren za nadzor gradenj zastekljevanja balkonov. Ce želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica 4, 1370 Logatec, fax. 790 - 664, e-mail: novice® mali. s i Odgovorila nam je Helena Mihevc, vodja Oddelka za okolje in prostor: "Za zasteklitev balkonov v večstanovanjskeni bloku si mora investitor pridobiti odločbo o dovolitvi priglašenih del na podlagi 62. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni Ust SRS št. 18/74, 37/85, 29/86 in RS št. 26/90 in 18/93) ter v skladu z Odlokom o pomožnih objektih (Ur.l. RS št. 51/97). Investitor vloži vlogo pri Upravni enoti Logatec, Tržaška 15, Logatec (lahko izpolni že pripravljen obrazec, ki ga dobi v sprejemni pisarni) ter ji predloži dokazilo o razpolaganju s stanovanjem, kopijo katastrskega načrta z vrisanim stanovanjskim blokom, tehnični opis nameravane zasteklitve (velikost, material, konstrukcijske rešitve ...) ter idejni projekt, ki mora biti v skladu z enotnim projektom v večstanovanjski hiši, če le-ta obstaja. Na vlogi naj bodo poleg osnovnih podatkov o investitorju in zasteklitvi balkona tudi podatki o lastnikih sosednjih stanovanj. Kot dokazilo o razpolaganju s stanovanjem se šteje zemljiško-knjižni izpisek z vpisano etažno lastnino ali overjena kupoprodajna pogodba ali druga listina, iz katere je razvidno lastništvo. Ko je vloga popolna, upravni organ razpiše ustno obravnavo, na kateri so lastniki sosednjih stanovanj. zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi, seznanjeni s predvideno zasteklitvijo. Investitor lahko svoj balkon zastekli, koje določba o priglasitvi del, ki dovoljujejo zasteklitev, pravnomočna. Nadzor nad izvedenimi posegi v prostor izvaja organ urbanistične inšpekcije (Inšpektorat RS za okolje in prostor. Izpostava Idrija, Mestni trg 1, Idrija). Pri nadzoru ugotavlja, ali je bilo za dela, ki se izvajajo, izdana odločba o dovolitvi priglašenih del in ali se posegi v prostor izvajajo v skladu z odločbo." Upam, da je vodja Oddelka dovolj jasno odgovorila vsem, ki hi želeli prostor na balkonu zastekliti in ga iako koristno uporabljati ne le v toplih pomladanskih in poletnih mesecih pač pa tudi takrat, ko nam hladnejši vetrovi hranijo posedati na balkonu. Petra Trček Bo šušmarstvo presahnilo? V 36. številki uradnega lista Republike Slovenije je bil objavljen zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon vsebuje vsega 14 normativnih členov, kazenske in prehodne ter končne določbe. Sprejetje bil 14. aprila, objavljen 26. aprila, veljati bo pričel 11. maja letos. Določbe se bodo začele uporabljati 11. maja prihodnje leto, razen določb o nedovoljeni reklami in kaznih za prekrške zoper te določbe, ki se bodo uporabljale od 11. maja letos, torej od uveljavitve dalje. Omejevanje zaposlovanja in dela na črno. po domače šušmarstva, je bila ena temeljnih zahtev obrtniške organizacije do državne zakonodaje pravzaprav ves čas njenega tridesetletnega obstoja. Delo na črno je sicer problem, s katerim se spoprijemajo v vseh državah sveta, v enih učinkoviteje, v drugih manj učinkovito. Zagotovo je šušmarstvo eden od načinov ohranjanja socialnega miru po eni strani in postavljanje legalnih dejavnosti v neenak, slabši položaj na drugi. Običajnemu potrošniku je največkrat vseeno, od koga kupuje izdelke ali storitve; zanj je največkrat pomembno le, kje bo izdelek ali storitev kupil ceneje. Ob nakupu se običajno ne sprašuje o garancijah, kakovosti izdelka ali storitve, trajnosti. Včasih je vesel, da mu sploh kdo ponudi izdelek ali storitev, da najde koga, ki mu je pripravljen narediti to ali ono. Država od legalnih poslovnih subjektov zahteva vse več in več potrdil, dokazil, garancij, takih in drugačnih dovoljenj, meritev, periodičnih pregledov, tako da podjetnike spravlja na eksistenčni rob, če naj zadovolje vsem predpisom. Zato je bil problem nelojalne šušmarske konkurence še kako žgoč. Menimo sicer, da dela in zaposlovanja na črno samo ta zakon ne bo drastično omejil. Uspešen pa bo že, če ga bo vsaj občutneje zmanjšat. Poglejmo, kaj zakon opredeljuje kot delo in zaposlovanje na črno. Za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti, ki niso vpisane ali zanje ni z zakonom predpisanih listin, če se dejavnost opravlja kljub začasni prepovedi, če dejavnost oz. delo opravlja posameznik in ni vpisan ali priglašen tako, kot določa zakon ali če dejavnost opravlja tujec, pa za to nima ustreznih dovoljenj. Opravljanje takega dela je prepovedano. Soudeleženec dela na črno je, kdor omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, če ve, da se opravlja na črno. Prepovedano je tudi zaposlovanje na črno. Za zaposlovanje na črno šteje, če pravna oseba ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi ali o delu v skladu s predpisi in delavca ne prijavi v socialno zavarovanje, ali če zaposli tujca v nasprotju s predpisi. Za zaposlovanje na črno pa šteje tudi , kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. Izrecno je prepovedano naročanje in objavljanje oglasov za delo na črno ali objavljanje potreb po delavcih, katerih delo ni vezano na registrirano dejavnost. Za delo na črno ne štejejo: medsebojna sosedska pomoč, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela, ter osebno dopolnilno delo. Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela,, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posamezni predpisi ne določajo drugače. Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti z ustreznim mnenjem Obrtne zbornice. Vsa omenjena dela se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz tega naslova ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji. Vendar je tak posameznik dolžan osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti. Za določanje, koordiniranje in spremljanje aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki enkrat letno izdela poročilo o aktivnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. Kazni za delo na črno so od milijona do pet milijonov, ob tem pa se poleg izrečene kazni posamezniku lahko prepove samostojno opravljanje dejavnosti ali del za dobo od treh mesecev do enega leta. OOZ Logatec Otvoritev trgovine Sanpavlija Vse na enem mestu ■H mam Kar nekaj časa je Brusova hiša na Cankarjevi ulici dobivala novo podobo, tako na zunaj kot tudi od znotraj. 4. maja pa so si prvi obiskovalci lahko ogledali, kako so v hiši uredili trgovino Sanpavlija. Uradno je trgovino odprl logaški župan Janez Nagode, po prijaznem nagovoru pa sta lastnika Barbara in Boris Gantar povabila vse prisotne, bilo jih je res veliko, naj se na lastne oči prepričajo, kako pestra je ponvidba na prodajnih policah. Sanpavlijo Logatčani že dobro poznamo, nekoliko nerodno je bilo le, da vsega, kar so ponujali svojim strankam, niso imeli na enem mestu. Sedaj je Sanpavlija največja trgovina z obutvijo in tekstilom na Notranjskem in v njej lahko dobite moška, ženska in otroška oblačila in obutev, spodnje perilo in oblačila za prosti čas. (pet) Rešeni problemi ? Obnovitvena delu na Tržaški cesti se nadaljujejo. Med številna vlaganja, ki jih opravlja občina Logatec, sodi (udi obnova kcltikc -Tržaške ceste skozi Logatec, od kale do Valkartona. Država financira preplastitev ceste, občina Logatec pa s svojimi sredstvi zagotavlja izgradnjo pločnikov. S tem bo cestišče mnogo varnejše za pešce, kakor tudi za voznike. Ureditev ceslišča ho v marsičem pripomogla k lepšemu videzu poli skozi Logatec. I Vi izvajanju del pa ni slo vse gladko. Ponekod se je gradnja pločnika dotaknila zasebnih zemljišč in potrebno je bilo veliko razgovorov z lastniki. Zaradi preozkih uvozov do posameznih objektov, katerih lastniki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali obrtjo, je investitor prišel težje do soglasij, kol je bilo pričakovati. Tako bo lepo in varno ceslišče (po zagotovilih strokovnjakov naj bi obnovala "zdržala" vsaj 30 let), v ponos vseh občanov I .ogatca. Poseg m zavzemal le obnovu cestišča, ampak je ob delu na cesti potekala Indi menjava azbestnih vodovodnih cevi, izgradnja odvodnavanja ceste, obnova kanalizacije in gradnja javne razsvetljave ter plinovoda. Podoba Logatca se bo s tem bistveno Spremenila m izboljšala, krajani lilekove vasi pa bodo končno (koliko prošenj m priiozb je bilo potrebnih!) dobili tudi avtobusno postajo. Hcriiaida h'iiilnll novice www.mall.al e-mail: novlce@mali.si Namesto žage trgovinsko -stanovanjski center Zadnjega februarja letos so zaprli žago kmetijske gozdarske zadruge. Kila je tehnološko zastarela, na ravni proizvodne zmogljivosti iz Šestdesetih let, saj je bila prostorsko omejena - ni bilo možno izpeljal tehnoloških poti, zato tudi niso mogli postaviti normativov. 90 odstotkov dela je bilo ročnegu. Prostor, na katerem stoji žaga. je vključen v širši načrt ureditve mestnega jedra, ki ga po mnenju direktorja Kmetijske zadruge Jožeta I ihančiea I .ogjitec še kako polrebii|e. Zaradi Vsegii tegu lil zalo, ker se je pojavil kllpee, so se na Kmetijsko gozdarski zadrugi odločili za prodftjo obrala žage. Najprej so bili prepričani, da bodo na nadomestnem zemljišču postavili novo, nadomestno žago, a seje zadružni Občni zbor odločil drugače, saj je v LogatOU žag ze lako dovolj. Zago je odkupil logaški podjetnik Kajko Zakelj, ki namerava na tem prostoru v skladu z občinskim načrtom ureditve mestnega jedra postavili trgovinsko stanovanjski center. Gradnja naj bi se predvidoma začela drugo leto na pomlad, ko bodo uredili v.se potrebne dokumente in dobili dovoljenja. Nekateri od osmih delavcev na žagi že imajo novo zaposlitev, nekoliko težje je poiskali le nova delovna mesta za tri invalide, llrhančič je |e poved.d. da nameravajo v Zadrugi v letošnjem letU izpeljati prenovitvi dveh trgovin. Maja naj bi dokončali obnovo trgovine z gradbenim materialom, kjer bodo uredili nuli tehnično trgovino (nckakino /ele/nmo), \ načrtu pa llllajo še preureditev diskontne prodajalne v klasično trgovino, IVIm 7'rrV/. fy*š£* novice V glavnem za investicije 21. marca so občinski svetniki sprejeli proračun Občine Logatec za leto 2000. Lahko bi rekli, da so ga sprejeli hitro, saj so za to potrebovali eno samo sejo. Zanimalo nas je, kako so porazdelili proračunska sredstva. O tem ter o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z županom Občine Logatec Janezom Nagodetom. Na zadnji seji občinskega sveta ste sprejeli proračun. Katere so po vašem mnenju bistvene postavke proračuna ? Občinski proračun za leto 2000 je usmerjen tako, kot smo ga pripravljali in napovedovali s Planom razvoja Občine Logatec v obdobju 1999-2002. Veliko sredstev je namenjenih investicijam - preko 40 odstotkov. 115 milijonov je namenjenih dokončanju Doma ostarelih v Grapovčniku. Upam, da bo dovolj, da se investicija zaključi. Gradnja je sicer končana, nekaj težav je z opremo. Gradnji kanalizacije je namenjenih 40 milijonov. Velik del sredstev smo namenili obnovi in urejanju vodovoda. V Cuntovi grapi naj bi v letošnjem letu že začeli izvajati projekt pridobivanja vode iz vrtin za potrebe Logatca in opustili površinsko zajetje, ki je oporečno predvem ob večjih nalivih po daljšem sušnem obdobju. Za rekonstrukcije in adaptacije cest v proračunu namenjamo 160, za dokončanje izgradnje v preteklem letu pričete infrastrukture v Industrijski obrtni coni pa 75 milijonov tolarjev. Določena sredstva so namenjena za nakup poslovne stavbe GP Gradnik s pripadajočim zemljiščem, 27 milijonov pa je planiranih za študije izvedbene projekte in projektno dokumentacijo za različne projekte. Kaj pa zamenjava azbestnih cevi, o katerih je že večkrat tekla beseda? Projekt se ho reševal lazilo in šele tretja laza predvideva zamenjavo azbestnih cevi. Začasno bodo dotok vode za potrebe I\S Naklo iz Cuntove grape pridobivali po obnovljenem vodovodu ob Tržaški cesti. Športni navdušenci že dolgo težko pričakujejo večnamensko športno dvorano, za katero je znano, da bo stala /a OS It talcev. V proračuni! je nekaj sredstev namenjenih pričetku gradnje. Jesem nameravamo zaceli s prvo fazo postavitve dvorane in sicer bomo prestavili zunanja šolska igrišča na prostor, kjer so sedaj vrtovi ob blokih proti Jački in če res ne bo vecpb težav, pričakujemo pričetek gradnje same dvorane spomladi Ieta2001. Pričakujemo, da nam bo skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport m s Fundacijo za spori uspelo zbrali dovolj sredstev, da bo investicija v letu 2002 končana. Kje bo dostop do dvorane? Športna dvorana bo Imala dva dostopa. Prvi bo po Šolski poti, drugi pa mimo pokopališča; predvidena te pot med pokopališčem in vrtcem, kjer bo \ nadaljevanju zgrajenih tudi nekaj parkirišč. Nekaj težav smo imeli s pridobitvijo prostora za parkirišča, saj nam žal ni uspelo odkupiti zemljišča nasproti pokopališča v celoti. Kljub temu, da se je dajalo prednost izgradnji večnamenske športne dvorane, je v letošnjem proračunu precej sredstev namenjenih tudi obnovi kulturnega doma. Kako to? Z obnovo Narodnega doma želimo čimprej začeti, ker imamo težave z vadbenimi prostori Logaškega okteta in ker se mora Pihalni orkester,do leta 2002 izseliti iz Doma na Griču. Tudi streha in ostrešje sta potrebna čimprejšnjega popravila. Upam, da bomo v letošnjem letu pridoblili vso potrebno dokumentacijo in čimprej začeli z gradbenimi deli. Obnova Narodnega doma (okrog 400 milijonov) in postavitev večnamenske športne dvorane (500 milijonov) sta dva velika projekta, ki bosta onemogočila marsikatere druge projekte. Zaradi tega tudi ne planiramo večjih investicij v obrobnih KS. Reševala in urejala se bo le cestna infrastruktura in pripravljali se bodo projekti in posamezni načrti. Za asfaltiranje cest v KS Kovic je v proračunu namenjenega precej več denarja kot za druge krajevne skupnosti. V KS Kovic je največ cest. ki so še v makadamski izvedbi in s skupinami ka raja nov smo se dogovorih za sofinanciranje obnove določenih odsekov. So pa tudi ostale KS soudeležene pri obnov! in asfaltiranju cest. Vsa proračunska sredstva smo skušali enakomerno porazdeliti na posameznega občana. Pri tem je letos prikrajšana KS Vrb Sv. Treh kraljev. Mi je res, da bo občina sofinancirala obnovo Doma na Griču? I lom je bil z denacionalizacijo vrnjen lastniku. Kunsko katoliški cerkvi. Nikoli nisem rekel, da ne bomo pomagali, bomo. Če bo seveda dovolj Sredstev, Odvisno je od lega, kakšen bosta program investicije m pristop investitorja. Prednost imajo drugi projekti, ki so namenjeni tudi mladini. Pomagali bi lahko tudi tako. da bi jih oprostili, recimo, prispevka za razširitev kanalizacije. Koliko denarja je v proračunu namenjenega za dejavnosti mladih? Prepričan sem, da mladi iz proračuna dobijo kar nekaj sredstev. Določena sredstva so namenjena delovanju posameznih društev (DPOM, taborniki, skavti, KLŠ ...) in za pomoč pri organizaciji posameznih prireditev. Določena sredstva so namenjena delovanju športnih društev in nakupu opreme za njihovo delovanje. [ 1 Kakšne so možnosti za delovanje nekakšnega centra za mlade? Letos je Iniciativni odbor za pridobitev prostorov za mladinski center v Logatcu sklical dve okrogli mizi, pa se ni kaj dosti premaknilo. Delovanje centra za mlade bom podpiral, kolikor bo v moji moči. Lahko se oglasijo za pomoč pri organizaciji, financiranju. Prostor, kjer bi izvajali razne aktivnosti, ni takšen problem. Težko je zagotovili prostor za ples, ker se vsi bojijo, da nihče ne bo prevzel odgovornosti, če bo prireditev ušla z vajeti. Proučujemo možnost, da bi zaklonišče na Pavšičevi ulici opremili in ga dali mladim, vendar je lik ob hišah. Dotrajanost oziroma neobstajanje javne razsvetljave je mnogim trn v peli. Kaj nameravate storiti letos? Pripravljen je plan obnovitve dotrajane javne razsvetljave, ki ga izvajamo skupaj z izdelavo oziroma obnovitvijo potrebnih projektov v skladu z zahtevo inšpekcije. Upam. da nam bo uspelo plan realizirati, predvsem pa načrtujemo urediti javno razsvetljavo lam, kjer ohnav ljamo ecslo. Čeprav je bila uradna otvoritev vodovoda V Grčarcvcu že lani, voda še ni pritekla do uporabnikov. Kje je problem? Kes je. vodovod še ni aktiviran. Težave so s pridobitvijo ustreznega dovoljenja, pri analizi vode se je pojavljala določena oporečnosl, ki smo |o odpravili z montažo klorinatorja. V naslednjih dneh pričakujem izgradnjo še oslabil priključkov, monlažo vodomerov in končno aktiviranje celotnega sistema. Ob pričetku del na Tržaški cesti so skupaj z zvončki in trobenticami prišli na dan problemi stanovalcev ob njej. Kako jih rešujete? Pred kratkim je Območna obrtna zbornica organizirala okroglo mizo, na kateri so razglašali, da glede spornih uvozov (in drugih problemov) na cesti kot župan nisem ukrepal. To moram zanikati. Na temo problemov je Občina organizirala veliko delovnih sestankov predvsem z investitorjem, nadzorom, projektantom in izvajalcem - dorekli smo tudi njihovo rešitev. Okrogla miza je naredila svoje, razvnela je obe strani. Vendar smo že 4. aprila s komisijo, v kateri je bil poleg župana, predstavnikov investitorja in nadzora tudi predstavnik inšpekcije, ki je zagovarjal predvsem varnost v prometu, obiskali vse prizadete in rešili skoraj vse probleme. V tem trenutku sta nedorečena še dva uvoza in možnost parkiranja pred poslovno stavbo na Tržaški 87b. Glede na to, da je v letošnjem letu odprtih kar precej investicij in projektov me zanima, če so se na občini pokazale potrebe po zaposlovanju novih delavcev? Prostorska stiska nam ne dovoljuje povečati občinske uprave. Pri vodenju investicij na infrastrukturi bi nujno potrebovali dodatno delovno moč, ki bi bila prisotna na terenu in bi nadzorovala izvajanje investicij. Preko Sklada ljubiteljske kulture RS bomo za potrebe izpostave v občini Logatec in za potrebe ljubiteljske kulture zaposlili novo osebo. V kratkem moramo rešiti tudi vodenje in organiziranje področja reševanja in zaščite, ki je v pristojnosti občine. Postavka v proračunu, ki se nanaša na plače in prispevke občinarjev, je precej visoka v primerjavi z marsikatero drugo. Ne vem, od kje vam ta podatek. Ta postavka je v bistvu ena najmanjših v Sloveniji, saj namenjamo komaj 10 odstotkov proračuna za delovanje občinske uprave in vseh delovnih teles. V oslalih občinah se ta sredstva vrtijo okrog 15 do 17 odstotkov. Razlika 5 odstotkov v našem primeru pomeni 50 milijonov tolarjev. Mi smo bolj racionalni, kar pa pomeni, da imamo zato toliko več dela. Kako to, da je bila občina Logatec na sejmu Alpe Adria predstavljena na precej neinovativen način? Slišati je bilo kritike, da so se druge občine predstavile veliko bolje? Občina Logatec se je predstavila pri dveh projektih. Pri projektu Po poteh naravne in kulturne dediščine smo za predstavitev imeli le malo časa, a se je občina s sodelovanjem KTD llotedršiea zelo odmevno predstavila. Predstavitev v okviru projekta Ljubljansko Barje z zaledjem ni bila tako odmevna. Kot sama občina se nismo predstavili, ker je lo velik finančni zalogaj; v prihodnje pa načrtujemo samostojen nastop na sejmu. Kakšne se vam zdijo Logaške novice? Logaške novice postajajo dober lokalni časopis, kar je bila moja velika želja. V njem je dovolj aktualnih tem in dogodkov, ki zanimajo vse občane. V Novicah najdemo tisto, kar občani potrebujemo m kar nas tudi zanima. Prepričan sem, da jim bosta s takim delom uspeli in priljubljenost še naraščala. Petra Trfek Nov avtobus v ZSAM Logatec Društvo ZSAM Logatec obstaja že dobrih 40 let. Združuje voznike in avtomehanike tega območja. V društvo je včlanjenih 130 članov, predseduje mu Miloš Nagode. Delujejo na več področjih. V sodelovanju s policijo v prvih šolskih dneh pomagajo šolarjem varno priti v šolo, sodelujejo s Svetom za preventivo in vzgojo v prometu ter pri organiziranju kolesarskih izpitov. V društvu imajo tudi avtobus za potrebe prevozov delavcev in učencev logaške občine. V letu 2000 se je na področju javnega prevoza zakonodaja močno zaostrila, tako da z obstoječim avtobusom teh prevozov ni mogoče nadaljevati. V začetku leta je imelo društvo občni zbor, kjer so obravnavali ta problem, saj njihov dvanajstletni avtobus z mnogimi prevoženimi kilometri ne ustreza novim predpisom. Član društva Matjaž Cigale je predstavil možnost nakupa avtobusa Volvo AM B7R FVT, ki je bil za društvo zelo ugodna kombinacija cene in kakovosti. Za društvo je investicija zelo velika, saj je cena avtobusa 32 miljonov tolarjev. Avtobus so kupili pod ugodnimi pogoji in tako je od aprila v voznem parku društva. Avtobus turistične izvedbe (video sistem, hladilnik, klima ...) bo zagotavljal boljše pogoje dela zaposlenemu vozniku Cirilu Mraku, boljše in predvsem bolj varno pa se bodo vozili tudi šolarji in delavci. S tem avtobusom lahko društvo opravlja tudi enodnevne izlete. Vsi, ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličejo Ladi Tomazin (741 - 668) ali voznika Cirila Mraka (741 -787). Katarina Cilk Program CRP0V se nadaljuje Veseli smo, da so se dela v okviru izvajanja programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi v llotedršiei zopet pričela. Pohvaliti moramo investitorja in izvajalec del, ki skrbno in očem prijetno urejajo del vaškega jedra. Iskrena zahvala gre tudi vsem, ki z razumevanjem sprejemajo dejstvo, da se brez odpovedovanja nekaterih stvari enostavno ne da rešili. Naj se tako produktivna pomlad nadaljuje, da bomo lahko jeseni brali sadove truda in prizadevnosti, (s.n.) nove telefonske številke uredništva Logaških novic TEL.: (01) 750 96 60 FAX: (01) 750 96 64 EL. POŠTA: novice@mali.si stran ^novice Storitve, INTervencije, ALarrni - SINTAL Podjetje se predstavi Podjetje SINTAL, ki s svojo dejavnostjo zagotavlja celovito ponudbo storitev varovanja oseb in premoženja na področju Slovenije, deluje že devet let. Sintalov avtomobil večkrat opazite tudi na logaških cestah, saj že nekaj let 24 ur na dan varujemo nekatera podjetja. Uspeli smo, ker naročnikom zagotavljamo kakovostno obliko varovanja, stroški pa so nizki. Na vseh področjih sledimo trendom razvoja tehnike in sami, s svojim znanjem in izkušnjami, izvajamo in razvijamo najbolj zahtevne sisteme za varovanje oseb in premoženja. V podjetju SINTAL smo pred petimi leti svoje usluge iz ljubljanske regije razširili na področje Slovenije. Postali smo delničarji podjetij Varnost Celje d.d. in Agencije za varnost Kočevje d.d. Na področju Zasavja in Novega Mesta smo skupaj s podjetji Sinet Hrastnik in Protekt Novo Mesto vzpostavili in organizirali fizično in tehnično varovanje. Lansko leto smo kupili še delnice nekaterih večjih varnostnih podjetij. Podjetje SINTAL trenutno zaposljuje več kot 600 redno zaposlenih delavcev in fizično-tehnično varuje čez 2500, fizično pa več kot 150 objektov. "Vaša varnost je naša skrb," je poslanstvo našega koncema, zato dosledno upoštevamo vaše želje in predloge, kakovost našega dela potrjuje mednarodni certifikat ISO 0001 za vse storitve dejavnosti varovanja, ki nam ga je 1097 podelil Slovenski inštitut z kakovost in naravoslovje. Sam za sebi' govori tudi podatek 0 650 prijetih vlomilcih. In kaj vam dejan s ko n udiino? V SINTAL-U sledimo potrebam svojih naročnikov in vsako leto paleto svojih storitev razširimo vsaj za eno. Fizično-tehnično varovanje je kombinacija tehničnega (z varnostnimi sistemi, ki v primeru alarma preko telefonske liniji' javijo v dežurni center SINTAL-a) in fizičnega (v obliki intervencije v primeru alarma) varovanja. V praksi se je izkazalo kot najuspešnejša oblika funkciji ja; ker je varovanje varovanja; delovnega procesa uporabnika, ker sta kvaliteta varovanja in pokritost objekta na visoki ravni in ker je takšno varovanje cenejše v primerjavi z, zgolj fizičnim. Izvajamo in poskrbimo za projektiranje, montažo in servisiranje varnostnih sistemov. Izkušeni in strokovno usposobljeni projektanti izdelujejo projekte za vsa področja tehničnega varovanja. Na podlagi projekta vgradimo naprave, ki so A-testirane na Fakulteti za elektrotehniko. Za redno In servisno vzdrževanje 24 ur na dan skrbi servisna skupina. S fizičnim varovanjem se ukvarja SINTAL-FIVA. To varovanje predstavlja od H do 24 urno receptorsko varnostno službo, lahko pa tudi nadziramo tuje varnostnike. Protipožarno varovanje je kombinacija tehničnega in fizičnega - objekt je zavarovan s protipožarnim sistemom, ki V primeru alarma posreduje signal v dežurni center, od koder organizirajo intervencijo. Prevoz in spremstvo gotovine in dragocenih predmetov opravljamo s posebej prirejenim vozilom v spremstvu dveh ali več oboroženih spremljevalcev. Ti so l radijsko zvezi in GPS sistemom neposredno povezani z dežurnim centrom. Vozilo ima vgrajen trezor, daljinsko blokado motorja in satelitsko spremljanje trenutne lokacije avtomobila. Mobilni servis gasilnih aparatov opravljamo s posebej opremljenim vozilom kar pn naročniku. Takšen servis je v primerjavi s klasičnim odvozom na servis hitrejši, naročnik vidi, kaj je bilo servisirano in zagotovo dobi nazaj svoj aparat. SIN TAL varuje vse vrte prireditev v obliki redarske službe. Kedarji so urejenega videza in so na željo naročnika uniformirani. Za svečane priložnosti so lahko temu primerno urejeni, tako da gostom ne dajejo videza nadzora, temveč vtis varnosti. Imamo tudi specialno vozilo, ki omogoča video nadzor in elektronski sistem pristopne kontrole. Na sedežu podjetja in v BTC-Ljubljana nudimo uajemniške trezorje petih različnih velikosti, ki so dostopni 24 ur na dan. vse dni v letu. Čistilni servis opravlja vse vrste čiščenja, predvsem pa čiščenje poslovnih m pisarniških prostorov, hodnikov, mini kuhui|. stopnišč in sanitarij. Ker dajemo poudarek na vatčevnje z naravnimi viri, uporabljamo sodobno tehnologijo in okolju prijazna čistila. \ podjetju SIN TAL lahko kupite naprave in zaščite za varovanje: gasilne aparate, trezorje in sisteme tehničnega varovanja: • protivlomne in piotiiopne sisteme, • protipožarne sisteme, • video sisteme, • sisteme pristopne kontrole in evidence delovnega časa, • sisteme za zaznavanje nevarnih plinov, • mehansko zaščito in • sisteme proti krajam v trgovinah. Zaupajte podjetju SINTAL, saj že leta uspešno varujemo več kot 2500 objektov po vsej Sloveniji. Poiščite našo stran na iiieilmrežjii I lllp://wvvvv.sintaksi in se prepričajte sami. Pokličite nas na telefonski številki 01 1406453 ali 011 (»70 031 oziroma nas obiščite na Zaloški 113 v Ljubljani in skupaj bomo našli najprimernejšo rešitev. S posojilom do stanovanja Nova Ljubljanska banka ponuja posojila za nepremičnine, prilagojena potrebam in željam tistih, ki doslej posojila niso mogli uporabiti, kot so mladi pari in družine, ki stanovanje šele kupujejo ali ga menjajo za večjega. Ponudba pa je prilagojena tudi tistim, ki nimajo običajne strukture prihodkov. Za vse, ki želijo svoj stanovanjski problem rešiti dolgoročno, so v NLB pripravili dopolnjeno ponudbo, povezano z zavarovanjem posojila z zastavitvijo nepremičnine. Posojilo je moč najeti tudi brez predhodnega varčevanja in brez vezave denarnih sredstev. Vsi, ki pa se bodo odločili za predhodno stanovanjsko varčevanje, bodo lahko najeli posojilo po ugodnejših obrestnih merah. Pri posojilih, zavarovanih z zastavitvijo nepremičnine, je nov oz. spremenjen način izračunavanja kreditne sposobnosti posojilojemalca, od katere je najbolj odvisen znesek odobrenega posojila. Posojilna sposobnost se namreč ugotavlja individualno, pri čemer se upošteva vse prejemke posojilojemalca, pa tudi njegov življenjski slog. S tem načinom ugotavljanja posojilne sposobnosti posojilojemalca, je posojilo dose- gljivo tudi tistim, ki nimajo povsem običajne strukture prejemkov, na primer, če so zaposleni v svobodnih poklicih, imajo pogodbeno urejeno razmerje. so samozaposleni, prejemajo rente... Doba odplačevanja je lahko do 20 let, mlajšim od 35 let pa so v NLB omogočili še daljšo, celo do 30 let. Prav tem mladim posojilojemalcem, ki so doslej pogrešali svojim potrebam in statusu prilagojeno ponudbo, je NLB namenila večjo pozornost Poleg daljše dobe odplačevanja, jim nudijo dodatno znižanje obrestnih mer, ki se gibljejo med 1,00 f TOM in 7,75 +■ TOM odstoki. za 0,25 odstotne točke. Višina je odvisna od dobe odplačevanja, predhodnega varčevanja in poslovnega odnosa posameznika z NI JB. Nepremičnino lahko zastavi posojilojemalec ali tretja oseba, mora pa biti zemljiškoknjižno urejena. Izjema so stanovanja v stanovanjskih blokih, ki večinoma zemljiškoknjižno še niso urejena. Zastavljena nepremičnina mora biti brez bremen. Posojilojemalci lahko zastavijo tudi nepremičnino, ki jo s posojilom šele kupujejo. Končno na s volem! bodo v jiiihoilnj ihbko postopne" Z var£ovan|om do ugodmjšlh obrestnih mor Nova Ljubljanska banka pa strankam nudi tudi številne možnosti postopnega varčevanja. Stranke, ki zaključile katero koli Varčevanja daljšo od treh let, bodo imele možnost najema posojila za nakup nepremičnine po ugodnejši obrestni meri. To možnost bodo imeli tudi družinski člani varčevalca. Višina odobrenega posojila bo trikrat višja od privarčevane vrednosti, v katero bodo vštete tudi obresti. Turistična agencija JEREB iz Škofje Loke Potujte z nami Verjetno ste že opazili moderne avtobuse turističnega podjetja JEREB iz Škofje Loke, ki vozijo tudi skozi Logatec. Avtobusi turističnega podjetja v lasti zakoncev Jereb iz Lučin 30, z emblemom ptice (jereba), vozijo izletnike širom po Evropi. Agencija organizira izlete, kot je npr. 16-dnevno potovanje v skandinavske dežele. Na tem izletu udeleženci vidijo ravninsko umirjenost Danske, divjo, skalnato Norveško, nepregledne gozdnate in jezerske površine Finske in Švedske ter glavna mesta teh dežel. Izlet bo letos potekal od 9. do 24. julija. Od 26. julija do 6. avgusta se s to agencijo lahko odpravite na 12-dnevno potovanje po sledeh Viljema Osvajalca. Poti bodo vodile do gradov, po prekrasnih zelenih pokrajinah, do močvirij, na visoke skale in modra jezera. Udeleženci bodo spoznali tudi London, industrijska mesta, škotske ovce, wisky, legendarno Nessie in Irsko. Doživljali bodo preteklost keltskih časov. Na krajših izletih kot je npr. 6-dnevni izlet na Sicilijo, največji otok Italije, ki je znan po še delujočem vulkanu Etni, pa bo mogoče spoznati mnoge ostanke grške kulture in Neaplja ter druge kraje v Evropi. Na jesenskih izletih (v času od 27. septembra do 19. oktobra) si bodo udeleženci na dvodnevnih izletih po sosednji Avstriji ogledali mesta, kot so: St. Polten, Krems in Melk z gradom tik nad Donavo, ki spada med pomembne baročne zgradbe v Evropi. Spoznali bodo še druge zanimivosti, se popeljali z ladjo po Donavi in si ogledali znamenito baročno cerkev Mariazell. V letošnjem svetem letu bo mogoče v času od 30. maja do 2. junija obiskati Rim in Vatikan. Izletniki bodo tokrat lahko prvič šli skozi Sveta vrata očiščenja in v petih dneh spoznali še mnoge zanimivosti večnega mesta. Ob vrnitvi si bodo ogledali še Assisi, rojstno mesto sv. Frančiška in sv. Klare. V enodnevnih izletih na otok Barbano z znamenito cerkvijo, parkom in samostanom si bo mogoče ogledati še Oglej in grad Miramare v Trstu. Na ugodno letovanje v Floret de Mar v času od 50. junija do 8. julija se lahko odpravite v organizaciji turistične agencije jereb, ki organizira tudi dvodnevne izlete na Boromejske otoke ter razne nakupovalne izlete na Češko, Madžarsko in sekam. Izleti v organizaciji turistične agencije JEREB so odlično organizirani, njihove cene pa so konkurenčne. O tem se prepričajte na sedežu agencije v Skofji Loki, Spodnji trg 2, kjer so že na voljo programi s ceniki opisanih izletov. Pokličete jih lahko tudi po telefonu: 064 / 657 1 H), f"ax: 064 / 621 773 ali pišete na naslov; Turistična agencija Jereb, I učine 30, telefon: 064 / 682 562. V Turistični agenciji Jereb lahko društva, sole m drugi organizatorji izletov naročijo tudi avtobusni prevoz za prevoze po domovini in tujini. Prijetno potovanje in mnogo lepih doživetij vam želi Turistična agencija JEREB. itftnc BogtUOJ topaš/L novico stran v Se vedno predsodki in strah Eden od osmih zavodov za šolsko in pošolsko mladino v Sloveniji se že dolga leta nahaja v Logatcu. Četudi njihovi varovanci včasih kakšno ušpičijo, smo se nekako navadili živeti z njimi. Večjih problemov v naši občini ne povzročajo, vsaj tako je videti. Se jih pa še vedno drži vzdevek "grajčani" oziroma "graščaki", čeprav so se že leta 1994 iz gornjelogaškega gradu preselili v novi dom pod Sekirico. Od lanskega decembra je direktorica Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec Marija Sclšek, ženska, ki se s fanti v vzgojnem zavodu ukvarja že 25 let. Fantje prihajajo iz vse Slovenije, največ s štajerskega konca; trenutno jih je 24, za njih pa skrbi 27 zaposlenih. Marsikdo verjetno ne ve, da pod okrilje logaškega zavoda spada tudi skupina fantov in deklet, ki z vzgojitelji živijo v stanovanju v Ljubljani in so vključeni v redno izobraževanje. V Zavod prihajajo mladostniki zato, ker so potrebni pomoči, tu se naučijo medsebojne komunikacije, spoštovanja in vrednotenja samega sebe, z internim izobraževanjem pa dosežejo tretjo stopnjo izobrazbe. Direktorica Marija Selšek nam je povedala, da skušajo čim bolje zapolnili prosti čas mladostnikov, ker to doprinese k umiritvi negativnih vedenj. V aktivnosti hi želeli vključiti tudi mlade iz Logatca, a se zavedajo, da so med ljudmi še vedno prisotni predsodki in strah. "Glede na čas in na to, kar se je pri nas dogajalo, je previdnost kraja do nas kot institucije razumljiva," je dejala Selikova. Želijo si. da bi jih ljudje spoznali tudi v drugačni podobi, zato so večkrat organizirali dan odprtih vrat, na katerega pa se Logatčani (razen šol) niso dobro odzvali. Delavnik gojencev je precej natrpan in traja od 6.45, ko se zbudijo, do pol desetih zvečer. I'o zajtrku imajo interno izobraževanje - učne delavnice, v sklopu katerih se priučijo lesarske, kovinarske ali ličarske obrti. Lani so poskusno uvedb projektno delavnico grafične dejavnosti in sitotiska. l'o kosilu se prične vzgojno delo. Gojenci, razdeljeni v In matične skupine, ponavljajo učno snov. se pogovarjajo o različnih temah, enkrat tedensko pa imajo sestanke, na katerih se gkušajo pogovoriti o problemih, s katerimi se srečujejo posamezniki ali skupina, l'o večerji se posvečajo različnim interesnim dejavnostim. Za konec ledna gredo lahko domov. vendar le, če so bili med tednom pridni in so si izhod zaslužili. Mislim, da bi si taksen način vzgoje prav radi omislili mnogi starši. Direktorica Selškova pravi, da je v ozadju vsake uspešne (pre)vzgo|c trdo delo. Z veliko mero občutljivosti morajo spremljati, kaj se dogaja z mladost nikom, da se lahko na njegove potrebe odzovejo ob pravem času in skupaj poiščejo pravo pol. ko se spominja dolgoletnega dela v zavodu, meni. da ua rešetu spomina ostanejo le lepe stvari, ki dajejo energijo iu voljo za nadaljevanje. Verjame, da se mladostnika lahko nauči razlili sijali drugače, da lahko naredi korak v drugačen svet. Seveda pa povratna informacija o tem« ah je bil korak uspešen, pride šele če/, nekaj let, ali kot pravi Selškova: "Lepo je. ko fantje obiščejo zavod po desetih, petnajstih letih pridejo z družinami in skupaj se spominjamo drugačnih časov." Petra Trttk Mi pa mislimo tako! Maj je tisti mesec, ki ga povezujemo z ljubeznijo, romantiko, poljubi, mladostjo. Mladost. Obdobje odraščanja, iskanja samega sebe, prvih ljubezni in tudi skrbi... Nikoli ni več tako. Samo mladost je polna idealov, načrtov, tudi takih v oblakih, samo mladost zmore vse in ne priznava ovir in omejitev. A tudi mladost je razmišljujoča, zazrta v prihodnost, kritična in preudarna. To smo ugotovili, ko smo se pogovarjali s štirimi mladimi Logatčani. Šest vprašanj smo jim postavili: 1. Za kaj jio tvojem v občini Logatec trosijo največ sredstev? 2. Zakaj misliš, da v občini Logatec ne boš dobil(a) zaposlitve? 3. Če bi bil(a) župan(nja), kaj bi najprej ukinila? 4. Gospod Berto Menard je na eni od zadnjih sej parlamenta predlagal, da bi del sredstev, namenjenih v proračunu za asfaltiranje, namenili za reševanje problematike mladih. Kaj pa ti? 5. Zakaj po tvojem mnenju občina Logatec ni prepoznavna? 6. Kaj bi pokazal(a) in kam bi peljal(a) svojega prijatelja, da bi mu občino najbolje predstavila? Arija Sede j Ime mi je \n|a in sem dijakinja Gimnazije Ledina v Ljubljani. Živim in zabavam se večinoma v Logatcu, kjer imam veliko dobrih prijateljev. Na Notranjskem radiu delam kot voditeljica otroških in mladinskih oddaj, z svojim delom pa bi rada opozorila mlade na to, da se lahko eelo \ Logatcu zabavajo, čeprav ni veliko možnosti. Seveda pa bi lahko "odrasli" poskrbeli za to, da bi se imeli boljše. I. Verjetno nihče ne ve za kaj gre največ sredstev, saj v Logatcu ni videli ničesar novega. Verjetno porabijo veliko denarja za popravljanje cest (upam, da delavcev ne plačujejo na uro) in za dokončevanje doma za ostarele (že tretjega!!!) v Logatcu, 2. Sicer še ne vem. kaj bom postala in še ne razmišljam o svoji zaposlitvi, vendar mislim, da se to ne bo zgodilo v Logatcu, ker tukaj pač nimaš perspektive. Poleg tega pa so ljudje zelo zaprti in raji- tiščijo glavo v pesek, kot pa (1,1 bi sprejeli kakšno novost. ( !e bi bila županja, verjetno ne In ukinila ničesar, le pospešila bi nekatere postopke in spravila k Življenju tiste stvari, o katerih trenutno le govorijo ali pa so sploh ostale pozabljene (obljube logaških veljakov mladim). I. (rospod Menard je že kol kandidat za Županu povedal veliko lepih besed za mladi" in menim, da ima tudi tokrat prav glede na to, da je Logatec označim kot "narkomansko gnezdo". Se kdo drug bi se moral vprašati, zakaj je temu tako m kaj narediti proti takim stvarem. 5. Enkrat sem že omenila zaprtost LogatČanOV, ki ie povsem nelogična glede na to. da imamo lepo mesto s SVOJO televizijo, radijem, časopisom. zanimivo zgodovino in uspešnimi ljudmi, ki so žal odšli, da bi se pokazali še ostalim Slovencem. Logatec in vse kar se dogaja v njem. bi morali bolj promovirati ter tako pokazali, da nismo od muli. 6. Prijatelju bi svojo občino predstavila z ogledom celotnega Logatca s Sekirice, pokazala bi mu (na žalost) samo zunanjost srednjeveškega gradu In ga na koncu peljala na sok v Jana. KoIm 11 Rudolf Sem Robert m sem zaposlen pri Mizarstvu Petrovčič v Logatcu. Služba mi jemlje skoraj ves čas. Veliko delam, skrbim tudi za družino, ki se je prav v teb dneh povečala za novega člana. V prostem času me tako kol mnoge moške zanimata politika in šport. 1. Prepričan sem, da ji' asfaltiranje cest v manjših naseljih največja postavka. To je sicer prav. ampak več bi morah narediti tudi za mestno jedro. 2, Mislim, da v Logatcu dobi zaposlitev vsak. ki hoče delali. Težje je seveda za obrtniško razvita in je za izobražene ljudi manj možnosti. 3. Takoj bi ukinil plačila županu, podžupanu in občinskim svetnikom. Izvoljeni so bili po volji ljudstva in za njih bi morala bili to dovolj velika nagrada. 4. Tudi sam bi naredil nekaj podobnega. Mladina se res nima kam dati, živi v nekem praznem prostoru... Lahko hi kaj naredili z bazenom na Marekah ali pa pozimi na Sekirici. 5. in (). Kako naj ho prepoznaven kraj, ki nima zadosti ne kulturnih, ne zabavnih prireditev! Ne vem, kaj bi sploh naredil. Nikamor ne bi peljal prijateljev, ker se mi zdi, da nimamo prav nič zanimivega. Eva Hren Končala sem Akademijo za glasbo v Ljubljani in sem profesorica kitare. Poučujem na Glasbeni šoli v Logatcu. Hada pojem. Predvsem jazz. Morda ste že slišali vokalni lercet Katri nas, katerega članica sem. Pred kratkim smo izdale ploščo z naslovom Slovo tisočletju. V moji glavi pa že zori ideja za novo samostojno ploščo. I. Ne vem, za katero stvar trosijo preveč sredstev. Meni se zdi, da ga premalo namenijo za kulturo, pa tudi za šport in dejavnosti mladih. Predvsem za tiste dejavnosti, ki so zanimive in sodobne, nove, v ritmu z novim časom. leni« s.ij je občina Logatec bolj Jaz na srečo zaposlitev imam. Vesela sem, da lahko ustvarjam v mladem in ambicioznem kolektivu. Za tiste, ki pa bodo prihajali za mano, bo možnosti manj, razen, če se ne bo Logatec razvijal z večjim tempom. Moti me, ker razvojno vztrajajo na starih, preživelih vzorcih, premalo je novega, premalo novih idej... Imam občutek, da se nič ne premakne. 3. Precej stvari manjka, ne da bi še kaj ukinjali. Predvsem za mlade. Šola in delo pač nista vse, kar potrebuje mlad človek. V Logatcu pa se zdi, da sta le dve možnosti: ali se mladi zbirajo okoli župnišča ali pa se utopijo v narkomanski sceni. 4. Namen gospoda Menarda je dober, predvsem zato, ker je, Logatec precej visoko na lestvici števila zasvojenih z drogami. Po moje je to zato, ker se mladi ljudje nimajo kam dati, ker ni dovolj organiziranih dejavnosti na vseh nivojih. 5. Veliko premalo se naredi na promociji tega kar je. Imamo veliko arheoloških, etnoloških in speleoloških zanimivosti, imamo ljudi, ki so uspešni in ustvarjalni, pa jih bolj cenijo zunaj meja naše občine. Če hočemo biti uspešni, bi morali delati predvsem na promociji. 6. Precej naravnih lepot skriva logaška občina: od sv. Treh kraljev, do Rimske utrdbe na Lanišču, Planinsko polje z Jakovico ima svoj čar in pogled s Sekirice bi očaral marsikoga. Prav vsi pa bi bili navdušeni nad sodobno in glasbenim izzivom odprto glasbeno šolo. Vasja Rupnik Sem ravno prav velik in malce pretežak, odvisno od dneva in karakterja, zato so mi najdaljši špageti poleg "štrudlja" zelo všeč. Poleg tega vsake toliko časa obiščem 3. letnik Ekonomske fakultete, največ časa pa mi vzame smučarski tek, kjer sem letos že dosegel ,5. mesto v štafeti v svetovnem pokalu in skupno zmago v slovenskem pokalu. 1. Mislim, daje to dobro razvidno že, če se pelješ skozi Logatec. Tudi drugod po občini vedno znova naletim na nove asfaltirane in obnovljene ceste. Ni dvoma torej - za asfalt. 2. Zaposlitev bi najbrž radi dobili vsi, vendar je glede na velikost in število gospodarskih subjektov to malo verjetno. Vsekakor bi moral Logatec imeti večjo paleto zaposlitvenih možnosti glede na to, da so vsa večja mesta zelo blizu in bi tudi to pomagalo razvijati Logatec. 3. Ne vem, ampak mislim, da bi bila megla, ki nam pozimi krade sonček, kar primerna. 4. Predlog gospoda Menarda se mi zdi dober, saj nam, mladim, Logatec, razen če ne želiš vsak dan posedati po gostilnah in lokalih, ne nudi nič. 5. in 6. Prepričan sem, da se premalo vlaga v promocijo in prepoznavnost Logatca, kljub temu, da nam ponuja zelo lepe in razgibane terene in različne naravne in kulturne znamenitosti. Sam sem najbolj navdušen na Logaško kolesarsko transverzalo, na kateri naletiš prav na lake zanimivosti. In to je vsekakor tudi pot, na katero se splača peljati prijatelje. on stran fyaiL novice POSLUŠAJTE MAJA Srebrni znak CZ OŠ 8 talcev Logatec je prejela Srebrni znak CZ kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju. Ravnateljici Metki Rupnik je priznanje podelil državni sekretar Ministrstva za obrambo, Miro Terbovec. i Prav tako sta bili nagrajeni učenki 2.b razreda, Kristina Uič in Tamara Mavsar, ki sta sodelovali na natečaju za likovna in literarna dela s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na temo Potres, ki gaje razpisala Uprava za obrambo Ljubljana. Njuni likovni stvaritvi v kolažni tehniki sta bili izbrani na regijskem izboru in tudi na državnem, ki je sledil. Nekateri izdelki, ki niso bili poslani na državni izbor, krasijo sejno sobo LJprave za obrambo Ljubljana, ostale so poslali občinam s priporočilom, da jih v okviru svojih možnosti predstavijo občanom. Kristini in Tamari želimo še naprej veliko uspeha. Karmen Osredkar Dopisovanje z mladimi preko meja Šestošolci OŠ 8 talcev Logatec so se z učiteljico angleškega jezika odločili, da si bodo dopisovali z ei izmeo sol po svetu, ki tudi uporablja učbeniški komplet (.ambndge for sehools. Prijavnico so poslali v Anglijo in čez štirinajst dni dobili naslov šole v Argentini. Preko elektronske pošte so vzpostavili stik in poslali soli videokaseto, na kalen so predstavili sebe, šolo, Logatec in Slovenijo. Tudi iz tujine so prejeli pošlo in sicer zemljevide Južne Amerike, Vrgeiitine oz. njihove province Lutre Rios, fotografije mesta Concordia, njihove (privatne katoliške) šole ter kaseto, na kateri so predstavili sebe In glasbo, ki jo poslušajo. Zanimivi so predmeti, ki jih imajo: Latinščina, Grščina, Francoščina, Angleščina, Matematika. Zgodovina, Zemljepis. Verska vzgoja. Športna vzgoja in materinščina- Španščina. Pri njih traja pouk od I. marca do 3. decembra. Dopisujejo si večkrat, pa tudi posamezni učenci so si začeli osebno dopisovati. 'Namen je bil. da učenci spoznajo, da angleški jezik ne uporabljajo le v angleško govorečih deželah, temveč, da je uporaben povsod po svetu., meni učiteljica Judita < lempre. Kinnicn Osredkar Srečanje mladine Prvo aprilsko soboto je bila dvorana Glasbene šole v Logatcu prizorišče srečanja mladih iz župnije sv. Nikolaja. Z domiselnimi lučkami so se predstavile skupine, ki delujejo v okviru župnije, v nadaljevanju večera pa so se rojevale ideje, kako bi se lahko mladi bolj dejavno vključevali v župnijsko življenje in se hkrati povezovali med seboj - ne le v okviru posameznih skupin, temveč tudi skupine med seboj. Vrhovski kulturniki na snemanju filma in nadaljevanke o dr. Francetu Prešernu Pri snemanju novega slovenskega filma in nadaljevanke o dr. Francetu Prešernu so kot statisti sodelovali igralci dramske skupine SKD Vrh in ostali kulturniki Svetih treh kraljev. Snemanje je potekalo v soboto 25. in 26. marca 2000. V soboto se je odpeljalo v Ljubljano 9 igralk in igralcev, v nedeljo pa kar 18. V jutranjih urah so nas oblekli v kostume in nam naredili masko: postali smo ljudje iz časa Prešernovega življenja. Bili smo ugledni mestni gospodje, kmetje z velikimi črnimi klobuki, razni trgovci, kupci na tržnici itd. Dekleta z Vrha so postale meščanke, branjevke, služkinje itd. Čeprav je snemanje potekalo ves dan (10 do 12 ur) se nikakor nismo dolgočasili, saj je bilo snemanje filma za vse nas lepa in nova preizkušnja. Da smo se vrhovski kulturniki udeležili snemanja o dr. Francetu Prešernu, ima seveda največ zaslug igralec Pavle Ravnohrib, ki v tem lilmu igra Prešerna in nas je pred časom tudi večkrat obiskal. Na snemnju so kot statisti sodelovali: Franci Jereb, Franci Treven, Rafael Krvina, Janez Krv ina. Barbara Oblak (Lavrovec), Barbara Oblak (Zabrežnik pri Zireh). Roman Kogovšek, Janez Kogovšek, Jože Petrovčič, Matija Trče k, Vinko Treven, Boštjan Mivšek. Andreja Sraj, Monika Jelovčan, Blaž Jelovčan, Peter Jelovčan. Jasmina Zakelj in Igor Buh. Romun Kogovšek NE SPREGLEJTE V mesecu maju bodo na OŠ 8 talcev potekale dejavnosti: 8. maj: volitve članov v svet šole 9. maj: MFBT za 7. razred ( M. Pož.ru) 10. maj: zgodovina - državno tekmovanje 13. maj: delovna sobota, tekmovanje Ljubljanske gininaslične lige (J. Podjed ) 15. maj: roditeljski sestanek za 8. razred: predavanje dr. Skvarče (o psihofizičnem Stanju OSmoŠolceV ), govorilne ure za PS, ob 17. uri 16. maj: govorilne ure za RS ob 17. uri. roditeljski sestanek za I. razred: Prehod iz 4. v 5. razred ( L. Ilrovat - Kuhar) 18. maj: Dolenjska - ekskurzija za i), razred, ples za učence RS od 16.00 do 18.00 23. maj: eksterno preverjanje za 8. razred SI, 21. maj: eksterno preverjanje za 8. razred -M \ SPOŠTOVANI STARŠI! \ letošnjem šolskem letu smo v OŠ 8 talcev zelo zaskrbljeni nad obiskom staršev na šoli. Vsebina roditeljskih sestankov je zelo pretehtana, da bi starši imeli eim manj ležav pri vzgoji otrok in da bi otroka sprejemali celostno in ne samo - skozi ocene«! \a prošnjo ravnateljice bi vas. spoštovani starši, prosila, da sle POZORNI na dva roditeljska sestanka: za L in za 8. razred. Ce na predavanje ali roditeljski sestanek pride le desetina staršev, nas res lahko skrbi!!! kamini O&fodkot novice www.mali.si Vili Resnik; ODISEJA (PANIKA Rec.) Na tir slovenske zabavne glasbe se poln energije, optimizma in z novim albumom Odiseja, ki vsebuje deset novih skladb, vrača odličen pevec in žigolo Vili Resnik, ki ostaja tak, kot je bil -preprost in odkritosrčen. In prav taka je tudi njegova glasba. V skladbah prevladujejo trenutno popularni lat ino ritmi, vendar kljub temu ostaja zvest svojemu rokovskemu stilu, kar nakaže že v uvodni skladbi Kdo lahko te ljubi kakor jaz, ki sta jo napisala Aleš Klinar (Agropop) in Anja Rupel, v besedilih pa ljubezni. Predvsem bi opozoril na odlično besedilo skladbe Na dan vseh svetih in skladbo Daleč je Amerika, s pridihom balkanskega melosa. Vseh deset skladb je produkt V ilija, slovenskih in tujih avtorjev, nastajale pa so v študijih po Sloveniji in Zagrebu. Nagradna igra Logaških novic in Panice Rec. Logaške novice in založba Panika Rec. bosta dvema izmed bralcev, ki bosta pravilno odgovorila na zastavljeno vprašanje, podarila podpisano CD ploščo ali kaseto Vilija Resnika Odiseja. Nagradno vprašanje se glasi: Kako je naslov skladbe, s katero je Vili Resnik zastopal Slovenijo na popevki Evrovizije? Odgovore pošljite na e-maiLnovlce@mali.si, ali na dopisnicah na naslov : Logaške novice, Cevica 4, 1370 Logatec, do 25. maja 2000. V prejšnji številki smo vam zastavili vprašanje in dobili kar nekaj pravih izžrebanec je: Znidaršič Valter, Dolenja vas 10/b, 1380 Cerknica. Igovorov. Srečni Z. Predin, P. Lovšin, V. Kreslin: SLOVENIJA GRE NAPREJ (NZS/NIKA Rec.) Nepričakovana uvrstitev Slovenije na Evropsko prvenstvo v nogometu je ponovno aktivirala tercet Za vedno in. k! je \ podporo slovenski nogometni reprezentanci posnel uradno himno Slovenija gre naprej, ki je prepev skladbe Sam en majhen poljub Petra Lovšina. Poleg omenjene himne se na albumu nahaja še devel skladb iz repertoarja terceta Za vedno in (Zarjavele trobente, Zdravljica, Sam en majhen gol. Igrala je igrala, Praslovan...), v novi rockovski preobleki. Izdajo bo pospremila obširna vseslovenska turneja, ki se je začela 5. maja v Murski soboli. MAK DJANGO QIJARTI<;T: V Al,S BOSTON (IVlikan/Nika) Tretji album Mar django ipiartela Vals boston, ki ga vodi izvrsten ukrajinski kitarist in pevec Vitalij Osmačko nas skozi dvanajst pesmi popelje skozi mešanico liričnega šansona in gipsy svvinga. ki ga preveva lirika Vitalijevega priljubljenega ruskega pesnika Aleksandra Kos, nbauma. Vse skladbe, razen zadnjih dveh, so odpete v ruščini, za prevod v slovenščino je poskrbel Milan .lesih. To so trpko sladke pesmi, ki jih verjetno se niste slišali, a vam bodo prirasle k snu. Zakaj'.'' Prisluhnile ... HALO: Kaj je novega ? (ZKP RTVS) Po odličnem akustičnem albumu Vnita ni nikoli ... iz. leta 1007 se veterani primorskega ročka Halo že v naslovu sprašujejo 'Kaj je novega ?« Pevec Fredi Poljšak (( Ima gradnja) in bobnarGuilio Hosselli (I leaven \) sta zi.....injala Tulia Furlaniča, ki se je odločil za Solistično glasbeno pot, vodja Danilo Kocjanih pa je lam v orbito uspešno lansira! pevki finkaro in Lam. Novi album prinaša dvanajst električnih rockovskih skladb, med katerimi se nahaja tudi Luna z lanskega festivala MVIS. Stari mački se ne dajo. m moji !AY,QUK HYKO I.ATI NO!: Različni izvajalci (Ryko latino/Nika) Kot Ž0 sani naslov pove. gre za glasbo, katere d.......vina je Latinska Amerika. Izvajalci (.|iimny Bosh, Trmo ,S Zaperoko, Cubanismo!, Jose Alherio-FI canario«, Plena libre ...) nas z. glasbo popeljejo od plena libre, meren<|e, desearge do sambe. Kompilacijski album priporočam vsem, ki se šele spoznavale s tovrstno glasbo, kol luili poznavalcem, saj je albumu priložena obsežna knjižica s podatki o Izvajalcih iu o glasbenih slogih, ki jih leti predstavljajo. fyai/u novice stran Mesec april je bil zelo bogat s kulturnimi dogodki. Naši novinarji so se mnogih udeležili in tule je kratek utrip aprilskega kulturnega dogajanja. Galeriji Tržnica in Knjižnici Logatec se je kot razstavišče pridružila Glasbena šola Logatec z razstavo slik Mira Stariča. Pevsko društvo Hotedšica je 8. aprila obeležilo 25-lemico delovanja, kar je jubilej, ki si zasluži več kot samo slavnostni koncert. Ženski pevski zbor KD Tabor je odlično odpel svoj 2. letni koncert. Poslušalce je navdušil predvsem drugi del programa, v katerem je zbor zapel ob klavirski spremljavi Mihe Nagodeta in skupaj z oktetom Raskovec. Simfonični orkester Glasbene šole Logatec je gostoval v Hotedršiei in nastopil na Reviji simfoničnih orkestrov glasbenih šol Slovenije v Krškem. Precej umetnin je zamenjalo lastnike na prodajni likovni razstavi, ki so jo organizirali učenci OS Tabor pod vodstvom mentorice Marije Cehajič. Izjemno uspešno je na tekmovanju v Slovenskih Konjicah nastopila Mažoretna skupina DMG Logatec. Iskrene čestitke njihovi mentorici Veri Tratnik in vsem mažoretam. V VVZ Kurirček so izdali glasilo MUREN in pripravili odlično razstavo velikonočnih pisanic. Mladi klarinetist Vid Pupis je ob koncu šolanja na Srednji glasbeni šoli pri prolesorju Alojzu Zupanu odigral svoj diplomski koncert. Vinko Kralj pa je v cerkvi sv. Nikolaja 28. aprila pokazal svoji; orgelsko znanje. Pihalni orkester Logatec je 29. aprila odigral svoj letni koncert pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika in nas prebujal v prvomajskem jutru. Zadnji aprilski dan je pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu nastopil mešani pevski zbor Adoramus z dirigentom Marjanom Crdadolnikom. Predstavili so se s koncertom |az.z.ovs skih ,sk iti duhovnih pesi Dodogek meseca Gledališče v deželi Lepo in prav Že pred časom smo v Logaških novicah pisali o pravem knjižnem bumu v Logatcu. In napovedali, da se bo nadaljeval. Aprila so v Knjižnici Logatec predstavili knjigo domačina iz llolodršicc Roberta Brusa Našo drevesne vrste, ki jo je napisal skupaj z Marjanom kotarjem, izšla pa je tudi knjiga Bojane Levinger Gledaliiče V deželi Lepo in prav. Bojana Levinger je v knjigi objavila devet besedil, ki jih lahko uprizorijo tudi na j m I jaši igralci. "V Logatcu smo imeli kar nekaj let odličen pravljični novoletni sprevod. Potem je ideja zamrla, s skupino navdušencev pa sum želeli idejo nadaljevati. Imeh smo voljo in pogum, otroke, ki so želeli sodelovali, nismo pa imeli pravega teksta. In tako je nastalo moje pivo delo. primerno za uprizoritev. Vsako od objavljenih del smo uprizorili najmanj trikrat m je primerno iiuli za najmlajše igralec. Knjiga Gledališče v deželi Lepo m prav je izšla pri založbi Zavoda za šolstvo, namenjena pa je vsem. ki s svetom gledališča seznanjajo najmlajše: učiteljem, vzgojiteljicam in Mentorjem gledaliških krožkov Ponavadi pisatelje vprašamo, kdaj so začeli s pisanjem. Sama Bojano zelo dobro poznani in je tega nisem vprašala. Vem dg j,, začela s pesmimi in da se je udeležila Srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Pesmi je sedaj zelo veliko 111 vesela sem bila. ko je rekla: ""Tudi pesmi hom izdala, če drugače ne, pa v samozaložbi' In ker Hojami poznam, vem. DO tO tudi naredila bn Pevsko društvo Hotedršica Srebrni pevski jubilej Pevsko društvo Hotedršica je bilo ustanovljeno na željo in pobudo pevskih zanesenjakov spomladi leta 1975. Fantje in možje so zagnano pričeli z vajami v moškem sestavu, v lepoto pevskega muziciranja pa jih je pogumno popeljal Matija Logar. Tako je zbor že jeseni istega leta koncertiral na domačem odru, obenem pa se v zadovoljstvo vseh krepil z novimi, mladimi glasovi. Konec leta 1977 je v okviru istega društva začel s svojim delom tamburaški orkester. Matija Logar se ni ustrašil prav nobene ovire ter skrbno in potrpežljivo glasbeno opismenjeval živahne osnovnošolce. Tamburaški orkester je kmalu postal znan skoraj po celi Sloveniji, saj je dobival vabila za svoje nastope tako s Primorske kot iz Prekmurja. Da je bila mera polna, je v okviru društva začel delovati tudi ženski pevski zbor. To je bilo obdobje, koje bilo delovanje pevske kulture tako rekoč v največjem zamahu. Skoraj ni bilo dneva, ko se ne bi v prijetni sobici Zadružnega doma, kjer ima društvo svoj sedež, zgodilo kaj zanimivega. Neutrudni Matija Logar je svoje varovanke in varovance vodil po bližnji in daljnji okolici. Prepevali so na mnogih odrih, snemali oddaje za radio, televizijo ter se udeleževali različnih prireditev, revij in gostovanj. Pevsko društvo Hotedršica je bilo tudi organizator številnih kulturnih oziroma pevskih prireditev. Na njihovem odru so prepevali operni pevci, pevci iz zamejstva in domovine ter bolj ali manj znane osebnosti iz pevskih vrst. Vendar pa se v ljubiteljski kulturi dogajajo tako vzponi kot padci. Kljub zelo aktivnemu delu, je počasi prišlo do osipa med pevci. Pravi šok za vse pa je bil, ko je tamburaški orkester, kljub dobrim pogojem za delovanje in dobri podlagi za novi; dosežke, dobesedno čez noč prenehal z delovanjem. Da bi uspešno deloval vsaj zbor, je zborovodja združil moški In ženski pevski zbor. Petje v Hotedršiei je bilo lako ponovno v razcvetu. Zbor je dobil novo, polno barvo in poslušalci so zopet ploskali na njihovih koncertih. Uspehi so trajali do leta 1987, ko je zbor še zadnjič zapel na koncertu v Hotedršiei. Občasni nastopi pevcev nekdanjega moškega pevskega zbora so društvu dajali upanje na boljše čase. Cas za novo upanje je tako prišel leta 1990, ko ji; nenehna želja po druženju pevce le pripeljala do želenega cilja. Od takrat naprej je trdno usidran v svojem delovanju. \ sako leto pevci pripravijo Božično-novoletni koncert in svoj letni koncert ob koncu pevske sezone. Prav tako se redno udeležijo prireditev v okviru občine, pa tudi izven nje. V se od svojega nastanka so pevci redni gostje pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. V petindvajsetih letih delovanja se je v društvu zamenjalo veliko pevcev in instriiiiienlalislov. Prav vsem gre zahvala, da je pevska kultura v Hotedršiei ostala, da deluje in je taka, kol je. Najbolj vztrajnemu in požrtvovalnemu med njimi, Matiji Logarju, pa lahko iskreno čestitamo ter mu zaželimo zdravja in mirnih živcev. Enake Želje tudi pevcema, ki pojeta v zboru že vseh petindvajset let. Morda je petindvajseta obletnica In jubilejni koncert, ki so ga pevci odpeli 8. aprila V domači dvorani, prelomnica, ki bo dala pevcem novega elana. Čestitkam ob srebrnem jubileju se pridružujemo tudi vsi, ki vas, dragi pevci, spodbujamo na koncert i h. Želimo vam Še nadaljnjih uspehov. Sltlllisliir \fl''m/c Knjiga o drevesnih vrstah Domačin iz. Ilotedršice, Robert Brus, je 13. aprila v logaški knjižnici ob diapozitivih predstavil knjigo Naše drevesne vrste, ki jo |e napisal skupaj z Marjanom Kotarjem. t )ba sla profesorja na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške lakultetc. V knjigi sla opisala 71 avtohtonih drevesnih visi. ki jih najdemo na slovenskih tleh. Število ni dokončno, saj se glede nekaterih kriterijem (kaj sploh je drevo, koliko je vrst posameznega drevesa, katero drevo je avtohtono) razlikujejo celo mnenja strokovnjakov. Knjiga ni le Strokovno branje, namenjena je vsem, ki jih zanima narava. Predstavljeno knjigo sla avtorja popestrila z več kol 500 barvnimi lologralijami, nekalere med njimi so bile posnele tudi v okolici l.ogalca. (I',T.) Pevce naj druži glasba 30. marca je bila v Narodnem domu v Logatcu občinska revija pevskih zborov, na kateri je nastopilo enajst zborov in vokalnih skupin. Prvič se je predstavil Septet delavcev OS 8 talcev, zapel je srebrni zbor z mariborskega tekmovanja Naša pesem - Mešani zbor Adoramus in Moški zbor Hotedršica, ki letos praznuje 25 let umetniškega delovanja. Med nastopajočimi je bil tudi Ženski zbor Kulturnega društva Tabor z zborovodjem Zdravkom Novakom. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o zborovodskem delu. Zdravko Novak je dvajset let učitelj glasbene vzgoje na OŠ 'Pahor, glasbenik in uspešen zborovodja. Rodil se je v Mariboru, tam obiskoval glasbeno šolo, končal pedagoško akademijo na Oddelku za glasbo in tako leta 1980 prišel v Logatec. Ze kmalu po nastopu službe v osnovni šoli je prevzel vodenje Moškega pevskega zbora Tabor, vodil Dekliški pevski zbor Društva mladih glasbenikov in nato pet let uspešno Mešani pevski zbor DMG Logatec. Zatem seje nekoliko bolj posvetil šolskim pevskim sestavom, trenutno pa poleg treh šolskih zborov že tretjo sezono vodi Ženski pevski zbor KI) Tabor Logatec. Zdravko Novak nam je povedal, da zbor sestavljajo dekleta in žene iz Logatca in bližnje okolice. Vaje imajo enkrat tedensko, dva do trikrat v letu pa pripravijo t.i. intenzivne vaje. Zadnja je bila sredi marca. Pri delu je Zdravku v pomoč Marinka [stenic, tudi učiteljica glasbe na OS 8 talcev. Ni le korepetitorka, ampak prava asistentka, ki zborovodji pomaga, mu svetuje itd. V zadnjem času se je zboru pridružil tudi študent klavirja. Miha Nagode. Kakšni so občutki, ko delate z zborom/ V meni so vedno pozitivni občutki. Pevke so prizadevne, spodbujajo me in skupaj odkrivamo nova poglavja zborovske pousivarjalnosli. Odlično je, ker vaje dobro obiskujejo. Zadovoljen sem. Ta skupna energija je preprosto očarljiva. Cilji ? Pevke bi rad popeljal v pravi svet glasbe, jim predstavil najrazličnejšo zborovsko literaturo in jih. glede na njihove sposobnosti, naučil dobro peli. Poskušam jim predstaviti čim širši spekter zborovske glasbe: od ljudske In njenih priredb, preko zborovskih klasikov. do najsodobnejše glasbe. V program poleg omenjenih vključujem tudi skladbe drugih narodov, kar je bilo mogoče slišati ludi na našem letnem koncertu, 15. aprila v dvorani Tabor v Gornjem Logatcu, ko so bili gostje večera pevci okteta Raskovec. Kaj menile o pevski dejavnosti v Sloveniji;" Slovensko zborovslvo je vrhunsko. Imamo nekaj bleščečih skupin kol so: Komorni zbor Ave, zbor Carmina Slovcnica, APZ Tone Tomšič, Ljubljanski madrigalisti ter mnoge druge uspešne zbore, kar je bilo lepo vidno na zadnjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Tu se je z odličnim tekmovalnim nastopom predstavil tudi Mešani zbor Adoramus iz Logatca. Ob tej priložnosti jim še enkrat čestitam za njihovo srebrno plaketo. Kako pa pojemo v Logatcu, kaj je pokazala letošnja revija? V Logatcu je veliko petja, zborov in vokalnih skupin. Na reviji se je predstavilo kar enajst pevskih skupin. Kvaliteta izbora programov za nastop je zelo različna. Nekateri zbori posegajo po zelo zahtevni literaturi, kar so lahko poslušalci ocenili na reviji sami. Sicer pa je izbrani program stvar posameznega zbora oziroma zborovodje, kar je po eni strani pravilno, saj ima o tem vsak svoje videnje in izkušnje. Pevci s sodelovanjem v zboru zadovoljujejo določene potrebe, želje... Pevce hi morala družili predvsem pesem, glasba. Pomembno je sicer tudi prijateljstvo, skupno doživljanje lepih trenutkov, spoznavanje novih krajev in ljudi, navezovanje stikov z drugimi pevskimi skupinami in veselje ob skupnih uspehih, vendar pa je skupno poustvarjanje glasbe tista osnova, na kateri bi morali gradili delo. In kakšno vlogo pri vsem tem odigra zborovodja? Slovenci smo pevski narod, po tem smo znani in na lo smo ponosni. In ni se nam potrebno bali za prihodnost zborovskega petja, lo dokazujejo številni zbori in vokalne skupine. Lahko in morali pa bomo še več storiti za kvaliteto petja. Zborovodje moramo slediti novim dognanjem o pevskih tehnikah, vodenju zbora, pridobivati moramo nova znanja na seminarjih, simpozijih in ob obiskih znanih zborovskih dirigentov. Slediti moramo zborovskim trendom, ki veljajo v svetu. Samo tako bomo lahko z zadovoljstvom in ponosom opravljali to čudovito in plemenito dejavnost. Stanislav Nngmiv stran fyaš£eP\OMi€B Društvo jamarjev Logatec Spust v logaško jamo Raziskovanje logaškega in slovenskega krasa sega pravzaprav kar dve stoletji nazaj, ko se je konec 19. stoletja češki raziskovalec Viljem Putick zaljubil v čare slovenskega neodkritega podzemlja. Tako je denimo leta 1886 skupaj z Logatčanom Ivanom Gostišo odkril in raziskal Gradišnico. Med tiste, ki so takorekoč "podirali tabuje", nedvomno spada še en Logatčan. Janko Petkovšek je namreč prvi odkril podzemne kanale reke Reke v Kačni jami. Zdajšnji rod jamarjev je, poleg nadaljevanja uspešnega raziskovanja slovenskega podzemlja, sodeloval tudi pri podvigih izven domovine. Tako so osvajali globine jam v Avstriji, Franciji, Crni Gori, na Poljskem in celo na kitajskem in v Sibiriji. Nedvomno je eden največjih dosežkov današnje generacije spust v do danes najglohjo jamo na svetu -francosko Pierre Saint Martin, ki je globoka kar 1600 metrov. V domačih globinah so Logatčani kar za 3500 metrov povečali raziskanost Kačne jame. veliko so se ukvarjali s pojavi v Trnovskem gozdu, temeljiteje raziskali Gradišnico in še bi lahko naštevali. Sicer pa se bliža 28. maj in s tem tradicionalni spust v Logaško jamo. Prvič so se jamarski "laiki" v jamo lahko spustili že leta 1974, po nekaj letnem premoru pa se je spust, z izjemo leta 1080. ponovil vsako leto. Na ta način želijo jamarji ljudem predstaviti svojo dejavnost m tako tudi pridobiti kakšnega novega člana. V 20-ih letih si je Logaško jamo ogledalo že več kot 3500 radovednežev. I IrUŠtVO jamarjev I .ogatcc teden pred spustom pripravlja tridnevni pohod od Rakeka do Logatca, na tej poti pa bo moč videti "drobovje" Planinske in Vranje jame, Gradišnice ter še nekaterih. Ta avantura je zelo zahtevna in je primerna za dobro pripravljene raziskovalce in ljubitelje taborniškega prenočevanja pod milim nebom. Ta ideja je sicer nastala pred nekaj leti v okviru interesne dejavnosti Mladi raziskovalci krasa na OS 8 talcev, kjer so jamarji skrbeli za svoj podmladek. Zal v zadnjem času za tovrstno dejavnost primanjkuje časa. Pogovarjali smo se z Miranom Nagodetom, ki je izpostavil priznanje za kvalitetno delo, ki jim ga je dodelila Evropska unija in jim preko natečaja namenila nekaj linančih subvencij za preučevanje Kačne jame. V zadnjem času se veliko ukvarjajo s preučevanjem Logaščice in z n|o povezanimi pojavi. Miran je poudaril, da so opazili nekatere stvari, ki so v nasprotju z dosedanjimi domnevami. Znanstveniki so namreč predvidevali, da Logaščica poplavlja predvsem zaradi vodne prezasićenosti podzemnih rovov v deževnih obdobjih. Podzemna Lniea naj bi namreč onemogočala odlivanje Logaščice skozi požiralnik Jačka, to pa posledično Logašoici prinaša vodne viške. Miran opozarja, da se v zadnjem času kažejo določena dejstva, s katerimi le teorije nikakor ni moč potrdili. Kakor koli že, ena stvar pa gotovo drži. Jamarji so se ob preučevanju Logaščice Še enkrat več prepričali, kako resnična je domneva o strašni onesnaženosti potoka. Mulci ž Podivd Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika TEL: (01) 755 25 98, FAX:(01)754 95 30 G5M:041 708 456 p/msp! -s/M* NTK Logatec v L ligi? V letošnji sezoni je članska ekipa NTK Logatec debitirala v drugi slovenski namiznoteniški ligi in z osvojenim tretjim mestom dosegla uspeh, ki ji morda odpira vrata celo v prvo ligo. Ekipo so sestavljali: Sebastijan Kreuh, Tadej Kogoj, Darko Malic, Luka Bavdek in Srečo Lukančič. Rezultat, ki so ga fantje dosegli, ni naključje, je sad dolgoletnih treningov in nastopanj na tekmovanjih, kjer so pridobivali dragocene izkušnje. Ko je pred leti že kazalo, da nam bo uspelo vzgojiti dobro člansko ekipo, so se načrti nenadoma podrli z odhodom dveh najboljših igralcev iz kluba. V letih, ki so sledila, so nove vloge prevzeli mlajši igralci in nabirali izkušnje z nastopi v tretji ligi. S povratkom igralcev v domači klub, pa so cilji postali višji. Že v naslednji sezoni je ekipa dosegla prvo mesto v tretji ligi in napredovala v drugo ligo, kjer je osvojila tretje mesto. Ob podelitvi pokala in medalj, ki je potekala v domači dvorani, so se igralci zahvalili sponzorju KL1 Logatec in vsem, ki so jim na tej poti pomagali, posebej še Janezu Bončina in Igorju Ciglariču, ki je glavni steber namiznega tenisa v Logatcu že dobrih trideset let. Igorju so želeli čim prejšnjega okrevanja. Maketarji bodo tekmovali 20. maja bo v Osnovni šoli 'Tabor L tradicionalno tekmovanje Modelarsko makelarskega kluba Logatec v plastičnem maketarstvu. Mladinci In člani se bodo pomerili v disciplini "letala 1939-45', v dodatni disciplini "civilna in potniška letala" pa se bodo pomerili za prehodni pokal. Letno taborjenje Kol vsako lelo se logaški taborniki tudi letos odpravljajo na taborjenje, in sicer od 02. do 12. julija. Tabor bodo postavili v Nadiži pri Kobaridu, udeležite pa se ga lahko vsi. ki hi radi preživeli 10 dni v naravi. Za informacije pokličite Polono ua 713 - 292 ali se oglasile oh ponedeljkih ob 10. uri pred Notranjsko 14. 2. kolesarski sejem v Logatcu Pvega aprila letos, člani Kolesarskega društva Logatec organizirali 2. kolesarski sejem. Medse smo povabili tudi Andreja iz trgovine In servisa Jan spori z Vrhnike, ki nam je predstavil nove modele koles In opreme y,a kolesarje, po želji pa je tudi svetoval vsem. ki so se odločali za nakup kolesa. Osnovna dejavnost sejma, komisijska prodaja koles, roleijev, kotalk m celo Otroških vozičkov, pa je potekala vse dopoldne. MnOgO koles In opreme je zamenjalo lastnike in verjetno bi ph še več pripeljalo svoja kolesa, ČC se vreme ne bi skisalo in pokvarilo pomladanskega v zdušja. Glede ua vse večjo priljubljenost kolesarjenja pričakujemo, da bo gneča tudi na naslednjem kolesarskem sejmu, ki ga bomo pripravili prihodnjo pomlad. Zc vnaprej vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja! KoUnanki klub Logatec Simon Istonič Uredništvo Logaških novic vabi k sodelovanju nove sodelavce na področju novinarstva in marketinga. Vsi, ki bi radi soustvarjali Logaški; novice, pridite na pogovor na uredništvo Logaških novic, Cevica 4, Logatec, ali pokličite na telefonsko številko 750 96 60. fyašL novico KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Enota za kmetijsko svetovanje Logatec Rubriko ureja: kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik ronusu sw.rt.vi SitŽBi SMSB Varstvo koruze pred pleveli V Sloveniji je med fitofarmacevtskimi pripravki, ki imajo dovoljenje v koruzi, še zmeraj večina namenjenih uporabi pred vznikom koruze in plevelov. Pri uporabi talnih herbicidov pa morate biti pozorni na dobro predsetveno obdelavo in na vlago v tleh. V primeru nezadostne vlage ti herbicidi ne delujejo zadovoljivo, zato je bolje počakati s tretiranjem, oziroma uporabiti herbicide, kijih lahko uporabljamo po vzniku koruze in plevela. PRED SETVIJO KORUZE ALI PO SETVI PRED VZNIKOM KORUZE lahko uporabljamo: Pripravek Odmerek litrov na ha " CIATRAL - ALA 7-9 ' BRA VO/RADAZIN - T 5-8 ' PRIMEXTRA GOLD 720 SC 3-4 PRIMEXTRATZ500FW 5-7 ' PRIMAGRAM 500 FW 4-7 RACER25EC 1-1,5 Pripravki delujejo na semenske širokolistne plevele (bela metlika, loboda, ščir ...) in na semenske enoletne trave (kostreba, muhvič, srakonja). PO SETVI PRED VZNIKOM KORUZE (delujejo na semenske širokolistne plevele - bela metlika, loboda, ščir..,) Prpravek Odmerek na ha 'AMEPIN 2-3 litre LINURONCHROMOSWP-50 2-3 ko LINURONWP-50 2-3 ko MERLIN 0,1-0,14 ko STOMP330-E 5-6 litrov RADOKORT-50 2-3 ko SIMANEX50SC 2-3 litre SIMANEX50WP 2-3 ko. SIMAPIN KS 50 2-3 ko SIMAPINT-50 2-3 litre MERLIN je mogoče kupiti sam ali v kombinaciji z DUAL GOLD. Ta kombinacija se imenuje MERLI PAK. Delujejo na semenske trave (kostreba, muhvič. srakonja) Pripiavek Odmerek na na MAP IN 4-5 litrov OUAL GOLD 1-1.5 FROTIER900EC 1,5-2 ■ TROPHV 1,5-2,5 Legenda: ' ZVEZDICA ■ herbicidi so prepovedani na vodovarstvenih območjih KREPKA PISAVA - novitete med herbicidi NORMALNA PISAVA - herbicidi so dovoljeni na vodovarstvenih območjih Pridelava kvalitetne krme na travinju Koliko bomo pridelali, kakšno kvaliteto proizvodov bomo dosegli in končno, koliko bomo zaslužili s litrom mleka ali kilogramom mesa, je v veliki meh odvisno od tega, kakšno voluminozno krmo bomo pospravili. Da bomo s travinja dobili kar se da najboljše za prehrano živali, je nujno da travno rušo primerno oskrbimo. Spomladi jo moramo očistiti nesnage, stare trave in plevelov ter jo prebranati oziroma povaljati. Mladim poganjkom trav, detelj in zelem s dovodom kisika in svetlobe tako omogočimo hitrejše razraščanje. Glede na način rabe travne ruše in intenzivnost izkoriščanja moramo travnike in pašnike primerno pognojiti. Pri tem nam je lahko le kemična analiza tal pokazatelj založenosti z glavnimi makrohranili in na podlagi tega se odločimo za pravilno gnojenje. Za dobro krmo s travinja je pomembna tudi botanična sestava travne ruše. Travne površine moramo oskrbovati tako, da bodo prisotne tako kvalitetne trave detelje in tudi zeli. V ruši moramo imeti gost sklop gospodarsko pomembnih vrst trav, ki so dovolj visoke z veliko listne mase. Plevelov na intenzivnih travnikih in pašnikih ne bi smelo biti. V primeru degradacije travne ruše je potrebno pristopiti k obnovi z vsajevanjem travno deteljnih mešanic v obstoječo travno rušo ali pa površine celo preorati in jih ponovno zasejati. Košnja naj bo dovolj zgodaj Za krmljenje zelene krme v hlevu poskrbimo v času, ko vsebujejo rastline največ hranilnih snovi, to je konec bilčenja. Tudi za spravilo dobre krme sena ali silaže je izjemnega pomena pravočasna košnja. Dejstvo je, da se še vedno prepozno kosi. Krma starejšega travinja, torej po cvetenju trav, je nizke hranilne vrednosti, ima veliko surove vlaknine in je zato slabo prebavljiva. Kosilo naj bi se v vegetativni in ne v generativni razvojni fazi trav. Optimalni čas je, ko so trave v fazi latenja. Ker se prvi odkos običajno silira, moramo poleg pravega časa košnje (latenje ali klasenje trav oz. brstenje metuljnic) upoštevati še pravilne postopke siliranja. Predvsem je pomembno, da krmo primerno ovenimo, silos hitro napolnimo in ga čim prej zrako In vodotesno zapremo. Paša Najcenejši način koriščenja travne ruše je prav gotovo paša. Poleg tega, da si živali same izbirajo hrano, so zaradi gibanja na svežem zraku tudi bolj vitalne, zdrave in odporne. Zato bi bilo potrebno, da se za pašo živali, tam kjer je to pač mogoče, odloči čim več rejcev. Pri tem je pomembno, da se travne površine pravilno ogradijo, in da se površine ne preobremenijo. Pozorni moramo biti na primerno število čredink. Začetek paše naj bo čim zgodnejši. S tem bomo pridobili stopničasto rušo in poleti ne bomo imeli težav s pomanjkanjem krme. Skrbeti moramo tudi za pravilno oskrbovanje pašnikov, to je košnja ostankov paše, brananje kravjekov in dognojevanje. Ne pozabimo na vodo in sol. V izogib težavam zaradi uhajanja živali izven ograj, predvsem ko nastopi pomanjkanje krme, moramo stalno nadzorovati tudi električno ograjo. Kmetijsko gozdarska zadruga Tovarniška 3, 1370 Logatec • Trgovina KGZ Logatec Vas vabi, da jo obiščete in preverite njeno bogato ponudbo zelenega vrtnega programa, ročnega orodja, vijačnega blaga, raznih ležajev, krmil za male in velike živali ter semenskega materiala. Nudimo vam tudi ugoden nakup kmetijskih in gozdarskih strojev po naročilu. • V okviru trgovine deluje KMETIJSKA APOTEKA, kjer lahko kupite sredstva za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Za strokovno ravnanje in uporabo teh sredstev ter za bolj zdravo pridelovanje hrane in varovanje okolja vam bo vsak torek od 8. do 12. ure in vsak petek od 15. do 17. ure s strokovnim svetovanjem pomagala univ. dipl. ing. agronomije Jera Urbane pod vodstvom odgovornega za kmetijsko apoteko univ. dipl. ing. agronomije Andreja Smajgla. ZA OKOLJCJ PRIJAZNO UPORABO FITOFARMACEVTSKIH PREPARATOV BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI! Varstvo rastlin Škodljivci V boju za preživetje tekmujejo s človekom tudi najrazličnejše žuželke, ki s svojim prehranjevanjem na gojenih rastlinah povzročajo neposredno škodo, posredno pa so tudi prenašalci mnogih bolezni. Pri varstvu rastlin govorimo o gospodarskem pragu škodljivosti. V neokrnjeni naravi ne prihaja pogosto do prestopa praga, ker imajo tudi škodljivci svoje sovražnike, pri intenzivnem pridelovanju rastlin za potrebe prehrane pa se naravno ravnovesje često poruši. To še, posebno velja v rastlinjakih in nasadih rastlin ene vrste (monokulture). Pri biotičnem varstvu lahko na napadeno področje vnesemo naravne sovražnike -predatorje (na primer pršice). kijih vzgajamo v ta namen. Kemičnega varstva se poslužujemo v skrajnem primeru. Pri tem moramo paziti, da izberemo najbolj ustrezen pripravek, ki je čimbolj selektiven na škodljivce in ne škoduje koristnim žuželkam. Da se izognemo nepotrebnemu škropljenju, nadziramo prisotnost škodljivcev s pomočjo lepljivih plošč, ki privabljajo veliko letečih in sekto v. Lepljive plošče obesimo v krošnjo po cvetenju, ild ne oinrnmo čebel S škropljenjem in nadziranjem pa nikakor ne molimo čebel pri opraševanju. Kemični pripravek sicer ne ogroža življenja čebel, vendar le-(e nosijo slrupene snovi v pan|0, od lam pa ni več daleč do naše mize. Vrtno središče /idllOltOM vam v svoji kmetijski apoteki svetuje in pomaga reševali probleme z rastlinami na način, ki najbolj ustreza pridelovanju zdrave brane in ne obremenjuje okolja. ( hlprlo od ponedeljka do pelka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.0(1 do 12.00. Telefon: 750 96 30 Pomembno obvestilo Ne pozabite, da je 30. ntaj 2000 zadnji dan za oddajo vloge Finančne intervencije za kmetijstvo. Ce sami ne zmorete pravilno izpolniti zahtevane dokumentacije, se za strokovni nasvet in pomoč lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo, oziroma vam bodo vloge proti plačilu uredili v kmetijskih zadrugah. PREJELI SMO Ozadje delitve Logatca na dva volilna okraja je strogo politične narave Za posebno senzacijo in škodo za občino Logatec je v začetku aprila poskrbel poslanec v Državnem zboru g. Stanislav Brenčič. Na njegov predlog je župan občine. Janez Nagode sklical izredno sejo občinskega sveta. Edina točka dnevnega reda je bil predlog volilnih okrajev v Republiki Sloveniji, kot ga je potrdila posebna strokovna komisija 27. marca. Po zadnji različici je bil Logatec deljen v dva okraja. Del občine Logatec tako spada v okraj z Idrijo in Cerknim, drugi del pa v okraj z občino Cerknica. Poslanec Brenčič je na občinski svet dostavil dopis, ki ga je poslal Komisiji za ustavna vprašanja in volilni sistem v državnem zboru,kot priloga za izredno sejo Občinskega sveta Logatec, ki je bila 3.aprila 2000 z željo, da ga občinski svet Občine Logatec podpre, če bo sprejet zadnji predlog in sproži ustavni spor in tako s pomočjo Ustavnega sodišča izpodbija izvedeno nasiljc(navedeno v dopisu 30.3. kot priloga za sejo občinskega sveta) nad prebivalstvom Logatca. Po burni razpravi je logaški občinski svet sprejel sklep, da posebna strokovna komisija za volilne okraje znova razpravlja in preuči možnost, da se Logatec kot celota vključi v okraj notranjske regije, ker se občinski svet ne strinja s delitvijo Logatca. Brenčič, poslanec SLS, namreč na tej seji občinskega sveta ni povedal, da je bil kot član SLS navzoč na strokovni komisiji za pripravo volilnih okrajev, kjer je podprl dopolnilo liberalne demokracije, ki je vključevalo poleg drugih predlogov tudi delitev Logatca na dva okraja. Treba je povedati, da po nobeni različičii prejšnih predlogov strokovne komisije za volilne okraje do usodnega 27. marca, Logatec ni bil deljen inje spadal v okraj skupaj z Idrijo. Tako je Brenčič sam povzročil nasilje nad vsemi prebivalci Logatca, še posebej pa tistimi, ki so ga izvolili za poslanca. Predstavnik LDS je poskušal zamegliti dogodke zaradi lastnih interesov stranke. V ozadju je tako Brenčič pokrival interes liberalne demokracije, da se sproži plaz nasprotovanj po vsej Sloveniji, ki naj bi pripomogel k padcu dvokrožnega večinskega volilnega sistema. Na seji občinskega sveta je tudi jasno dejaLda se ne strinja z večinskim volilnim sistemom in ga ne podpira, kar je potrdil v državnem zboru pri glasovanju o hitrem postopku za sprejem večinskega volilnega sistema, ker je preprosto manjkal in je prišel v dvorano po glasovanju. Ozadje delitve I ,ogatca je tako interes dveh strank in interes poslanca Brenčiča, da večinski volilni sistem v parlamentu nebi dobil zadostne podpore. Z izredno sejo občinskega sveta je želel poslanec. Brenčič zamegliti svoja dejanja in dobiti podporo za ustavni spor. Pri tem mu je pomagal strankarski kolega župan občine Logatec Janez Negode, kije na poslančevo željo sklical izredno sejo občinskega sveta. Ker menim, da so bila dopolnila liberalne demokracije znana pred sejo, bi bilo s strani Župana korektno , če bi sklical omenjeno izredno sejo pred usodnim 27. Marcem, zaradi česar bi lahko preprečili delitev Logatca na dva okraja. Ladka Furlan Predsednica Občinskega odbora SDS Logatec Pojasnilo bralcem: Pismo se nanaša na dogajanje na izredni seji Občinskega sveta, ki je bila 3. aprila in na kateri so svetniki obravnavali predlog volilnih okrajev v Republiki Sloveniji in s tem uvrstitev občine Logatec v dva volilna .»kraja (Cerkniea-Logatec, Idirja - Logatec). Zaradi datuma izida Logaških novic tega dogodka novinarsko nismo mogli pokriti. Pismo ni lektorirano. Uredništvo Logaških novic sfaa.it ?o?aš£e novico Kmetija Kranjc v Logatcu Začeli smo iz nič V Logaških novicah smo predstavili že kar nekaj kmetij. Ob prebujajoči se pomladi, pa sva obiskali kmetijo na Kalcah, ki je res nekaj posebnega. Začeli so iz nič, imajo bikovsko mati ... in še bi lahko naštevali. Neverjetno je, kaj vse lahko naredijo pridne roke. In imajo pravo srnico Piko. Njihova zgodba se je začela pisati pred petdesetimi leti, ko je iz Vipave v Logatec prišel zdaj že pokojni oče Pavel. Počasi je začel obnavljati borno poslopje in gospodariti na zemlji. Kupil je delovno živino (konje) in se začel ukvarjati s furmanstvom, vleko lesa, poleg tega pa tudi s pitanjem govedi. Čez čas je vleko lesa vse bolj opuščal in se začel obračati v živinorejo. K slabemu poslopju je dokupil še nekaj zemlje. Zares težak je bil začetek, saj so jim zaradi gradnje glavne ceste leta 1953 vzeli kos zemlje in jim podrli kozolec, kar je bil za tiste čase pravi gradbeni fenomen. Kipih težkemu začetku in drugim težavam, ki so jih pestile, npr. na mestu, kjer je zdaj dvorišče, je bila nekoč vrtača, ki so jo zasuli. Hrib ob kmetiji pa so razstrelili. Leta 1960 je k hiši prišla prva motorna kosilnica, pet let pozneje še prvi traktor, naslednja leta pa je sledila še nakladalna prikolica. Tako se je vse skupaj začelo razvijali in rasti. Leta 1985 so začeli z gradnjo hleva in silosa. Zaradi stalnega večanja števila strojev, so v bližini hleva postavili moderno strojno lopo, kjer je trenutno shranjenih sedem traktorjev in drugI kmetijski stroji (halirka, ovijalka). Na kmetiji živi štiričlanska družina. Gospodar Marjan je poleg kmetijske dejavnosti zaposlen kot komercialist, žena Romana je doma, na pomoč pa ji priskočita tudi dvanajstletni Blaž in enajstletna Katarina, ki sama pravita, da neznansko uživala ob delu na kmetiji. Kada se poigrata tudi s srnico Piko, petimi mački, psom, v hlevu pa imala ludi pravega telečjega ljubljenčka. Z njimi živi tudi stara mama Marija. V velikem in prostornem hlevu ima svoj dom štirideset glav živine, sivorjave pasme, okras hleva pa je tudi ena trizijka. Vse teličke ženskega spola plemensko vzrejajo, predstavnike moškega spola pa pitajo. Letno oddajo približno dvanajst pitancev. Omeniti moramo tudi, da imajo bikovsko mati, to pomeni, da vse njene teličke (bodoče bike) oddajo v Zavod za osemenevanje v Ljubljani. Do zdaj so oddali že tri. Ukvarjajo se tudi s proizvodnjo mleka. Samo v zadrugo so v prejšnem letu oddali dvainšestdeset tisoč litrov mleka. Nekaj ga imajo tudi za teleta, lastno uporabo, opažajo pa tudi, da pri večerni molži pride veliko strank iz bloka, le-ti pa so vedno dobrodošli. Kmetija ima petintrideset hektarjev zemlje (polovica je gozda, polovica pašnikov), v najemu pa imajo še šest hektarjev pašnikov. Pridelujejo le seno in silažno koruzo, krompir in povrtnine pa le za lastno uporabo. O kmečkem turizmu ne razmišljajo, ker kvalitetna mlečna proizvodnja zahteva preveč |>redanosti, čistoče in higiene, da bi lahko delali še kaj zraven. Pravijo, da se vstopa v KL ne bojijo, ker izpolnjujejo vse predpisane norme in tudi po kvaliteti mleka segajo zelo visoko. / njimi se je bilo res zelo prijetno pogovarjati. Med načrti je povečanje črede za deset do dvajset glav, saj dobivajo zelo veliko ponudb za najem zemlje, čeprav intenzivno kmetijstvo na logaškem, žal. upada. Prepričani smo, da jim bo s pridnostjo in jekleno voljo, ki SO jo imeli do sedaj, tudi to uspelo. Vria Modrijan in tjdet Žižek PREJELI SMO Komunalna problematika Skoraj tri leta bo preteklo od takrat, ko so logaški svetniki imenovali direktorja Komunale Logatec. Gospoda so predstavih kot vrhunskega strokovnjaka s področja vodovoda m kanalizacije, z neverjetnimi referencami. Njegove obljube In s tem tudi obljube svetnikov so bile jiredvsem kvalitetnejša oskrba z vodo in še marsikaj. Do tu vse lepo in |>rav. Mnogi občani pa še vedno pijemo vodo porazne kvalitete. To verjetno lahko potrdi marsikdo. Sprašujem se torej, kaj seje od takrat obrnilo ua bolje? Prvo leto diiektovanja je prineslo kar krepak dvig cen komunalnih storitev. Kvaliteta vode pa je ostala takšna, kot je bila (voda je dostikrat kar rjave barve). Pivo leto je pač prvo, sem si mislil in potrpežljivo čakal nadaljevanje. Naj ne pozabim omeniti, da ji' Komunala tisto leto izkazala zaključni račun s 24 milijoni tolarjev dobička.''! Ce sem takrat pravilno razumel predstavitev zaključnega računa Komunale. Prišlo je drugo leto direktovanja g. Petka. Kaj seje Zgodilo? Veliko obljub In - sjict nič. Pa gledam zadnjič posnetek seje. Spel dobiček! Reci in piši okoli 13 milijonov tolarjev, če ne upoštevamo čudnih prikrivanj z nekimi rezervacijami. Sploh vesle, kaj je rezervacija'.'' Pobirali denar od nas občanov, za to nlc narediti, veliko obljubljati, denar se kopiči, inflacija ga |ia gloda.'' Ce seštejmo oba omenjena dobička skupaj, dobimo 37 milijonov tolarjev. To pa je Že nekaj, kaj ne? Kje ji' ta denar in zakaj na primer ni bd porabljen za izboljšanje kvalitete pitne vode'.'1 je zmešnjava popolna, IV posnetek seji Da odkriva izgubo v javnih službah iu neverjetne dobičke jiri nekih drugih storitvah. Kaj ni naročnik večine drugih storitev proračun občine. Kako se lahko pojavlja lak dobiček.'' Je lo le prelivanje denarja iz Občine na Komunalo? V katerem grmu tiči zajec'.'' Se bo Komunala privatizirani z cventuelniini koncesijami samostojnih podjetnikov? Na koncu naj Vprašam ie to: je res vse to le nesposobnost Komunalne iu občinske uprave ali pa tiči zadaj kaj več/ Vse pristojne prosim za odgovor! /V../. Kulturno turistično društvo Hotedršica Turistična podoba vasi Udeležba na prvem občnem zboru Kulturno turističnega društva Hotedršica ni bila velika, kljub temu pa so sprejeli pester program dela za leto 2000. Občnega zbora sta se udeležila župan občine, Janez Nagode in podžupan, Marcel Stefančič. Oba sta poudarila, da z veseljem spremljata pestro in aktivno delovanje KTD. Menila sta, da bi taka društva morala delovati tudi v drugih krajih občine, in da za oživitev društvene organiziranosti turizma na nivoju občine ni dobrih izgledov. Delo Kulturno turističnega društva v prvem letu delovanja je bilo zelo pestro in zanimivo. Organizirali in izvedli so prireditev Kresna nedelja, na kateri so predstavili postopek pridelave in predelave lanu v platno, uspešno so se vključili v projekt Po poteh dediščine ... korenine slovenske identitete. Sodelovali so v vseh delavnicah tega projekta in izdelali zloženko o turistični ponudbi vasi. Postavili so tudi informacijske table in organizirali strokovno ekskurzijo v Slovenske Konjice in okolico. Organizirali so polhanje in delavnico za izdelovanje novoletnih voščilnic ter silvestrovanje na prostem. Na občnem zboru so izpostavili problem prostorov za delovanje kulturne sekcije. Zupan je povedal, da usoda Kulturnega doma še ni znana, vendar obstaja ideja, da bi v dolgoročnem planu predvideli gradnjo večnamenskega prostora ob osnovni šoli. Povedal je tudi, da se je družina Plečnik pripravljena odpovedati lastnini Zadružnega doma, če bo občina skupaj s Kmetijsko gozdarsko zadrugo investirala v izboljšanje funkcionalnosti prostorov tako, da bodo služili v dobro krajanom. Zupan je še povedal, da se bo v KS Hotedršica nadaljeval projekt CRPOV, če bodo uspeh pripraviti pravi program. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za leto 2000. Organizirali so že predavanje o okenskem in balkonskem cvetju, pripravili bodo še natečaj za izbiro krajevnega simbola - spominka. Pripravljeni 80 Urediti javne vaške zelenice in jih polepšati s cvetjem. Uredili bi radi dve pešpoti v okolici in Gospodov studenec v Zeleni dolini. Nadaljevali bodo sodelovanje v projektu Po poteh dediščine .... jionovno pripravili Kresno nedeljo. Kulturna sekcija bo poleg skečov pripravila tudi premiero kakega zahtevnejšega gledališkega dela. Nekaj članom hi radi omogočili pridobivanje znaj tujih jezikov, tečaj predenja v stari GregorČkovi niši pa že poteka. V program želijo vključiti čim več krajanov, saj si prizadevajo za lepše in kvalitetnejše življenje na vasi. Mojca Dolenc Očistimo naše okolje in gozdove Le kako bomo ohranili naravno in kulturno dediščino, ko pa imamo toliko črnih odlagališč. Ali so rešitev samo čistilne akcije? Kako si lahko pomagamo sami? V zadnjem času, predvsem aprila, smo pogosto slišali o številnih čistilnih akcijah, ki jih izvajajo ljudje v svojem kraju. Skrb za okolje v katerem živimo, je čedalje večja, kar je zelo pozitivno. Tudi v Logatcu so vse lovske družine, krajevne skupnosti, osnovne šole in drugi to vzeli zelo resno in sprejeli, da bodo bolj skrbeli za okolje. Pravno področje skrbi za okolje ni dobro urejeno, zato je težji nadzor nad kršitelji. Upamo, da bodo občinski veljaki v prihodnosti, v soglasju z državo, kaj premaknili prav na tem področju. Velikokrat namreč izgleda, da otroci bolj skrbijo za red v naravi, saj imajo OS pogosto čistilne akcije in s tem tudi okoljsko vzgojo. V okviru aprilskih čistilnih akcij, ki jih je organizirala Zveza lovskih družin Slovenije, je čistilna akcija potekala tudi v naši občim. Udeleženci so očistili marsikatero črno odlagališče polno avtomobilov, televizorjev. sledi In i kov, starega pohištva ... Našli so tudi najnevarnejše odpadke, kot so akumulatorji ter druge nevarne snovi, ki odtekajo v zemljo in onesnažujejo podtalnico. * .islilna akcija je imela dva namena - očistili črna odlagališča in Opozoriti občane, da morajo bolj skrbeli za naravno okolje. (Jani lovskih družin občine 1,0gatec so se te akcije udeležili skoraj 100% iu s svojim zgledom dokazali, da jim čisto okolje nekaj pomeni, saj so privabili k Sodelovanju tudi OS m ostali' krajane. S skupnimi močmi so odstranili približno 100 kubičnih metrov odpadkov, Pri tem je aktivno sodelovalo ludi Komunalno podjetje Logatec, ki je zbran.....Ijiadke odvažalo na osrednje odlagališče. Tudi skavti so organizirali čistilno akcijo, ki je jiolekala 20. aprila ui s tem pripomogli, da bo narava zasijala v vsem svojem pomladnem razkošju. Bernarda Rudolf Rovtarji izpolnili obljubo Dve leti mineva odkar je Posočje na veliko not! prizadel močan potres. Zelo hudo |e poškodoval tudi majhno vasico DrežuLške Ravne pod mogočnim Krnom. Pridnim ljudem, ki so pod kinom urejali svojo gorsko vasico, seje v trenutku sesulo vse. In potem: obup in groza. Liliua svetla luč je bila, da v nesreči niso ostali sami in je pomoč prihajala od vsepovsod. karitas je v štirinajstih dneh zbrala obdelan les za ostrešje ter denar za kritino. I lobri ljudje pa so obljubili, da bodo ostrešje pomagali postaviti Iu dokončati. Toda borba za dokumentacijo za zidavo je trajala dolgo, predolgo, skoraj dir leti, Po prazniku sv. Jožefa pa je bila stavba vendarle pripravljena za postavitev ostrešja. Ves les so prepeljali v I »reŽnico Že jeseni, domači pa so ga lepo oblikovali In zaščitili. Tako se je začelo naše obljubljeno delo, katerega mojsler je bil Janko Mlinar iz Vrsnika. Iz Rovi je prišlo kar osemnajst mož in fantov Iu v dobrih treh dneh je bilo delo končt...... ()b odhodu iz. I »leziiiskih Kaven se je družina Ivaučič vsem, ki so pomagali, najlepše zahvalila, s solzami sreče v očeh iu besedami i "Hvala vam, Rovtarji". Župnijska Karitas Rovte pa se zahvaljuje vsem. Iu so kakor koli pomagali pri tem velikem delu. Rovtarji smo srečni, saj smo s leni delom dali kapljico dobrega ljudem izpod Kina Mateja KunUi Tudi v Kovlah so se zganila dobra srca in s pomočjo Župnijske Karitas organizirala pomoč za Posočje. Toda Rovtaiji so boleli dali svojo pomoč ločno znani hiši, ki bi ji pomagali vsaj pri pripravi in postavitvi celotnega ostrešja. Izbrali so družino Ivancic v Drežiuških Ravnah, družino s petimi otroki. (Gospodar,lože kar nI mogel verjeli, da je nekje v snu Slovenije skrita župnija Rovte, ki hI jim pomagala pri postavitvi ostrešja ua novi hiši. Župnijska fyašL ilovice stran Gospod magister V začetku februarja so v Logatcu otvorili prenovljeno lekarno. Ob tem dogodku smo se spomnili tudi magistra farmacije Janeza Kristana, človeka, ki je pred davnimi leti odprl prvo lekarno v Logatcu. Podatke o njem smo si sposodili iz zapisa, ki ga je o njem ob letošnji otvoritvi pripravila mag. farm. Tilka Jerič, dolgoletna upravniea Lekarne Logatec. Janez Kristan je bil rojen v Mengšu kot prvi otrok šestčlanske družine. Mladost je preživljal v Novem mestu in Ljubljani, kot praktikant pa je delal v kamniški lekarni. Leta 1914 je bil vpoklican v vojsko, ki jo je preživel v italijanskem ujetništvu v Neaplju. Ko se je vrnil domov, se je vpisal na zagrebško univerzo in se preživljal tako, da je pol dneva delal v farmacevtskem skladišču drog in pomagal tudi svoji sestri. Po končanem študiju je dobil službo v ljubljanski lekarni Sušnik. Leta 1928 pa je od takratne apotekarske zbornice dobil koncesijo in pri Krištofu ob železniški postaji odprl prvo lekarno v Logatcu. Kot farmacevt je bil odličen strokovnjak, skrbno je sledil novostim doma in v tujini. Marsikateri Logatčan se še spominja njegove široke razgledanosti, bogatega strokovnega poznavanja magistralne recept ure in tudi veterine. V Logatcu je bil Janez Kristan ugleden "gospod magister", vedno pripravljen pomagati revežu - delavcu. V njegovi lekarni se je zbirala napredna inteligenca. od socialistov do predvojnih komunistov. V času druge svetovne vojne je z zdravili pomagal partizanom po vsej Notranjski in Primorski. Italijani so v neki hajki izvedeli za zdravila iz logaške lekarne in so ga hoteli odpeljati v Conars, a se je spretno rešil. Takrat je Kristan pred "črno roko" rešil življenje svojemu praktikantu, Tonetu Malavašiču . Magister Kristan ni bil le lekarnar, dolga leta je bil član občinskega odbora, aktiven pa je bil tudi na športnem področju, saj je bil organizator prvih smučarskih tekov v Logatcu in član športnega društva Sokol. Rad je imel naravo in planine. Bil je vesele narave, duhovit in socialno čuteč. Se danes vedo starejši ljudje povedati, da jim je včasih dal kakšno zdravilo kar zastonj. Znamenja na Logaškem Kapelica p'r Hammerlitz Rojstvo kapelice, posvečeni Mariji -pribežališču grešnikov, ki velja za domačo kapelico lakerjevib v Dolenjem Logatcu, sega V leto 1906, ko jo je dvorm finančnik na Logaškem glavarstvu Rudoll Hammerlitz (1862 - 1932), priženjen k Jenčičcvim. postavil ob svoji domačiji nekako na mestu, kjer je dotlej stalo znamenje križa že od leta 1791; to znamenje pa naj bi nasledilo še starejše iz, leta I 636. Vse tri letnice je dal spominsko vklesati na poseben podstavek v kapelici prav načrtovalec in postavitelj kapelice Hammerlitz. l'o pripovedi njegovega vnuka Riharda (R i kota) Lrkerja je utegnil njegov ded povzeti obe starejši letnici iz urbarskih ali vizitacijskih zapisov. (Fotoi F.Boftatoj) Obe prejšnji znamenji križa sta stali namreč ob vaškem napajiilisču. kamor je dotekala voda no lesenih ceveh i/. sajerja poli Pungradom; mimo napajalliča pa je vodila še do leta I lit 11 edina prometnica z Vrhnike skozi Levico In nato po sedanji hrojski poti. kije brodila LogaŠČico, mimo Sekirice proti Oorenjemu Logatcu (Cerkovski vasi). Kapelica (dimenzije: tloris 189 x 130 cm, višina - od tal do vrha križa 489 cm) vzbuja posebno pozornost tudi po arhitekturni zasnovi, saj se z vzhodnjaškim nadihom izrazito razlikuje od tipike notranjskih kapelic. Projektant (načrt branijo Erkerjevi v domačem arhivu) Rudolf Hammerlitz je kol avstrijski vojščak ob aneksiji Rosne nekaj časa ležal ranjen v bolnišnici v Travniku, vezirskem mestu, ki je z bogato tn slikovito orientalsko-otomaiiskii arhitekturo mladega vojščaka tako navdušilo, da je nekaj tega navdušenja ujiodobil tudi v »svoji* kapelici. Konstrukcija, razen strehe, ki je lesena in obdelana s pločevino, je iz betonskih odlitkov, ki BO |ib izdelali v delavnici mojstra Matevža Oblaka (pradeda sedanjega cementninskega podjetnika Bogdana Oblaka). Prvotno podobo Marije -pribežališča grešnikov je upodobil po malini Marijinega pribežališčnega plašča - Ptujske ali Planinske gore znani vrhniški podobar Ogrni. Med drugo svetovno vojno jo je prenovil Franc Ksaverij Oblak; pred nekaj leti pa jo je icsiavmal študent arhitekture Lovrenc l.rker (jiiaviuik načrtovalca kapelice). Ob prenovi nekdanje "cesarske ceste« skozi l.o»alec M).r)2 je bila tudi ta kapelica programirana za podiranje. Prvi poskus se je izjalovil, ko so prišli riisitelji z ŽagO, misleč da je kapelica lisrn.i; beton pa se je žagi uprl. Rušenju se je še posebej zojiei sta vila I laimuei litz.nv a bil Rerla z dokazovaii|em. da je jnostorsko okolje s kapelico zgodovinsko umetnostno zaščiteno In kapelica je obstala. Zanjo in njeno okolje skrbijo Erkerjevi; kako lučko pn/ec luili kdo oil mimoidočih tudi prijetna gospa izpod Cemšeniike planine. noreti Sir/um ii Ni mu bilo zmeraj lahko, še posebno ne v času, ko je bila njegova lekarna nacionalizirana, predvsem zaradi takratne občinske oblasti, ki mu ni bila naklonjena. Vendar je vedel, kaj je bistveno v življenju, in večkrat je rekel, da je skrivnost sreče in zadovoljstva skrita v drobnih stvareh, ki kot kamenčki sestavljajo življenjski mozaik. Ko ga je kaj prizadelo, je iz oficine odšel na vrt, se vrnil z lončkom amarilisa in s šegavostjo dejal :"Orduš, je lepo! Vredno je živeti." Magister farmacije Janez Kristan bo ostal zapisan v spominu vseh, ki so ga poznali. Njemu je posvečena tudi posvetovalnica v logaški lekarni -posebna soba, ki so jo ob preurejanju opremili z delom stare lekarniške opreme iz njegove lekarne. Je priča časa, koje bila večina zdravil izdelana še na osnovi magistralne reeepture in je bilo v lekarni še veliko romantike. Opremo je lekarni prepustila Kristanova hčerka, ravno tako magistra farmacije, Janja Martelanc. ['etra Trček ZAHVALA Oh nenadni izgubi dragega moža, ata in Starega ata Alojza Brusa strojevodja v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga tako številno pospremili ua njegovi zadnji poti. Hvala vsem za ustne in pisne izraze .sožalja. za podarjeno cvetje Iu sveče. Zahvaljujemo se gospodu Vojku Rupiukii za ganljive besede slovesa in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menart m gospodu Kuncu za lepo organizacijo pogreba m pevcem Pomladnega odmeva za zapete pesmi. Žalujoči: žena lončka, sinova Jože m Tone z. družinama Moč velikonočnega veselja Koje 30. aprila letos gospod nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode v Dolnjem Logatcu štel srečanje z birmanci za presenečenje, kakršnega še ni bil deležen, je ljubeznivo privolil za pogovor za Logaške novice. Kako običajno nagovarjate birmance, kako jih vzpodbujate, kako opogumljate? Vsakič je nagovor namenjen vprašanju vere v Boga in odpovedi hudemu duhu. Gre za izpoved zaveze bogu, ko mlad človek postaja zrel kristjan, samozavesten in odprt za božjo milost, ki prek cerkve odpira pot v življenje, polno smisla in lepote. Zato naj bo življenje mladih ponosno z veliko notranje radosti in hvaležnosti, brez bojazni, brez manjtJrednostih občutkov. Človek naj se nenehno priporoča v molitvi: Gospod, daj mi močno vero! Kako se Vaša maksima ob posvećenju v ljubljanskega nadškofa »Stati inu obstati« udejanja skoz cerkveno življenje? Geslo, ki sem si ga izposodil pri Trubarju, izhaja prav iz močne vere. Danes se mi zdi prav priseganje na to misel še toliko bolj utemeljeno, kot takrat, ko sem jo izgovoril. Ena poglavitnih nalog škofa je gotovo, da naravnava s svojo držo tudi pokončnost vernega ljudstva: stati pred vernim ljudstvom in mu vlivati samozavest z globino verskih resnic, ga. opozarjati na pravice v državi in ga pozivati tudi k državljanski odgovornosti. Prav ob opozarjanju na pravice in državljansko odgovornost se Vas pogosto lotevajo kritiki tudi z blatom in tudi z neokusnimi žaljivkami. Vaših ugovorov praviloma ne zasledimo, pa se zdi, kot da ljudje pričakujejo tudi zavrnitev vaših zoprnikot'. Foto: Franjo Bogataj Res je prvo, da je zlonamernih očitkov kar veliko, in drugo, da očitkom, ne ugovarjam.. Kar seveda, ne pomeni, da se strinjam, z očitovanji in vsevrstnimi podtikanji. Vendar morale razumeti, da se cerkveni služabnik, reciva, škof, ne more in ne sme spuščati na raven, s katere prihajajo napadi, še posebej tisti nizkotni, zlonamerni in brez časti. S te ravni se preprosto ne da reagirati. Dostojanstvenost je moč braniti le z dostojanstvenost jo. Česa ste ta hip najbolj veseli? Nasploh sem vesel življenja v Bogu. Ta hip pa sem. najbolj vesel množic, ki polnijo cerkve. Vesel sem, da se na Slovenskem ljudje trumama približujejo cerkvi, jo čutijo in z njo praznujejo - velikonočno veselje. Marcel Stfjančič Spominje veće in zaradi tega, kar je večno, moramo živeti. 01 ) noleei i ZAHVALA zgubi našega ljubega ata in starega ata Iranca Moroza iz I lotedršice, se iskreno zahvaljujemo bližnjim sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena iskrena sožalja, cvetja in sveče. Posebna zahvala dr. Zuraju za njegovo zdravljenje in g. župniku za lepo opravljeno sveto maso. Zahvala tudi gasilskemu društvu Hotedršica za lep govor, pevcem in pogrebnemu podjetju Menart. Iskrena hvala vsem. Vsi njegovi Poleti, poleti, nad izmišljenim, poleti tja, kjer zvok se sliši angelov, poleti tja. in se ne boj. Zapustil svet si brez skrbi, pustil nam. praznino in veliko bolečino, ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje. Obdrži zdaj spomin na me. kličem ti nasvidenje! ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in ata Vinka Petkovška se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter mu darovali cvetje in sveče. Zahvala sorodnikom, prijateljem iu sosedom za podarjene svete maše, gospodu župniku za lep obred, gospodu Viktorju Senu za prelep govor in pogrebnemu zavodu Menart. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Draga, hčerki Vera z možem Dominikom in Nada z možem Janezom, vnuki: Matej, Jani, Marjeta in Gregor ter ostalo sorodstvo stran fyad* novice TOVARNA OPEK NIŽJI URADNIC OPORA VRTEČIH SE DELOV NAVAt VLAGATELJEV NA BANČNO BLAGAJNO MUZA UU-BEZENSKE POEZIJE SESTAV-UALEC KRIŽANK TOALETA. STRANIŠČE JEZIK ČRNCEV BANTU VOZNIK ROLKE PREBEŽNIKI PRED TURKI IZ BOSNE STARO GRŠKA DOLŽIN- DEL TREBUŠNE MRENE SRNJAK Z VILASTIM ROGOVJEM BACIL SUROVOST, BREZOBZIRNOST IGRALEC NELSON REKAVSZ SPAI PESEM PRI UMRLEM SLOV. AGRONOM (MILOŠ) SL MECEN (ŽIGA) GOVEJI MLADIC VELIK WRSKJRAK KULlCZA TEVAIAK* INFOUMOI ZVEZNA DRŽAVA NA JZ ZDA ODMIK OD stene pri alpinistih ijab mu LESEN MAJHEN PLUG mm DONAVE V ROMUNUI lEGIONARJI V 3 VRSTI ZDRAVKO AJDIČ NEODIM PREBIVALKA EMONE GOZDNA ŽIVAL ILOVICA CIRKONIJ STANJE ZELO MAJHNE VLAGE i NAČIN ' NEMŠKI i GRŠKA OBRAV- I PISATELJ | BOGINJA 1 NAVANJA REMAROUE MODROSTI SLOVENSKA SLIKARJA NA ŠTAJERSKEM URETIKUM REŽISERKA (MARIJA) NATRU RIBISJfCA MREŽA IVAMAJOLI MAJHEN DIRKALNIK BRZOJAVKA MRAVLJA NARAŠČANJE PRAVI POMEN SALE SEVERNI JELEN MELODIJA KI SE POJE ODPRT VOZ ŠVEDSKA VALUTA DOBA MED ZRELOSTIO IN STAROSTJO, ZLASTI PRI ŽENSKAH; KLIMAKTERIJ VRSTA hruške angieska VIOIOK-CiUSTKA NESTABILNI HUD STRUP OSNOVNI DELEC ATEK, ATI OSEBNI DCiHipDEK OBUTEV PRST SLOVENSKI !'!]'npis[f URŠULA ILOVŠEK JAMA Z ILOVICO HRVAŠKO UGAMSKO DRUŠTVO KEMIJSKI ELEMENT KLOAKA NEPTUNIJ ZAREZE PRI DNU V SODIH KONEC POLOTOKA ANGLEŠKI IZRAZ ZA KOŽO MAGAZIN GROZDNI SLADKOR MONGOLSKI VLADAR NAP1AČILO, NADAV PLAČILO BRKATA UJEDA ZEMLJIŠKA KNJIGA AMERIŠKIH ! SSl JAKOVA TITAN LOZNICA AMERIŠKI HUMORIST j HITROSTNI GAŠPERIČ DRSALEC HEIDEN OPERNI SPEV RJAVA KRAVA ž BELIMI LISAMI OFLEiKI Benjamin GANTAR s.p. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilna rešitev gesla nagradne križanke iz prejšnje številke je: Hitra izdelava pohištva. Izžrebali smo nagrajence: 1. nagrado, omarico za čevlje v vrednosti 14.000,00 SIT prejme Jože Selšek, Rovtarska 3, Logatec; 2. nagrado, gostinske storitve v vrednosti 3.000,00 SIT prejme Marjana Kobal, Zelenica 34, Logatec; 3. nagrado, gostinske storitve v vrednosti 2.000,00 SIT prejme Vinko Rupnik, Partizanska 4, Logatec; 4. nagrado, gostinske storitve v vrednosti 1.000,00 SIT prejme Mateja, mateja.a.mlakar@kiss.unHj.si; 5. nagrado, gostinsko storitev v vrednosti 1.000,00 SIT prejme Valter Žnidaršič, Dolenja vas 10 B, Cerknica. Nagrajenci lahko po nagrade pridejo na uredništvo Logaških novic. Tudi tokratna križanka prinaša za pravilno rešeno geslo pet nagrad, ki jih podarja samostojni podjetnik Benjamin Gantar iz Logatca: 1. nagrada: uokvirjena grafika umetnika Sebastjana Peršolje v vrednosti 20.000,00 SIT; 2. -5. nagrada: glasbena zgoščenka. Rešitve pošljite na naslov Logaških novic do 25. maja. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, ki jih bomo prejeli po pošti, faxu ali e-mailu. OFLEUCI Benjamin GANTAR s.p. Vilharjeva6.1370 Logatec M( UUTfiir 0609 649 602 rniloN 061 / 741 406 sllkoplesbarske storitve, barvanje fasad in napuščev, suha montaža sten In stropov po sistemu KNAUF, Izvedba DEMIT fasad ... &faiie novice ŠkodaFabia je novi avto za nove čase Podjefje za trgovino in avtoservis avto center idrija dao Fabia je najnovejši rezultat tehničnega sodelovanja tovarne Škoda s koncernom Volksvvagen. Škoda pri proizvodnji svojih avtomobilov uporablja najnovejšo tehnologijo, ki omogoča doseganje najvišje kakovosti za sprejemljivo ceno. Avtocenter Idrija, ki je pooblaščen prodajalec in serviser avtomobilov Škoda na Logaškem, je s tem avtomobilom osvežil in razširil svojo ponudbo, ki sta jo doslej sestavljali Felicia in Octavia v limuzinski in karavanski izvedbi. Na nedavni predstavitvi v Logatcu so ljubitelji avtomobilov Fabio tudi preizkusili. Fabia je kakovostno in zanesljivo vozilo, narejeno na povsem novem podvozju koncema Volksvvagen. Gladka in elegantna oblika karoserije, z zlivajočim se zadkom, z odbijači v barvi avtomobila ter z značilno Škodino masko, deluje enovito in harmonično ter poudarja njeno stabilnost in privlačnost. Notranjost Fabije ponuja udobje in zagotavlja prijetno počutje. Že pri prvi vožnji boste spoznali, da so vsi elementi upravljanja zaradi ergonomične namestitve in možnosti prilagoditve, udobno pri roki. Poleg udobne, zgotavlja tudi varno vožnjo. Ima torzijsko izredno stabilno karoserijo, ojačitve najbolj izpostavljenih delov, ki učinkovito absorbirajo energijo pri trčenju, sodoben zavorni sistem, elektronski sistem blokade diferenciala, zategovalnike varnostnih pasov in varnostne zračne blazine. Fabia ima vgrajena tudi sodobna varovala proti kraji avtomobila. V svoji opremi Fabia kupcu ponuja tri standardne pakete: classic, comfort in elegance. Ob doplačilu pa so na voljo še različni dodatki. Najbolj opremljena Fabia že nudi vse tisto, kar danes ponujajo sodobni evropski avtomobil višjega cenovnega razreda. Sodobni in preizkušeni motorji, trenutno v različicah 1,4 litra s 50 oziroma 75 kVV ter 1,9 litra SDI s 47 KW, ki poganjajo tudi druge avtomobile iz koncema Volksvvagen, so tudi eden izmed argumentov, ki govorijo v prid Fabiji, saj ji dajajo moč, prožnost in dinamiko, a dolgo življensko dobo. Fabia je že na voljo bodočim kupcem. Na Avtocentru v Idriji vam za nakup nudijo tudi ugodne kreditne pogoje, možnost nakupa na leasing in nakup »staro za novo«. Pri njih boste Felicio, Octavio in Fabio lahko tudi preizkusili. S katerim od njihovih testnih avtomobilov pa boste svojo družino, prijatelje ali znance, za simbolično uporabnino, lahko popeljali na preizkusno vožnjo tudi preko vikenda. Vabijo vas v svoj prodajni salon na Gregorčičevi 10 v Idriji, kjer so vam na voljo vsak delovnik med 7. do 17. uro ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Oglasijo se vam tudi na telefonski številki 065/ 71-500 ali 05 37 71 500. Oglasite se in spoznali boste, da je Avtocenter Idrija vaš najboljši partner! avtotehna in URBAS Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/ 7051 725, 7051 735 ASTRA letnik 99 200.00,00 SIT popusta darilo - lita platišča in zadnji spojler VECTRA letnik 99 250.000,00 SIT popusta darilo - presenečenje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI lODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL ATI Xpert 2000 cj>r-$*w AGP 98. 900 sit ^ wr,*e^x rewnte/32x read w n RIVA mh Mb4 sz$0° * U)<3>P min 4Gr MMltlMsit STB Voodoo3 2000 16X1 PO 24.900 sit STB VooAooi 2000/3000 KUM 26.500/31500 sit Diamond Viper II2200 z^m*^*!%*™<{ 32HI m 45.500 sit 66.500 stt/68.900 stt VSICI E8UJEJO M S3 Procesor// d lil II Cr 11 flBfc§0£R| iliZHJ fHff*? M$D-t? 3X900sit 700MHz 63.700 Sit ABIT KA7 45*800 sit 750MHz 84.500 sit L$K7W33KXf33 31800 sit 800MHz /08600 sit MiCROSJAR K7PR0 35J00sit Procesor/t K6 2/ttl m m m MilMijW||4 rpc Tiur Creative Annihilator UkJIVL gfgg s3 200 sit nnrrr Matro* G400 MAX iMIfclil 32MB*GF 60.600sit L? I'II VIOK P/exWriter 8/4/32A in /2/4/32S EDEN IZMED NAJBOLJ ZANESLJIVIH ZAPISOVALCI KDKRAT NA IDF. KRMILNIKI TER Z 8X HITROSTJO ZAPISOVANJA ti 46.200 sit 64JO* sit TER NAJNOVEJŠI IN NAJ HITRPJSI/AfTOVALNIKV SLOVENIJI S KAR 12X HITROSTJO ZAPISOVANJA TER S 5MB PREDPOMNILNIKA. rr llaco pute Ki III 499MHi - 21499 stt ££#t 6S.500 sit Pestra izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium III) ter AMD (K6-2/3, Athlon)! ^J%^ Mlisher Domači Igralni intel celeron 466 intel celeron 500 intel celeron 500 PCChips DM756LMRT lucky star va693ac udma66 abit beć II udma66 64mb ram 64mb ram 64mD ram seagate lOgb 5400 13 lgb 5400 jbm 2Q - . mQ graf. kart,ca 8mb agp voodoo3 2m 16mb Qgp mQ16mb Qgp midi tovver, fdd tv out midi tovver, fdd cdrom 48x ide cdrom teac 40x ide, sound 32bit stereo 3d creative live! plaver 1024 86.7** s/t HP8250tWe*t fefet 4x write/4x rewrite/24x read 51700 sit/77.900sit compuurs Opekarska 51A, Ljubljana t:061/339315 £061/339314 prodajah mlacom.si, www.mlacom.si m/ midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32b'rt stereo 3d speakers 80w modem 56kbv90 mrežna lO/lOOMb UTP cherry g83 slo logitech pilot vvheel speakers 200w modem 56kb v90 amr cherrv g83 slo logitech pilot vvheel creative 4 point surround modem usr 56kb v90 chern/ g83 slo logitech pilot vvheel 125.200 sit 157.300 sit 228.900 sit stran fyaš£e novice RENAULT ...vsi zamudniki... AKCIJA EUROTAX + še vedno traja VSE ZVESTE PRIVRŽENCE ZNAMKE RENAULT m VSE TISTE, KI BODO TO ŠE POSTALI, BOMO BOGATO NAGRADILI. Če se boste v maju odločili za nakup novega vozila CLIO KANGOO osebno vozilo MEGANE (razen SCENIC), hkrati pa nam dovolili, da od vas odkupimo rabljeno vozilo katerekoli znamke, vam v Avtohiši REAL, PE Vrhnika nudimo: 120.000 SIT POPUSTA ob nakupu vozila CLIO ali osebnega vozila KANGOO 150.000 SIT POPUSTA ob nakupu vozila MEGANE (razen SCENIC) + DARILNI BON Vsi lastniki vozil Renault boste nagradni bon prejeli po pošti, vsi ostali, ki bi želeli zamenjati svoje rabljeno vozilo znamke Renault za novega, pa se oglasite v našem salonu in darilni bon vam bomo podarili. Avtohiša REAL, PE Vrhnika, Jeliivškova 6, Vrhnika, tel. 750 57 20 Oiivši AVTO CENTER Vrhnika) SUKNO TRGOVINA NITKA v novi spomladanski preobleki na isti lokaciji Cankarjeva 7, Logatec vas vabi na nakup čudovitih modnih tkanin za lepe spomladanske dni in ostale priložnosti: # OBHAJILA, BIRME, MATURE Možnost nakupa blaga po naročilu. DOBAVA TAKOJ. GOTOVINSKI POPUST 5% VABLJENI K NAKUPU, CENE SO ZELO, ZELO UGODNE telefon:: 742 220 ^ Menard Tržaška 14a, 1370 Logatec TRGOVINA, SERVIS IN MONTAŽA BELE TEHNIKE IN HLADILNIH SISTEMOV PLINSKI KOTLI SaunierDuvai KLIMATSKE NAPRAVE tel.: 061/741 014, fax: 061/742 177 Som-Oprema ODPRTO: 8.30 - 12.00 in 16.00 -19.00 sobota: 8.30 - 12.00 TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA - tržaška cesta 7, tel.: 0175 os 255 SEDEŽNE GARNITURE VRHNIKA - ljubljanska cesta 10 tel- 061753 302 SEDEŽNE GARNITURE, KAVČI, DVOSEDI, FRANCOSKE POSTELJE, POGRADI, DNEVNE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PREDSOBE, OMARICE ZA ČEVLJE, GARD. OMARE, SPALNICE, VZMETNICE VSEH DIMENZIJ, JEDILNICE IN JEDILNI KOTI, MASIVNO POHIŠTVO, KREDENCE, KOMODE, PISARNIŠKO POHIŠTVO... BREZPLAČNO SVETOVANJE ZA KUHINJE PRI VAS DOMA AVTO SOLA Tečaj cestno-prometnih predpisov A.B.C.E m II KATECORIJE BO l.r>. S. 2000, OB IK. URI. Možnost plačila ur vožnje na več obrokov hrcz ulin-sli .ili luiu'm kredi) od 6 meucev do r> let, POPUST za dijaki: in študentk, IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI Ali LUKI JANI, vabljeni tudi tinti, ki ste tečaj ITI' opravili pri drujji avlošoli. Inf. in prijave: AVTOŠOIA Slar.i e 2:1. Vrt 1111 K.i tel.: 061 / 7.r>() 40 1" URADNE UREl torek, ireda, četrtek od 12. tl<> 17. ure vsak dan od 7. ilo 19. ure, GSM: 041 / 7:i!i 838 PRODAJA UR IN ZLATEGA NAKITA POPRAVILO UR IN ZLATEGA NAKITA, MENJAVA BATERIJ IN PASOV , GRAVIRANJE. Graviranje in izdelava napisnih ploščic za vrata stanovanj, poštnih nabiralnikov in zvoncev. Velika izbira modnih ročnih ur, otroških ur, vseh vrst budilk, stenske ure. Popravilo starih stenskih url Vinko Marinšek.., Stara cesta 10 1370 Logatec telefon: 061/742 679 w m icršL novice z\kom ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betajnova 51, tel.: (01) 7504 880, fax: (01) 7504 751 1360 Vrhnika, Slovenija PRODAJNI SALON POHIŠTVA VRHNIKA, TRŽAŠKA 11 (SALON LIKO) BBI i v 11 V maju Vam za nakupe nad 50.000,00 SIT plačanih z gotovino, dajemo 3% popust. VABLJENI VSAK DAN MED 9.30 IN 1 7.00 URO, in SOBOTO MED 8.00 IN 12.00 URO. I VELIKA R A Z S T A V A BS CITROEN XSARA 000,00 sit NAJPREJ JE BIL NAVDIH •i saxo KREDIT PO POLOŽNICAH 1.300.000,00 SIT paket dodatne opreme ali kovinska barva brezplačno BERLINGO simpatičen avto za simpatične ljudi po ugodnih cenah letnik 99' DODATNI POPUSTI V MESECU MAJU ZA AVTOMOBILE LETNIK 1999 V našem servisu vam zagotavljamo dostavo rezervnih delov v 24 urah, sodoben servis in pestro izbiro dodatne opreme za vaš avto. V primeru daljšega popravila vozila, nudimo nadomestno vozilo, strokovno usposobljen kader pa bo poskrbel za vaše vozilo. Srečno vožnjo! PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTV0 LICARSTV0 CITROEN M l 8* ! Drenov Grič 99,1360 Vrhnika teiyfax: 061 751 007, 753 807 SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME NUDIMO VAM - vse za centralno kurjavo - vodovodno instalacijo - vodovodne armature ARMAL, NOBILI, CISAL PLINSKE PEČI in ostale peči za centralno ogrevanje RIELL0 1'KAVA II Ml'1 K AM i; \ OB VSAKIM (ASU ALUMINIJASTI RADIATORJI TITAN ODPRTO: od8.dol9.ure, botaod8.dol3.ure trg 3 cev gradbene storitve in trgovina Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel 061/743 398, 742 485, fax 061/743 522 ZAKAJ VOZITI „KONJIČKA" NA POPRAVILO V LJUBLJANO. ČE LAHKO TO OPRAVITE NA VRHNIKI ? SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV POD HRUŠEVCO 14 tol.:(061) 751-005 Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za vsa: - osebna vozila, - mala dostavna vozila, - kombije. !!! Izdelava športnih izpušnih sistejpiov !!! POC czi L MAVRICA SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV j POD HRUŠEVCO M TOMI BLATNIK a FLAMINGO VRHNIKA-center LJUBLJANA Uradne ure: pon. 7- 15 tor. ; 10 - 18 sre. : 12 - 18 'čet. 7 - 15 pet. : 12 - 18 sob. 8- 12 CASERMAN PAVEL s.p. VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA TEL.: (061) 752-455 FAX: (061) 756-188 fyade novice nepoo^a^ *<■ **** Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Posebni model Audi A4 Copyright je drugačen od drugih. Opremljen je z enim od paketov celovite dodatne opreme. Za paket Sport I, Sport II, Elegant I, Elegant II boste plačali samo pol cene. Da boste tudi Vi drugačni od drugih. Audi Pooblaščeni prodajalec in serviser ............y m lds i:m;i IDRIJA, Grilčeva 4, tel.: 065 743 200, fax: 065 743 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. - 17. ure > < r-\ /~1 p——v mm MEHANIKA Ij^Lr" umni KLEPARSTVO LIČARSTVO OPTIKA Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modli i /namk volksvvagen in audi. Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del. ki ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo. vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo" v kakovostne avtoplašče ... iiUOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE < os GALERIJA 2 Stara cesta 41, Vrhnika tel./fax: 061 756-102 url:http://www.galerija2-bn.si ODPRTO od po nedelj ka do petka 9^012°° in 16^019°° Strokovno in hitro vam uokvirimo vašo fotografijo, gobelin ali umetniško sliko z materiali svetovno priznanih proizvajalcev Astacor, Morman, Nielson, Rinart, Rinaldini .., V maju posebna ponudba! 10% popust =5 UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE .,040 Tli:(01) ,564040 TEL(01)7564040 Tflj{0_. i-M 1— HALLO -*j On -e-<=> jr- c» -a--a-no 756 40 40 W on -e-<=> -e- <=> -3-<=> no u-, 5 Snoopy rt-i : . cE> Sn -C- PIZZE IZ KRUŠNE PECI <=> -T-cr> o C3 ~r no DOSTAVA PIZZ NA DOM rt-» i . 5 -*-< vi on J!- t-t-* W NAROČIŠ 5 PIZZ o J>- ® PLAČAŠ 4 PIZZE. PONEDELJEK - ČETRTEK 9.00 - 22.00 PETEK - SOBOTA 9.00 - 23.00 NEDEUA IN PRAZNIKI 11.00-22.00 8 » MERKUR ;Y1YMy^YrYy^/w^ 11 A/OVA PRODAJALNA S TEHNIČNIM BLAGOM Od 27. maja 2000 v Obrtni coni, v Logatcu. vijaki, žičniki, drugi žični izdelki, stavbno in pohištveno okovje, črna in barvasta metalurgija, ročno orodje, električno ročno orodje in stroji, kmetijski in gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, zeleni program, varilno tehnični material. logaike novice, glasilo občine Logatec ■ Ustanovitelj: Občina Logatec • Izdajatelj: Mali d.o.o, zaloiMSko in trgovsko podjetje Tisk: Mali d.q.o, Odgovorni urednik: Anton M.ili ■ Stalni sodelavci(ke) lanja ivinim, I rani & igal ij, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Čormgoj, Masa Zupančič, Urška Modrijan, Ajda Žižek, Roman Kupi tik, Marcel ŠVfančič, Ksinieroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina (tik, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredniitva: Logaške novice. Mah d.o.o., Čevica 4, i './< i Logatec, telefon (01) 750 96 60, fax (01) 750 96 64, e-mail: novico mali si P< inatiš i elote ali posameznih delov in rt|iltova uporaba v diuj;ih medijih |e dovol|ena le s pisnim dovoljenjem. Po I, točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotogralii ne vračamo Pridružujemo si niavico do bacanja prispevkov Nen.iročetiih pnspevkov ne honoriramo, fotografij biez navedbe avtorja arhiv I OgaSkih novic. Glasilo prejmejo vsa gi isp» linjstva V obfini togatecbrez) ilai no, Online novice: http://www.mali.si DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: (01) 750 96 60