305 UDK 373.3(497.4Ilirska Bistrica)”1935/1942” Prejeto: 22. 3. 2022 at the time of Italian rule V prispevku je predstavljena šola v Podstenjah pri Ilirski Bistrici, ki je bila ustanovljena leta 1869 in je uspešno delovala 73 let. Šolo je od jeseni leta 1935 in do konca njenega delovanja - ske je po prvi svetovni vojni pripadalo Italiji, ki - skem jeziku je bilo tudi v enorazredni ljudski Podstenje, šola, Ilirska Bistrica, italijanska oblast, spomi- Keywords: Podstenje, school, Ilirska Bistrica, Italian authorities, memo- ries, Abstract The article presents the school in Podsten- je near Ilirska Bistrica, founded in 1869 and active for 73 years. From the autumn of 1935 until the school was abolished on 4 June 1942, One, this part of the Primorska region fell to Italy, which introduced a policy of Italianising the Slovenian population. For this purpose, Italy started founding Italian schools and in- troducing Italian language into the existing school in Podstenje also took place in Italian that period. 306 Podstenje - Stena, po kateri je vas skoraj zagotovo dobila tudi ime. 1 Izpod Stene na površje obema vojnama, pa 177. Sredi vasi stoji cerkev svetega Antona Padovanskega z visokim, kamnitim in v oglejskem slogu oblikovanim zvonikom. Zgrajena je bila - 2 3 H gradnji obeh je s svojo velikodušnostjo veliko prispeval tudi premski knez Porcija. 4 Ko pa so leta 1869 v delovanje. - 5 raznarodovanja: njihov jezik in njihove kulturne institucije bodo spoštovane.« 6 - 1 Postojinsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski oris, V Postojni: R. Šeber, 1889, str. 95. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/5001-6000/5507/POSTOJINSKO_OKRAJNO_GLA- VARSTVO.pdf (pridobljeno: 19. 5. 2021). 3 Postojinsko okrajno glavarstvo 1889, str. 95. 4 Prav tam. Str. 95. 5 Marija Kacin, Primorska šola na prepihu : ob 65-letnici obnove - ba, 2011, str. 14. 6 Prav tam. 307 Z novo šolsko reformo, tako imenovano Gentilejevo reformo 7 iz leta 1923, - 8 še dovolili uporabljati za obrede v Katoliški cerkvi, vendar so ga tudi tu leta 1933 prepovedali za pridige, in njegovo uporabo dovolili le še za petje in molitev. 9 Slo- bili zanesljivi izvajalci reforme. S sprejetjem Gentilejeve šolske reforme se je sicer poenotilo šolsko delo- vanje, ki je bilo pred tem precej neenotno. Uvedena je bila osemletna šolska obveznost za otroke od 6. do 14. leta. 10 Kasneje, leta 1939, je bila z Bottaievo Listi- no o šolstvu uvedena celo desetletna šolska obveznost. Otroci so v šolo vstopali s 4 leti, to je bila tako imenovana materinska šola ali vrtec, ki ji je sledila ljudska trajala do 14. leta. 11 - 12 - veda tudi narodne zavesti. Od šole je odvisna smer narodnega razvoja: ali naj gre po poti napredka /…/ ali pa naj se narod polagoma razkraja in propada. Bistveni element je pri tem jezik.« 13 šestletno šolsko obveznost. Mussolinijevi vladi, ki je bila sestavljena 31. 10. 1922. 8 Marija Kacin 2011, str. 20. 10 Primorske, Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 16, 2007, št. 1, str. 68. 11 Prav tam. 12 Prav tam. Str. 87. 13 Marija Kacin 2011, str. 19. 308 Enorazredna ljudska šola v Podstenjah Pred ustanovitvijo šole v Podstenjah leta 1869 so otroci iz tega šolskega 14 hodili v šolo v Trnovo, ki je bila od Podstenj od- daljena uro hoda. Prav zaradi prevelike oddaljenosti in tudi previsokih stroškov, ki bi jih morali prebivalci teh krajev prispevati za gradnjo nove šole v Trnovem, - prilagoditi za šolsko delo. Denar za to so prispevali sami, in sicer »vsaka hišna 15 Podstenje je tedaj imelo 68 prebivalcev, Podtabor 11 hiš in 60 prebivalcev ter Šembije 54 hiš in 323 prebi- valcev. 16 V celoten šolski okoliš je tako spadalo 127 hiš in 766 prebivalcev, medtem 17 14 šolo v Podstenje. 15 Postojinsko okrajno glavarstvo 1889, str. 96. 16 Prav tam. Str. 93 17 Prav tam. Str. 94 309 18 - Justina Penko. Za vmesno obdobje nismo našli dokumentov. Iz ohranjenega dnevnika (Giornale della classe) za šolsko leto 1936/1937, 19 Razred 1. razred 7 2. razred 10 3. razred 6 4. razred 12 5. razred 12 Skupaj - 20 razmerah. 21 18 Šolska kronika : zbor- nik za zgodovino šolstva in vzgoje, 31, 1998, št. 7, str. 163–174. 19 - 20 Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. http://www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7973 (pridobljeno: 3. 3. 2022) 21 Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP 377 t.e.1. Osnovna šola Podstenje/Scuola elementare di Postegna, Giornale della classe: anno scolastico 1936-1937. 310 Prvi razred: Mario Dolgan 22 (Marjan Dolgan, rojen: Livorno/Collesalvetti), Giuseppe 23 (rojen v Padovi), Maria Palumbo (ro- Drugi razred: Dolgan, rojen: Collesalvetti), Emilio Morano (Emil Morano), Rodolfo Sabec (Ru- - Tretji razred: Alberto Logar (Albert Logar), Giovanni Palumbo (rojen: Trst), Daniele Sain Carlo Dolgan (Karlo Dolgan), Lodovico Kurent (Ludvik Kurent), Giovanni - Stanislava Renko (Stanislava Renko), Maria Sain (Marija Šajn), Paolina Valencic Peti razred: - - nig (Marija Zadnik) do julija 1929, torej stari vse od 7 do 12 let. Oba razreda sta bila oblikovana v en 22 - 23 311 377 t.e. 1. Osnovna šola Podstenje/Scuola elementare di Postegna). 312 do novembra 1925, kar pomeni, da so bili stari od 11 do 13 let. Tudi v tem oddelku, Iz dnevnika lahko razberemo še število ponavljalcev. V 1. in 2. razredu jih je bilo 8, v 4. in 5. razredu pa 10. V 3. razredu ni bilo ponavljalcev. 24 - 25 V tem v Ilirski Bistrici. Zaradi slabega vremena v januarju so dvakrat od pouka izostali V kroniki za leto 1939/40 smo lahko prebrali, da je šola dobila tudi 26 knjig - italijanskih pomembnih osebnosti (Luigi Giannettino, Guglielmo Marconi itd.) - 26 Osnovne šole Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici (Trnovo), za prevoz otrok v šolo pa je organiziran šolski avtobus. - 24 Prav tam. 25 Prav tam. 26 313 314 - - Leto za njo je v podstenjsko šolo vstopila še njena leto dni mlajša sestra Stanislava – Tinka in tri leta kasneje še brat Franc. Šolo v Podstenjah je Ana obi- izgnali. Najprej so jih odpeljali v Ilirsko Bistrico, naslednji dan pa na Matulje in ni bilo doma, uspelo pridobiti dovoljenje, da ostanejo v Ilirski Bistrici. Zavetje je - - ve – Tinke in brata Franca, pridobljena v podstenjski šoli. Velika verjetnost je, da - šolo v Podstenjah. - takole zapisala v kroniki: » 27 - zaznamovalo njeno šolsko obdobje. Kljub vsemu je na šolanje ohranila lepe spo- mine. Tako je zapisala o podstenjski šoli: Spomini na šolo v Podstenjah 75 let. 28 27 Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP 377 t.e.1. Osnovna šola Podstenje/Scuola elementare di Postegna, Giornale della classe: anno scolastico 1936-1937. 28 Spomini so bili verjetno zapisani leta 2014. 315 Podstenjšek. Pot do šole ni bila dolga, saj je trajala manj kot pol ure. Vendar smo otroci za to - pa še problem, kdo naj nalovljeno odnese domov. S tem smo se izdali, da smo po lahko opravljale bolj pomembna dela. Tako je spreminjala tudi naša osebna imena. Moje ime in priimek sta se pisala po italijansko Anna Valencic. Spremenili so tudi krajevna imena. Tako je Ilirska - sko Merecce. Prepovedano je bilo govoriti slovensko v šoli, uradih, gostilnah in tam pa so pripeljali njihove. - pak samo italijansko. Stanovala je v prostorih šole skupaj z materjo in sestro po 29 Podstenjsko šolo je v tem obdobju iz vseh treh omenjenih vasi obiskovalo nadaljevali šolanja v Ilirski Bistrici, so do 14. leta obiskovali 5. razred. Tako se je morali pomagati na kmetijah. Pouk je bil dopoldne za 3., 4. in 5. razred, popoldne prirodopis, lepopisje, ki je bil najpomembnejši predmet, petje, telovadbo in vero- saj smo dobili oceno tudi za vedenje. omara v kotu je bila zbita iz desk in je imela špranje, druga pa je bila v zidu in je 29 - 316 - - ne kroc-štrace spoštovali in se je tudi bali. Klicali smo jo signorina. V prvi razred smo prišli po- drugega razreda, ki nam je po slovensko povedal, kaj moramo napisati in se nau- - - razumel, kaj je potrebno narediti, jo je prosil, da ponovi. Namesto, da bi mu še patate fagioli«. Naslednji dan je v patate fagioli«. Seveda pa da smo pogozdovali okoliške gmajne. To delo smo opravljali enkrat letno. Dobili motike in vse posadili. merendo - sko: »Mjete, mjete 317 lica.« jasno dala vedeti, in sicer je rekla, da bo ravno zato Dolfe prvi dobil malico in še a bi zato dobil pozitivno oceno. S tem je spodbudila Mileta, da je povedal vse, kaj - pred tablo. Vendar tudi tam ni dal miru. To jo je tako razjezilo, da je prijela stekle- sitna in sem morala stati pred tablo. In ker še vedno nisem - mazala dve zaušnici. To me je spravilo v jok. Potem pa sem morala recitirati neko pesem, katere zadnje besede se še da- nes spomnim, da so bile »se boriti in zmagati«. Ker pa sem - teljica dodala »in jokati«. Danes da je bila pod velikim priti- skom. Kot Slovenka pod Italijo je bila pod stalno kontrolo, da Veliko napora je od nje zahteval tudi kombinirani pouk. Tako je morala enemu razredu dajati nalogo, drugemu je razlagala, - Sošolec Dolfe je veljal za 318 je takoj zaigral neko pesem, vendar ga je slišala in se vrnila v razred. Vedela je, da tem bolj previden. »Enkrat sem brala nalogo z naslo- razpiši.« - mni, ker je imela pravico, da je šla še enkrat v šolo. Pa smo si izmislili pesmico: vedeli. Še sanjalo se nam ni, da se pravilno zapiše kuha. ostalo. Pogosto smo hodili tudi mimo vinograda. Nikoli nam ni prišlo na misel, kakšen grozd. nepoškodovana. Vendar kljub temu je to pomenilo konec za podstenjsko šolo. kjer je tudi ostala. samostan, sem prejela potrdilo. To je edini dokument, ki se je ohranil o mojem 7-letnem šolanju, vse ostalo je zgorelo. - - nadaljevanje šolanja. 319 Povzetek V Podstenjah pri Ilirski Bistrici je od leta 1869 do 1942 delovala enorazredna v dveh izmenah, in sicer dopoldne 3., 4. in 5. razred, kar pomeni skupaj kar 30 - - janskega jezika. Viri in literatura: Pokrajinski arhiv Koper, SI PAK KP 377 t.e.1. Osnovna šola Podstenje/Scuola elementare di Postegna, Giornale della classe: anno scolastico 1936-1937, Gi- ornale della classe: anno scolastico 1939–1940. - janske okupacije Primorske, Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 16, 2007, št. 1, str. 67–89. Kacin, Marija: Primorska šola na prepihu : ob 65-letnici obnove, Gorica: Goriška , Ljubljana : DZS, 1995. 20. stoletje, Ljubljana: DZS, 1994, str.72. Notranjska : A– , Murska Sobota: Postojinsko okrajno glavarstvo: zemljepisni in zgodovinski oris, V Postojni: R. Šeber, 1889. Dostopno na: https://www.sistory.si/cdn/publikacije/5001-6000/5507/ POSTOJINSKO_OKRAJNO_GLAVARSTVO.pdf (pridobljeno: 19. 5. 2021) Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Do- stopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7973 (pridobljeno: 3. 3. 2022) Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 21, 1998, št. 7, str. 163–174.