Št 17., V Gorici, v soboto dne 8. februvarija4908. bbaja trikrat ¦»'leden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4.. uri-,* popoldne ter stane po p081 prejemana ali v Gorici nabora pogiljan«: vse leto . . '.¦/.. \ ,:..', .15 K Tečaj Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje isradne priloge: Ob novem letu „Kaiipot po GoriSkem in SrafillCanskem" in „Eaiipot po Ijnbljani in kranjskih mestih"^ 4alje:4v^r krat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštmV ivez". Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki ^ulici štev. 7 L nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. Gabrscek Na naroČila brez doposianc naročnine se ne oziramo Oglasi is poslanice se računijo -po Petit-vrstah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-kiat*i'2 v "vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu SO v vrsta. Za obliko in vsebino oglasorodklanjaiiio vsako odgovornost. »Vse Ya narod, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavni, Uredništvo' se nahaja v Gosposki nliei St. 7 v i Z urednikom je mogoč"1 govoriti vsak c— »„--»„«„ lit dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. TJ p r a v u i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadsti:. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere n spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo is upravniStvn. »PRIMOftEG" izhaja neodvisno od »Soče< vsak petek in stane vso loto 3 K 20 h ali gld. t-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gonoi v naših knjigarnah in ieh-!e tobakamah: Sehwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ui., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovariski * v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tbbakarni Lavrenfiič na trgu della Casorma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«Ufon it. 83. — m »Gor. Tiakarna« A. GabrSSck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. I resnih trenutkih. Klerikalci so pred nami. Oni Že imajo svoje kandidate, izvzeinši Kras in trge, kjer vedo, da so slabejši. Sedaj pojdejo na agitacijo. In agitirali bodo dati na dan, posebno izdatna bo agitacija v cerkvi. Najamejo si tudi agitatorje, katere dobro plačajo, shode bodo imeli, vrhu vsega pa bodo izrabljali duhovniki cerkev in vero v politične namene. Kandidatov sicer nimajo srečno izbranih, ali kaj de to: če mogočni gospodje v Gorici postavijo tudi zadnjega mežaarja za kandidata ter mmei ukažejo, voliti ga, ga volijo. Druge še pa pridobijo s sleparskim pov-darjanjem, da gre za krščansko stvar, za vero in Boga, da torej ni treba gledati na osebe, naj bo ta aH oni, samo da bo zastopal Bkrš-čanska načela*.... Kako pa je v protiklerikalnih taborjih ? V taborjih - pravimo. Ko bi mogli reči; v taborju, bi »i bili z računi bolj na čistem in agitatorična sil« bi so mogla meriti s klerikalci takoj, kakor h' ro se spuste v divji politični boj po svoji stari navadi. Tako pa sedimo v dveh taborjft in se gledamo. Klerikalci se smejejo ter se pripravljajo na velik naskok. Kazali bodo na rucepljt u: napredne življe, povdarjali, da so t, .1 r»ui!i mšslij, enega srca, edini, piiporučali ;>.„.'.;>• Hsoje kandidate in pritiskali, toliko lažje, ker se ue more dati zadostnega odpora njihovemu boju, d o k 1 e r v 1 a d u r a z c e p-Ijcnost. In če razcepljenost kmalu ne poneha, dosežejo klerikalci že v kratkem toliko, da bi kasnejše sporazumijenje ne moglo roditi takega vspeha, kakoršeu je mogoč, če bi se sedaj združile protiklerikalne sile ter šle v boj proti tistim, ki hočejo novih šest let tlačaniti Lahom v deželnem zboru ter spraviti našo deželo na kraj propada, največ iz same dobičkarije in strankarske strasti. Ali ni žalostno, če .se sedaj grdo gledata naprednjak in Bagrar^eB, če se po deželi prerekajo možje za prazen nič v trenutkih, ko je treba razmišljati in se pripravljati na to, da stopi na volišče protlklerikalni ži- velj v kar največjem številu, da porazi tiste, ki so zakrivili toliko nesrečo v zadnjih šestih letih ? Ali ni žalostno, če se oviramo v delu, katero je potrebno pred volitvami, in če tako dajemo časa sovražniku, da se napravlja toliko lažje in uspešnejše na bitko? Dve struji sta v takozvanih „ agrarcih": ena je za skupen nastop, druga proti skupnemu nastopu ter hoče po vsej sili zmagati sama, dasi mora vedeti vsakdo, kdor zna šteti do pet, da taki „samostojiii računi" privedejo le klerikalce do zmage.,.. Položaj ni neugoden za protiklerikalce. Ni še neugoden, ali postati utegne kmalu neugoden, kakorhitro začno klerikalci svojo obširno agitacijo ter ne bo tu takoj zdravega, celotnega odpora od obeh protiklerikalnih stranij. Trenotki pa so resni, zadnji trenotki so, v katerih se moremo še nadejati zmage. Če se vržemo sedaj skupuo v boj proti klerikalcem, utegnemo jim vzeti zmago v marsikateri • volilni kuriji, toda povdarjamo: sedaj, ta- j kojl Nobenega trenotkn se ne sme j več zamudi ti! | Itadi tega pa so obračamo danes do na- } prednjakov, do somišljenikov po deželi ter ! jim priporočamo, da agitirajo za skupen na- ! stop. - j Priporočaj te skupen nastop , ob v^aki priliki, v vsakem pogo-^ voru! j V deželnem zboru «*¦ *jre nič za vero ' in ^krščanska načela", tam gre za našo gospodarsko stran. i Naša dolžnost je v teh resnih trenutkih zavzeti se z vso močjo za to, da se zberemo v dolgo falango vsi, ki hočejo streti klerikalno strahovlado ter hočejo dela v deželni hiši. Naša naloga je storiti vse, kar mogoče, i da pridejo dobri poslanci v deželni zbor. Zato ' pa pozivljemo somišljenike, da se ravnajo po tem našem naročilu. Tako storimo svojo do 1 ž- ' n o s t. Po volitvah, pa naj skončajo že, ka- ' kor hočejo, bomo mogli reči: mi smo sto- J rili svojo dolžnost, odgovornost nosijo drugi! j Naprednjaki, na delo! Miha Zega. (Iz Kanala.) Na občnem zboru »Kmečke zveze", ki se je vršil v Kanalu dne 22. kimovca 1907., je nastopil kot govornik poražen agrarec g. M. Zega. V govoru se je izključno bavil s tem, kako bi se pospešile in povzdignile razne kulture, s katerimi še peča naš gorski kmet, da bi mu iste pripomogle do boljšega blagostanja. Vsebina govora je bila skoro lepa, semtertje prikupljiva, celo zapeljiva in navidezno bi se nihče ne smel z nikakega stališča obregniti ob njo. Da je tudi kmetu treba pomoči v stanovski organizaciji, to dobro čuti in uvideva vsak človek. Prva je začela tako delo narodno-napredna stranka. O. M. Zega ni ravmo slab govornik. Toda beseda je le beseda, prijetna za uho, ker lepo zveni; ali ona je prazna reč, če ne sloni na fundamentu, ki ga tvorijo dejanja. Ker se je g. Zega tako skrito, brez tehtnih uzrokov pridružil klerikalni stranki, ga smatramo za političnega nasprotnika in dovoljeno nam je, da zaslužno kritikujemo njegovo javno delovanje. Leta 18'.)f>. jo ustanovil v Kanalu ladjarsko in vinarsko društvo." Ideja je lepa, Wi;g. ip ni«\*fe.3i.cn jo ta čin pozdravljal z radostnim srcem. Ali od leta 1895. do danes ni bilo še nobenega občnega zbora, kjer bi se razpolo-žili društveni računi na ogled, niti se ni izvršila nijedna volitev odbora. Društvo ima svojo drevesnico, vinograd in amerik. trtnico; dobivalo je doneske udov, doneske za prodana drevesa, deželno in državno podporo, toda računov ni. „Prim. list" in „Gorica" sta večkrat to s prirojeno jima škodoželjnostjo očitala, toda brez uspeha. Odborniki so pri ustanovitvi bili imevovani z večine sami učitelji, kateri so se gotovo že vsi preselili iz tega okraja, t. j. iz društvenega dolokroga. Tedaj obstoji društo iz predsednika, podpredsednika in društvenega vrta. Lepo društvo to! Kadar je bil čas določiti oddajo dreves in kolči iz društvene drevesnice in trfcnice, sta se predsednik in podpredsednik prijateljsko domenila ob pol Hterčku — in vse je bilo dobro. V prvih letih, ko se je skrbneje obdelovalo in je bila na razpolago večja množina sadnih sadik, se je število udov močno pomnožilo, s sadikami je pojemala tudi množina udov, dokler ni padla na 0. Delavci, ki so opravljali potrebna dela v društveni drevesnici in trtnici, so morali hoditi v njegovo gostimo 3, 4, 5 in tudi večkrat prosit in tirjat zaslužene dnine. Vedeti je, da je predsednik opravljal posle tajnika in blagajnika. Slučaji so bili eelo, da so si morali delavci sodnijskim potom priboriti plačilo. Tarnanja, da je društvena blagajna prazna in da mora sam isto iz svojega zalagati, so bila no dnevnem redu.- Kako brezmejno nemaren je bil v svojih poslih, nam očito dokazuje dopis goriškega deželnega odbora, ki se tu glasi dobe-sebno : Št. 1217. Gorica, 15. februarja 1906, PredsedmMvu vinarskega in sadjarskega društva v Kanalu. C. kr. namestništvo v Trstu je naznanilo deželnemu odboru z dne 26. januarja 1906. št. 1681/11., da se za leto 1905 ni mogla dovoliti tamkajšnjemu vinars. in sad. društvu nikaka podpora, ker ni vložilo predsedništvo tozadevne prošnje. To znnikarnost predsedništvo označujoče dejstvo mora deželni odbor strogo grajati pred vsem, ker je opetovano izrecno opominjal društvo, naj se obrne na visoko vlado za podelitev podpore iz državnik sredstev. Da je vlada voljna podeliti podporo, priča okolščina, da je dala tamošnjemu društva glasom uradno navedenega namest-ništvenega dopisa za tekoče leto 200 K na razpolago. Ta podpora pa se nakaže šele tedaj, ko vloži predsedništvo nalično prošnjo. Nalaga se torej predsedništvu, da se nemudoma obrne do c. kr. namestništva Dvajset let pozneje. Hadaljevanje = ,,Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) — Moj Bog, vzdihne ona, ki je kleče* molila, ohrani mojega moža, ohrani mojega sina, in vzemi to moje žalostno in revno življenje. — Moj Bog, vzdihne deklica, ohrani mi mojo n^ater! — Vaša mati vam ne more nič vee pomagati na tem svetu, Henrieta, se obrne proti njej žalostna žena, ki je molila. Vaša mati nima več moža, ne sina, ne denarja, ne prestola, ne prijateljev; vaša mati, ubogo moje dete, je zapuščena od celega sveta. In spustila se je v roke svoje hčere, ki je prihitela, da jo vjame, ter začela tudi sama ihteti. - Mati, bodite pogumni, pravi deklica. -— Ah, kralji so letos nesrečni, vzdihne mati ter nasloni glavo deklici na ramo; in nihče v deželi ne misli na nas, vsak se briga za svoje opravke. Dokler je bil vaš brat tu, me je vzdrževal; toda vaš brat je odšel: sedaj ni v njegovi moči, da bi poročal kaj o sebi meni ali svojemu očetu. Zastavila sem svoje zadnje dragocenosti, prodala vso svojo in vašo obleko, da sem plačala njegove služabnike, ki so se ga branili spremljati, da nisem prinesla te žrtve. Sedaj sva navezani, da živiva na stroške usmiljenih sester. Siroti sva, ki živita od miloščine. — Toda zakaj se ne obrnete na kraljico, vašo sestro? vpraša deklica. — O, odvrne žalostno mati, kraljica, moja sestra, ni več kraljica, dete moje, nekdo drugi vlada v njenem imenu. Nekoč boste razumeli to. —- Prav, pa na vašega nečaka kralja ! Ali hočete, da govorim jaz ž njim ? Vi veste, kako me ljubi, mati. — O, kralj, moj nečak, ni še kralj, in on sam, dobro veste, stokrat nam je to povedal Laporte, on ,'*am je bolj potreben vsega. — Torej se obrniva do Boga, pravi deklica. In pokleknila je poleg svoje matere. Ti dve ženski, ki sta molili tu na istem klečalu, sta bili hči in vnukinja Henrika IV., žena in hči Karla I. Končali sta svojo molitev, ko je neka sestra na lahko potrkala na vrata. — Vstopite, sestra, pravi starejša ženska, si obriše solzo ter vstane. . Sestra jo spoštljivo na pol odprla vrata. — Veličanstvo, oprostite> če vas motim v vašem premišljevanju, pravi sestra ; toda v govorilnici je neki tuji gospod, ki prihaja z Angleškega ter prosi, da sme izročiti neko pismo Vašemu Veličanstvu. — O! pismo! morda pismo od kralja! Gotovo novosti od vašega očeta! Čujete, Henrieta ? — Da, čujem in upam. — In kdo je ta gospod, pravite ? — Plemič je, star kakih štirideset do petdeset let. — Njegovo ime ? Je-li povedal svoje ime ? — Milord Winter. — Milord Winter! pravi kraljica; prijatelj mo jega soproga! Naj vendar vstopi! In kraljica je tekla naproti poslancu ter ga prijela prijateljsko za roko. Ko je lord Wiuter stopil v celico, je pokleknil ter izročil kraljici pismo v zlati škatljici. —- Ah, milord, pravi kraljica, prinašate nama tri stvari, katerih nisva že dolgo videli: zlatš, udanega prijatelja, in pismo od kralja, mojega soproga in gospoda. Winter se je znova priklonil; toda odgovoriti ni mogel, tako globoko je bil ginjen. — Milord, pravi kraljica, kažoč na pismo, razumete pač, da se mi zelo mudi zvedeti, kaj stoji na tem papirju. — Jaz odidem, milostna gospa, pravi Winter. — Ne, ostanite, pravi kraljica, čitala bom pred vami. Kaj ne veste, da vam imam staviti tisoč vprašanj ? Winter je odstopil par korakov nazaj ter obstal tu molče. Mati in hči sta stopili k oknu ter željno Čitali, sloneč druga na drugi, sledeče pismo: Milostna gospa in draga soproga l »Prišli smo do odločilnega trenutka. Vse moči, kar mi jih je Bog pustil, so združene pred Naseby-jem, odkoder vam v naglici pišem. Pričakujem vojsko svojih upornih podložnikov, in bojevati se hočem še zadnjikrat proti njim. Če zmagam, bom nadaljeval boj do konca; če izgubim, sem. popolnoma uničen. V zadnjem slučaju (žal, kadar je človek tako daleč, ka podpore iz državnih . zveze' ¦''.* .-- — '^ v ^svrhb, sredstev* '*\ V *" '•'O, izvršitvi'tepa naročila naj se semkaj poroča. Nalaga se torej predsedništvu, da se vendar enkrat predloži z listinami oprem- so lestve, s pomočjo katerih nameravajo razni gospodje klerikalci splezati na površje, da si ba» L ULJ Jra dojene podpore, j nalskem obilo delaj^ ^no^no^ ako ni porabilo še drugo potovioo fe podpore. Deželni odbor Deželni glavar L S. P«J°r l r- Ko je pretočeno zimo izročil xadi bolezni vse posle tega društva podpredsedniku, se je izrazil tako-le: P. n. gospodi Ker nima nage sadjarsko društvo že več let razun ustanovnih udov nobenega letnega uda, pokrival sem podpisani leto za letom vse stroške iz svojega, da sem tako omogočil oddajo dreves in dr. na društveno ime. Ker mi pa sedaj poleg zdravstvenih tudi iz drugih vzrokov ni mogoče tega več vršiti, odpovedujem se s tem častni službi društvenega predsednika in naznanjam, da vodi od danes naprej vse društveno delovanje podpredsednik gosp. Andrej TomaŽiČ iz Morskega. Ker je sadjarsko in vinarsko društvo za naš okraj največjega gospodarskega pomena, polagam s tem Vašemu blagorodju in vsem razumnikom celega okraja najtopleje na srce, da blagovolite delati z vso vnemo, da se društvo zopet oživi in izvoli nov krepko delaven odbor v prospeh okraja. 2 odličnim spoštovanjem M. Zega s. r. V Kanalu, 12. februarja 1907. Kaj torej pomagajo vsi oni zvijačni in navdušeni govori, katerim je kos edino gosp. Zega. V dopisu deželnega odbora Goriškega je prejasno dokazano, da se denar, katerega je vfada — enako skrbnej materi — ponujala, ni hotel spejeti iz same skrajne nemarnosti. To se je godilo leta 1906., a leta 1907. že trdi, da je leto za letom dokladal iz svojega! Kdor ne verjame, ne bo zveličan. Kdo more trditi, da se je g. Zega lotil dela premišljeno in u ljubezni do kmetovalca? Menda nihče! Takega in enakega gradiva pa imamo še veliko na razpolago, da lahko spozna javnost gospoda farovškega kandidata. Kmetovalci kanalskega okraja pa imajo tu zrcalo in lahko sprevidijo, kake prijatelje in zaveznike imajo med klerikalci. Oni znajo samo dobro pridigati, za resno delo jim ni mar. Korist kmeta je klerikalcem postranska stvar.----------Naš opomin pred »kmečkimi zvezami" je vsestransko utemeljen in gotovo napoči dan, ko se i našim zapeljanim kmetom odpro oči, da bodo razločevali, kedo je njih pravi nesebičen prijatelj. „Kmečke ker so tu dani vsi pogoji za njega razcvit. Treba pa je pravih delavcev,, ki tudi de-1 a j o, ki jim je ljubezen do narodnega napredka edini ciij, ki ga nameravajo doseči. Z lenuharjenjem in premljevanjem starih fraz se ne doseže ničesar, temveč treba intenzivnega dela* za katero pi ni dobiti klerikalcev. Kdo bo torej volil Zego ? Noben pameten volilec ga ne more voliti. Iz dopisa je razvidno, kak prijatelj kmetu je Zega! Potem pa, kdo naj kaj veruje in z*upa Človeku, ki je bil naprednjak ter je gAnel proti klerikalcem, kar se je dalo. Pred 6 loti je ropotal proti klerikalcem, sedaj bi imel še več vzroka ropotati — ali namesto tega, je pa zlezel pod Gregorčičevo kuto! Pred kratkim Se je bil agrarec, danes je črn klerikalec! O značaji 1 Volilci, kaj take veternjake naj bi volili za poslance!? DOPISI. Iz kobariškega okraja. Iz DniniCB, 5. febr. ~ V zadnjem »Primorskem listu" v dopisu iz kobariškega okraja zabavlja dopisnik, kako se bori mladina, ako hoče enkrat v pustu prirediti javen ples. Kes žalostno a resnično; pri nas vlada še črna roka, katera vodi ljudstvo v fanatizem. Ker je javnosti nejasno, poročam sledeče: Društvo nad 40 mladeničev se je odločilo enkrat v pustu za javen ples, kakor je običajno v ko-bariškem okraju. Prosili so. g. župana za dovoljenje, kateri dasi izobražen mož ni hotel izdati sam dovoljenja. Izdal je mladeničem okrožnico, s katero naj mladeniči dobijo večino podpisov starešinov; ako to dosežejo, izda jim dovoljenje. AH tudi tukaj je posegla črna roka vmes in hipnotizirala g. župana,.da je izdal kljub večini podpisov starešinov dovoljenje pod pogojem, da ne sme drugi spol nič zraven priti. , ^ x,«. Mladeniči so to odklonili in ob enem se pogodili z g. županom, da poravna godala godcem. Opomniti je, da je bit g. župan, ko je izdal okrožnico, napaden od tretjerepnikov. Med njimi se je najbolj odlikoval stric BŠiffionB, kateri je razlil svojo .jezo nad županom s tem, da je prinesel g. županu nazaj protje in par svedrov ter vrgel vse skupaj po dvorišču tako, da so se svedri razbili vsled stričeve jeze. Ali se še spomnite, g. stric, kako ste Sli po dovoljenje za godce v Tolmin, s katerimi ste prikorakali na čelu godbe domov kot dirigent. Gotovo Vam je bilo žal, ker niste sedaj tako nastopili. Pred 14 dnevi je imela- tuk. Marijina družba veselico, o katerej ni vredno javnosti poročati, kot samo to, da oni dopisnik »Prim. Lista", ki hvali njen uspeh, je kot oven, ki je razbil zrcalo s svojo glavo. Pripomniti je, da moška mladina je v izobrazbi na jako dobrem stališču, med tem ko ženska zaostaja več kot stoletje za drugim svetom. — G. dopisnik „Prim. Lista", prinesite še kaj, da naredimo kšeft. Iz goriške okolice. Šf. Aldrtžkl ttrtriztl. — Človek ne bi si mislil, da zamore vladati v tukajšnji najbližji okolici taka samovolja in terorizem, pa vendar vlada pri nas kakor malokje. — Pred nami leži odlok tukajšnjega županstva, naslovljen »Bralnemu in pevskemu društvu", katerega vsebina je navadna, če društvo prosi za dovoljenje javnega plesir. Torej že &MjikfltlaW je prošnja odbita; sicer pa nas ni iznenadila, ker smo že navajeni takih iznenadenj od strani našega res klerikalnega županstva. — Kdo je temu kriv, nam je dobro znano; predobro so nam znane razmere, ki se odigravajo dan za dnem v pristno klerikalnem taboru našega županstva, ki so vuebo-pijoče, in čuditi se je samo našemu ljudstvu, da tako mirno spi spanje pravičnega in mirno pušča z odprtimi očmi svojega bližnjega in prijatelja usodi tega krutega terorizma. Ali res ni v občinskem starešinstvu moža, kateri bi bil zmožen in tako energičen stopiti na noge in jim povedati, da smo od zadej, da opazujemo njih ravnanje v njih brezobrižno-sti? Hi ga moža, kojt bi si upal z revno besedo reči našemu občinskemu tajniku, da ga cela občina tako mastno plačuje za njegovo ničevno uradovanje in si upal reči, da je on radi nas in ne mi radi njega, in da naj opravlja vestno svoja v to izkazana opravila, in ne da dela razkole v naši občini, in ga vprašati, zakaj dela take zapreke našemu društvu? Pa vendar hočemo vprašati g. tajnika, ali ga mi plačujemo, da dela razpore v naši občini, ali da opravlja v miru svoj izkazani mu posel? Torej prošnja je bila oddana 18. 1. t. L, odlok županstva pisan 29. 1. t. 1. -, kako pa vendar pride do tega, da je šele 5. t. ra. vdobilo društvo odlok? Vprašamo, kdo je zamudil tistih O dni? Saj vendar ni tako daleč društvena soba od občinske pisarne. Saj je menda samo 135 korakov. Torej je napravil donašalec odloka 22 7S korakov na dan. — ?L¦ polž napravi v eni noči več, -~- Sicer pa povemo g. tajniku, da imamo še druge nedo-statke, kateri pridejo morda vsi na dan. Svetujemo mu pa, naj v mmi opravlja svoje posle in druge v politične svrhe naj opusti, ker je od vseh občanov plačan, torej mora vsem enakopravno vstrečl. Kaj misli, da, ker obstoji društvo skoraj samo iz rokodelcev, se ne sme vstreči in se mora odlok zadrževati? Nadalje še, kakšen občinski urad je brez urnikft, kakor je v naši občini, da morajo ubogi ljudje, ako hočejo kaj opraviti, večkrat v občinski urad hoditi in t&.n ne najdejo nobenega, tako da morajo na dom župana aH pa tajnika hoditi in tako č«s po nepotrebnem zgubljati, Potem pa tudi ne smem zamolčati o našem velikem županu, kajti tudi on ima preveč terorizma in aristokracijo v sebi, da tako ponosno koraka, da Še od/dravljati se mu ne ljubi, ker je mislil iu upal, da bode sedel s frakom v deželni hiši pod klerikalnim geslom ; ali tudi ta stoiec je splaval po vodi. Sedaj bi se pa rad spravil v agrarni tabor, pa vendar so tako pametni, da ga ue marajo. Sicer pa lepe klerikalne vodje ima S. L. S. G. županu pa kličemo: „Kdor se sam sebe povišuje, bo ponižan." Res je, da je on gospodar oziroma oče občine. Aii pa dti vsem občanom svojim enako ? Ne. Poglejmo si tamburaško društvo. Kar sam jih sili, da naj plešejo, kar se je godilo pri zadnji veselici omenjenega društva; da, še opozoriliga niso za^javenples^ pa vendar jih je šel naganjat, naj vendar začnejo. Ali ni to izzivalno za drugo v občini se nahajajoče društvo. Če mu je delavec tako zopern, zakaj je ravno pri delavcih toliko agitiral za svoj županski stoiec ? Zakaj so mu pa sedaj .tako zoperni? Mari se ne vidi ravno v delavcu oziroma pričakuje občinski napredek in blagostanje občine? AU mari se z zatiranjem njih p?av»c pospešuje napredek? Delavec, vz-drami se enkrat in spreglej v svojem gospodarskem in narodnem oziru in ne misli, da morajo biti oni absolutni gospodarji, vkljub temu, da smo jih mi postavili in pokazali jim, da so oni radi nas m m mi radi njih. Odločno zahtevajmo, na dan z oalimi pravicami in vsakemu svoje. Potem pa Vi, zavedni štandrežki kmetje, zganite se in otreaite si, ko bo čas, tega terorizma, da lahko gremo skupno v boj proti našim ovirakem. \l srrtlp Brf. — Ha — ha 1 Kdo se ne bode smejal! Zadnji naš dopis v sobotni „Soči" je prav živo prijel klerikalne kolovodje v Gorici. Pred vsem izjavljamo, da smo dopis mi srednji Brki sami pisali ter da je popolnoma izključeno »Goričino* sumnitonje na uredništvo „Soče". Ha — ha! Boli jih, ker nočemo soglašati z ono bedasto zahvalo v »Prim. glisti", katero je sestavil oni slavni nadučitelj iz Št. Ferjana gospod Cencič, Obžalujemo Vas, gosp. nadučitelj, da m poslali „Prim. glisti" to neumnost. — Celi naš §i. Ferjaa se Vam smeje; »ker bodite popolnoma uverjeni, da Vam nočemo nič hudega radi Vaše bombastične zahvale poslancu FonoV saj vemo dobro, da ste marljivi sodelovalee klerikalne klike. Svetujemo Vam, gogp. Cenčtč, da pustite take »zahvale* popolnoma na stran, ter se ne smešite več t njimi pred javnostjo, ter da prej dobro premislit«, kaj zatrobite v vest; zakaj ljudstvo ima tudi oči, vidi in razsoja, ter se ne da voditi od vsakega za nos. —• Čast, komur čast! Naš namen ni bil v dopisu, kakor pravi „Gorica", Črniti in blatiti poslanca Fona, pač pa proslavljati gospoda Šlreklja radi njegovih zaslug. Hoteli srno postaviti neumorno delovanje gosp. žtreklja Fonu in Gregorčiču v zgled, spodbujati in poditi ju na delo za (Dalje v prilogi.) kor sem jaz, treba na vse misliti) hočem poskusiti priti na francosko obalo. Toda bodo li mogli, bodo li hoteli tam vsprejeti nesrečnega kralja, ki prinese tako j žalosten vzgled v deželo, v kateri se že kuhajo no-i tranji nemiri? Vaša modrost in udanost mi pokaže) pot. Nosilec tega pisma vam pove, milostna gospa, česar ne morem zaupati slučaju. Bazlcžim vam, katere poti pričakujem od vas. On naj tudi izroči blagoslovi mojim otrokom in moja srčna Čuvstva vam, milostna gospa in draga soproga.« Na mesto podpisa »Kari, kralje je stalo v pismu »Kari, še kralj«. To Žalostno pismo, čegar vtise je zbral VVinter s kraljičinega obraza, je oživilo vendar žarek upanja v njenih očeh. — Naj ne bo več kralj I vsklikne kraljica, naj bo premagan, pregnan, iztiran, toda Sivi naj! O, prestol je dandanes preveč nevarno mesto, da bi mogla želeti, da naj ostane na njem. Toda povejte mi, milord, nadaljuje kraljica, kako daloč je prišlo s kraljem, ne prikrivajte ničesar. Ali je njegov položaj ra*j tako obupen kakor mirli? — O, milostna gospa, bolj obupen nego si on sam misli! Eraij ima tako dobro srce, da ne razume sovraštva; tako pošten je, da na sluti izdajstva. Cela Anglija se nabaja v neki nevarni omotici, ki izgine, bojim se, samo v krvi. — Toda lord MontrosB ? vpraša kraljica. Slišala sem praviti o velikih in naglih uspehih, o bitkah, ki jih je izvojeval pri Tnverlashy-ju, Aulbonu, AKortu in Kilsythu. Slišala sem praviti, da koraka proti meji, da se združi tam s svojim kraljem. — Da. milostna gospa; toda na meji je srečal Leslj-ja. Podlegel je po nečloveških naporih - zmaga ga je zapustila. Montroas je bil premagal* pri Philip paughu ter prisiljen razpustit! ostanke svoje armade in pobegniti, preoblečen v lakaja. Sedaj je v Bergen-u na Norveškem. ~ Bog ga ohrani! pravi kraljica. Človeku je v tolažbo, če ve, da so na varnem vsaj oni, ki so tolikokrat tvegali življenje za nas. In sedaj, milord, ko vidim, kako obupen je v resnici kraljev položaj, sedaj mi povejte, kar mi imate sporočiti od mojega kraljevega soproga. — Prav, milostna gospa, pravi Winter; kralj želi, da poskusite zvedeti, kake nakane imata glede njega kralj in if-aljica« —- Ah, saj vejte, ouvrne kraljica: kralj je še otrok, in kraljica ,., ženska, slabotna ženska:. Mazarin je vse. | — Kaj hoče morda igrati v Franciji isto ulogo, katero igra Cromwell na Auglelke«!* ? ...— O, ne. Prekanjen jet .-vit Italijan je, ki morda misli na zločin, pa se ga ae bo nikdar upal izvršiti; čisto nasprotno nego CroimvelI, ki razpolaga z dvema zbornicama, nima Mazarin v svojem boju s parlamentom druge zaslombe nego kraljico. — Temveč vzroka potem, da varuje kralja, ki ga preganjajo parlamenti. — Če sodim po sebi, milord, odvrne kraljica, kardinal ne stori ničesar, ali pa nam do celo nasprotoval. Že moja in moje hčere navzočnost v Franciji mu je nadležna: tem nadležnejša mu bo gotovo kraljeva navzočnost. Milord, nadaljuje Henrieta ter se otožno nasmehne, žalostno in skoro sramotna je povedati, toda preživeli sva to zimo v Londonu brez denarja, brez perila, skoro brez kruha, in dostikrat nisva vstali, ker nisva mogli zakuriti peči. — Grozno! vsklikne Winter. Hči Henrika IV., soproga kralja Karia 1.! Zakaj se niste obrnil: na enega ali drugega izmed nas ? — Saj vidite, kako gostoljubnost izkazuje kraljici minister, katerega hoče prositi kralj gostoljubnost:. — i oda Sui sem govoriti o poroki princa Galles-a in gospodične Orleanske? pravi Winter. —• Da, upala sem nekaj časa to. Otroka sta se imela rada; toda kraljica, ki je izprva ščitila to ljubezen, je spremenila svoje mnenje, in vojvoda orlčaneki, ki je v začetku prigovarjal v to prijateljstvo, je rekel svoji hčeri, da ne sme več misliti na to združitev. Ah, milord, nadaljuje kraljica, ne da bi se pohudila, premagati svoje solze, bolje je bojevati se, kakor se bojuje kralj, in umreti, kakor bo morda kmalu umrl, nego živeti v beraštvu, kakor jaz. — Pogum, milostna gospa, pogum! pravi NVintor; ne obupajte. V interesu francoske krone, ki je v tem trenutku tako omajana, fje, da uduši upor v najbliž-njem sosednjem narodu, Mazarin je državnik In iz-previdi to potrebo. — Toda ste Ugotovi, pravi kraljica v dvom'*' em glasu, da vas niso prehiteli t — Kdo? vpraša VVinter. — No, Joyce, Pridge, Cromv/ell! — Krojač l Voznik l Pivovar! O, milostna gospa, jaz upam. da ne stopi kardinal v zvezo s takimi ljudmi. — E, kaj pa je on ? vpraša kraljica. — Toda za kraljevo čast, za čast kraljice... — Da, upamo, da stori kaj za to Čast, pravi gospa Henriete. Prijatelj, ki zna tako govoriti kot vi, milord, me potolaži. Bajte mi torej roko in pojdiva k ministru. — Milostna gospa, nravi VVinter ter se* prikloni, |preveč časti zame l Priloga Jote" il.17. z in 8. februvarija 1908. ljudstvo, katero se zgraža nad lenobo klerikalnih poslancev. Gospod Štrekelj Vama bodi v zgledi Gosp. Štrekelj dela in to boli klerikalce. »Gorica*1 pravi tudi, da Fon dobro ve, kaj je vsaki dan obljubljal Bricem pred volitvami, pravi tudi, da so mu vse briške potrebe in težnje popolnoma znane, in zato se je tudi potegoval za nje pri raz- nih ^terstv^ dajanabava je nam mnogo A - glej vraga! Vse poznanje briških ieMTsjTod o v a'l a. PonujaHS nam Farlani dobro. ni Fonu prva briga, in je vse tisto nje govo delo za vresničenje briških zahtev neizvedljivo in nemogoče, dokler bo on vse to izvajal; saj sam vsklikuje v »Gorici": bomo videli, ali se ne uredi ug"oofn6'vpfa5anje o briških cestah l Ha — ha! V Brdih smo imeli „lepea ceste pod lenuhom Gregorčičem in jih bomo, ako Beg da, imeli tudi pod Fonom! To je pribito! Ki — ne, g. Fon! Ha — ha! Rešitev kolonskega vprašanja, pravi B Norica* je težka stvar, in ni misliti na takojšni vspeh. Ha ha! ('emu je Fon povzdignil svoj glas! Mogoče zato, da nas farba celo na Dnnaju, in ne samo v Urdih! SmeSnoi No, Se le bodočnost, mogoče za IUOO let, ali za časa Antikrista, pokaže, da h« da tudi revnim kolenom v Urdih in gor. okolici kaj pomagati; to vemo pa vsi, sicer pa: sCakaj osel, da trava zrasle l" Dragi l»rit:! Trpi in voli Se naprej take poslance. Najbolj peče Fona, da smo se obrnili do gosp. Štreklja s prošnjo, naj nam on pomaga, ter naj pride med nas, ter naj tudi prireja shode po Urdih, kjer mu predložimo •»voje težnje, za katere so gluhi drugi. Glede postnega urada v Pevmi naj »Gorica" lepo molči, ker vemo mi pametni in zavedni Uriti, kdo nam ga j«> pridobil. Itog ve, če ga m že en Fon!! Ha ha! Vse je mogoč«! Vsaj „Goricau se baba s fištre-Kljevim perjem". Njegove zasluge pripisuje sebi aH Fonu. SmeSno! O notici v B G mi«" ne spregovorimo več, ako bode zahtevala, smo ptt vedno pripravljeni. Vemo dobro, da /a nas Urice je 1 trn et conip, mrtev neupoštevan faktor, na.*a dulžnost je torej, da ga vsled njegove „delav-nosti" popolnoma pre/.remo, t**r da se bomo odslej obračali le na gosp. Ltreklja na Krasu, kateri na<- gotovo ne zavrAe kakor 1 on, tem . več dri nas bode upošteval ter bode tudi /a nas delal. V Urdih imamo toliko potreb, kolikor maloktera dežela v munarhiji. Nepotrebno se nam zdi, jih tu naštevati, zakaj vsem so ?nane, mogoče tudi Fonu > ! >*»&i kmetje trpijo mnogo Škode pri kuhanju žganja. Vsled velikega moledovanja jim dovoli tiuanca bornih tri ali Štiri dni kuhanja. Dogajalo *e je mnogo let in tudi lani, da so kmetom splesnele vse tropine, ker niso smeli kuhali žganja, kadar so hoteli. Ako po-»lisluno, da je žganje v Brdih zdaten pridelek, dovoli naj se kmetu, da kuha žganje za :;vojo domačo rabo, kathr ima priliko in kolikor ča*a hoče. /.ato pa zahtevamo, kmet imej v>aj tu mesec prost koul /a kuhanje in naj bo prost daca. Tudi to je krivično, da zapečatijo krčmarjem v kleti vse vino, magari če ga je 100 h in še več. Za domaČo rabo, za družino, delavce in težake mora rabiti datirano vino. To je krivica! Dovoli naj se krčmarjem, da bode vino za domačo rabo itd. prosto daca, in naj bodo posode popolnoma proste in odprte. Še nekaj k sklepu t Mnogo sta bobnala »Gorica8 in „Prim. glisjta" o Fonovi nabavi Ponujali so nam Farlani dobro, domače seno po 4—5 K cent, toda mi smo to ugodno ponudbo odklonili, zanašajo se na Fonovo gnilo seno, katerega noče živina jesti, katero nam služi, za steljo, in to seno smo drago plačali. In zdaj smo prišli tako daleč, da nimamo ne Fonovega sena in sploh nobenega, prisiljeni smo prodati svojo živino. Ta je edina zasluga poslanca Fona za Brice ! G. urednik, ako nam dovolite prostora, Vam bomo še poročali! (Prosimo. Ur.) Amen! Iz tolminskega okraja. Bralno In pivsko rimitft t Veifcin vabi na plesni venček, kateri priredi v nedeljo 10. febr. 1908 v prostorih g. Ant. Manfreda. — Vstopnina 2 kroni. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. S vira orkester iz Kožjbane. -(isti dobiček je namenjen v društvene namene. - K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz tržiškega okraja. Bulio In pivske društvi »Lidiji" v Divliu vabi na veliki društveni ples, Kateri priredi dne 10. februvarja v krasno odičeni novi dvorani g. M. Plesa. -¦- Začetek plesa ob 7, uri zvečer ter traja do 4. ure zjutraj. — Svirala bode veteranska godba iz Mavhmj, — Vabilo velja le m vabljene. Odbor. Zveza narodnih društev. Predavanji „Pr08VlteB. — Na razna vprašanja naznanjamo tem potom si. občinstvu, da je »Prosveta" odnesla za nekaj časa predavanja, in sicer radi ruskega kružka in radi predpustnega časa. Pričetek zopetnib predavanj se pravočasno naznani. Čitalnica ni Gnhovem vabi na plesno zabavo, ki bo 23. svj&aija v gostilni pri Bri-šarju. Vstopnina za člane 1 K 20 vin., za neude 1 K 80 vin. Pri plesu bode svirala vojaška godba iz Gorice. Med odmorom šaljiva pošta in šaljiva tombola. Začetek ob 4. uri pop. »Slovenska Čitalnica" V Gorici vabi na plesni Tenček, kateregaT priredi dne 87 februvarja v svojih prostorih. Pričetek ob 9. uri zvečer. Svira vojaška godba, Neudje naj se obrnejo glede vstopnic na kakega odbornika, ako se Žele udeležiti plesnega venčka. Vstopnice se dobijo zadnje 3 dni pri društvenem slugi, Odbor. Bralni društvo nLlpi" v Biljml vabi na plesni venček, katerega priredi v soboto dne 15. t, m. od 8, uri zvečer v dvorani g. Franceta Ma-kue. Vstopnina: za gospode 2 K; ženske Da so neznatni vzroki dostikrat velikega pomena, ko je pokazalo včeraj prt seji državnega zbora. Poslanec .Mokar je namera /al vazei/ govor, a se jt« prebudil zjutraj ves hripav. Kaj storiti V Poslal je nemudoma v bližujo trgovino po Favove pristne Sšodenske pastile, katerih je povžil nekoliko v gorkem mleku, ostale pa je vzel seboj k seji. — No, in kako je govoril, to vam je znano! Govor je bil važna politična zmaga, do katere so pripomogle F a y o v e pristne Sodenske pastile. Dobe se za K 1*25 po vseh lekarnah, drogeiijah ter v trgovinah z mineralno vodo. ................ •'¦ 6. Glavno zastopstvo za A*fstro-Ogrsko: W.Th.Gantzert,Danaj IV1, Grosse Nengasse 27. Domače vesti. Darovi za »Dljaiko kuhinjo". - Tomo š orli, not. kand. v Komnu, pošilja 9*20 K, kateri znesek se je nabral ob priliki slovojemanja od fantovskega stanu dičnega komenskega zdravnika g, dr, IzoReja. — Jos. Dekl eva, trg. v Gorici, nabral na trg. plesu 10* 14 K (med temi prispevek kanalskega omizja 3 K). Gospa Cenka Jerele, poštarica na Grahovem, nabrala v veseli družbi v gostilni Fr. Golja 8-60 K. Dr. B. Piki je daroval 20 K namesto „A8ttw na trg. plesu. Zbirka gium. prof. v Gorici znaša za febr. 14 K, darovali so po 2 K Cleri, Mastuak, Novak, Ozvald, ZniderSič, po 1 K Omersa, Povšič, Vazzaz in Neimenovan. Nabiralnik pri Jelenu*' se je izpraznil za 12'10 K. Neimenovana št. 1 je darovala za febr. 1 K. Na račun mesečnine so prišle 3 K. • Živeli darovalci 1 Za moško podružnico družbe „$«. Cirila In Metoda" je nabral g. Dekleva Josip, trgovec v Gorici, na trgovskem plesu K 10. Smrtna kosa. — V Šturiji pri Ajdovščini je umrl gosp. Franc Šapi a, c. kr. oficijal vojne registrature, star komaj 28 let. Legel je tako mlad v grob — žrtev trde vojaške službe. Kot nadporočnik se je prehladi! na vaji v urili zimi, kar mu je vzročilo jetiko. Hiral je potem dolgo Časa, se zdravil v raznih zdraviliščih, ali vse ni pomagalo nič. V svojem rojstnem kraju v krogu svojcev je moral v najlepši mladeniški dobi s sveta. Naj počiva v miru! Spoštovani rodbini Šaplovi naše iskreno sožalje! Veleposestniki, ki bi bili v uradnem seznamu volileev izpuščeni in jim pritiče vsled visokosti plačanih davkov volilna pravica v skupini veleposestva, naj se obrnejo gledš reklamacij na podpredsednika druStva slov. veleposestnikov g. dr. Alojzija Fran k o, ali na tajnika tega društva g. Franca K o-c j a n o i 8 a v Gorici. Kakor hitro izide imenik volileev v uradnem glasilu »Osservatore Trie-stino«, se to objavi v »Soči«. K shodu »agraren*«. -- v četrtek popoiu- dne so je vršil v Gorici ,pri jelenu" shod »agrarcev«. Predsedoval je M e r m o 1 j a iz Vrtojbe, ki ni vedel nič, kaj in kako se je zborovalo dopoludne. Kaj vse se je govorilo na tem shodu, ne bomo pisali, omeniti moramo le to, da se je nadučitelj Križman odpovedal kandidaturi, ker kandidira gosp. Josip Štrekelj na Krasu. Proglasilo se je pravzaprav le Frankotovo kandidaturo v splošni kuriji. Franko pa je molčal ves čas, torej se ne ve, ali sprejme to kandidaturo ali ne. Govorilo se je tudi o kandidaturi Gabrščekovi za splošno kurrjo. Medvešcek ga je pr^ii*. gal. Bilo je na to mnogo odobravanja in nekaj protiklicev. Nastal je velik nemir. — Mi smatramo za umevno, da shod »agrarcev« ne more preglasiti tebi nič meni nifi predsednika izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke za kandidata. To bi se bilo lahko opustilo. Potreba je bila večja, naglašati samo to, da naj se najde pot, po kateri se združijo vsi protiklerikalni življi na skupen nastop proti klerikalcem pri volitvah 1 „Naš Glas" pravi v svojem poročilu o tem shodu, da je bila komaj tretjina »njihovih8. To treba nekoliko popraviti. V ožjem smislu pojmovanja o kakem agrarnem združevanju in delovanju jih je bilo več, v širšem političnem smislu pa še veliko manj, kajti ogromna večina je bila, je in ostane napredna. Vse prešinja žolja, da bi se strla klerikalna nadvlada. Takih »agrareev", kakor nekateri, ki ropotajo oneodvisnem nastopu, je prav malo. To so taki ljudje, ki so nesposobni za resnično resno delo, marveč živijo v nekaki domišljiji, da menda njih same čakajo po taki poti kdo ve kake lovorike. Vsaka trezna glava pa kima pri tem ter daje razumeti, da iz take ..neodvisne" moke ne bo kruha. Na shodu pa se j.j pokazalo, kako stremljenje je v deželi, kako odločno stopa na dan z ahteva živjjev, ki tičejo pravzaprav skupaj, da nastopijo kakor en mož ter ali skupno zmagajo ali skupno padejo. Oni, ki govorjo o samostojnosti, lahko razvidijo, če le hočejo, da je brez sporazumljenja boj brezupen. Naj poslušajo glr.hc-.o onih kmečkih mož, ki so jasno povedali, da treba skupnega nastopa. Nikdo jih ni poslal povedat to, šli so sami. Ljudski glas je bil to. Nekateri »agrarni** udrihajo sedaj po Ga-brščku, da jih je napadel, da jih napada itd. To pa od takrat naprej, ko je začela „Soča" pisati obširneje o „agrarcih" in namenih voditeljev „agrarceva. »Soča" ni dolgo nič pisala, marveč o primernem Času povadala primerne besede. Shod dne 2. jan. letos pa je -- Toda, če odkloni, pravi gospa Henrieta ter se | ustavi, in če kralj zgubi bitko V --- Potem pobegne Nj. Veličanstvo na Ilolandsko, kjer biva, kakor sem Cul, princ Galles-ki. In sme N. Veličanstvo na tem begu računati na več takih udanih služabnikov kot ste vi V — Žal, ne, milostljiva gospa, odvrne \Vinter; toda poskrbljeno je Že za to, in prišel sem v Francijo iskat zaveznikov. Zaveznikov! pravi kraljica ter zmaja z glavo. — Milostna gospa, odvrne Wmter, de najdem stare prijatelje, ki sem jih imel nekoč, potem jamčim za vse. — Torej pojdiva, milord, pravi kraljica s tistim srce trgajočtm dvomom ljudij, ki so bili dolgo nesrečni, pojdiva torej, in bog vas usliši! Kraljica je sedla v svoj voz, in Vvlnter z dvema lakajema jo je spremljal na konju. IX. Cronmellovo pisno. V trenutku, ko je zapustila gospa Henrieta kar-melitski samostan, da bi šla v Palais-Royal, je stopil jezdec pred vrati tega kraljevega domovanja s konja ter naznanil straži, da ima nekaj važnega sporočiti kardinalu Mazarinu. Dasi je lil kardinal dostikrat v strahu, in ker je še večkrat potwooval novic in informacij, so jo prišlo Še dovolj lak;v do njega. Glavna težkoča ni bila pri prvih vratih, tudi skozi druga se je prišlo še primeroma lahko, toda pred tretjimi je Čuval poleg straže in vratarjev tudi zvesti Bernouin, Cerber, katerega ni mogla ganiti nobena beseda, katerega ni megla začarati nobena vejica, in naj si bi bila zlata. Pred tretjimi vrati torej se je moral dotični, ki je želel ali zahteval avdijence, podvreči formelnemu izpraševanju. Naš jezdec je dal privezati konja na ograjo, odšel preko glavnih stopnic ter se obrnil v prvi dvorani na stražo, rekoč : — Gospod kardinal Mazarin ? — Dalje! odvrnejo stražniki, ne da bi dvignili glave; nekateri so tiščali nosove v karte, drugi v kocke, in ugajalo jim je, da so mogli dati razumeti, da ni njihova stvar, igrati tu lakaje! Jezdec je vstopil v drugo sobo. To so stražili mušketirji in vratarji. Jezdec ponovi svoje vprašanje. — Ali imate kako avdijeftčno pismo ? vpraša neki vratar ter stopi pred tujca. — Da, toda ne od kardinala Mazarina. — Vstopite in vprašajte gospoda Bernouina, pravi vratar. In odprl je vrata tretje sobe. • Bernouin je stal, bodisi slučajno, bodisi da je bilo to njegovo običajno mesto, za temi vrati ter že vse slišal. — Mene iščete, gospod, je izpregovoril. Od koga je pismo, ki ga imate za Eminenco kardinala? — Od generala Cromvvella, odvrne prišlec; blagovolite imenovati Bminenci to ime in pridite mi povedat, če me hoče sprejeti ali ne. In obstal je na mestu, mrko m ponosno, kar je lastno puritancem. Bernouin je pogledal strogo in vprašujoče tega človeka od nog do glave, stopil v kardinalov kabinet ter ponovil poslančeve besede. ¦— Človek, ki ima pismo od Oliviera Oromwella ? vpraša Mazarin; in kakšen je ta človek? — Pristen Anglež, Monseigneur; lase ima svetlo rdeče, prej rdeče nego svetle; oči sivo-modre, prej sive nego modre; sicer pa ga je sama ošabnost in hladnost. — Naj da svoje pismo. — Monseigneur želi pismo, pravi Bernouin, vr-nivši se'iz kabineta v predsobo. — Monseigneur ne bo videl pisma brez mene, odvrne mladi poslanec; toda, da vas prepričam, da imam res pismo, glejte ga, tu je. Bernouin pogleda zavoj; in vide\ da je pismo resnično od generala Oliviera Cromwella, se hoče takoj vrniti h kardinalu. — Povejte tudi, pravi mladenič, da nisem navaden sel, temveč poseben poslanec. Bernouin stopi v kabinet ter se vrne čez nekaj sekund: — Vstopite, gospod, pravi, ter mu drži vrata odprta. Med tem časom se je bil Mazarin pomiril od razburjenja, ki mu ga je provzročilo poročilo o tem pismu: toda naj je bil njegov duh še tako bister, zaman se je trudil uganiti, iz kakih nagibov se je odločil Cromwell, stopiti ž njim v zvezo. Mladenič se je prikazal na pragu njegovega kabineta, držal je klobuk v eni, pismo v drugi roki. Mazarin vstane. — Vi imate torej spremno pismo za me, gospod ? — Da, Monseigneur, tu je. odvrne mladenič. Mazarin vzame pismo, ga odpre ter čita: »Gospod Mordaunt, eden mojih tajnikov, izroči to spremno pismo Nj. Emineuci kardinalu Mazarini-ju v Parizu; prinaša pa še drugo zaupno pismo za Nj. Eminenco. »Olivier Cromwell«. bil »tak, da se je moralo naatoaiti prati nakanam, tam izraženim. Takrat je bilo sklenjen o na mercdajnemin ko so jo dragi .»agrarni" govorniki napadali. Mi smo se v glavnem branili. Tu pa moramo posebno povdarjati, da Gabr št&k ni nikogar »napad el" v *S o M". On ni nič pisal, niti besede-, tudi jnspirirati mu ni potreba. Proti,dr. Frankotu je bil .le en članek bolj oster; tistega.pa je pisal, agr.arec. — Namesto, da se toliko poroča v »Našem glasu" o napadih Gajbrščekovih, katerih ni, naj rajši pove »Glas«, kako so zabavljali Mermolja, Franko in razni »agrarni" učitelji o GabrSčeku in kako se je predrznil reči dr. Franko pri Rebku, da . je narodno - napredna stranka „klikau. Rekel je to najbrže prav radi tega, da je napadel navzočega GabrSčeka.... Potem če se tem možem kaj pove, pa hinavsko dvigajo oči: „Ta GabrSček nas je spet napadel" — pa če tudi ni zakrivil ničesar. Končno pa: kaj tak osebni ostudni boj naj se bije sedaj pred VQlitYami? Ju, klerikalci se morajo smejati iz srca. Za tT|B klerikalci niso postavili še kandidata. Sploh mislijo molčati glede kandidature v trgih do zadnjega časa, pri tem pa vendar na tihem delati ter v zadnjih trenot-kih planiti na dan s kandidatom. Tako mislijo omogočiti manjšo udeležbo od strani naprednih volilcev, med katere so po drugi strani tudi že začeli sejati intrige. Torej pozor t Ženski zbor pevskega In glasbsnega društia i Gorici priredi v soboto dne 15. februvarja 1908. v dvorani »Trgovskega Doma* pevski večer s plesom. Vspored: 1. P. L čajkovskij: „Pri-roda i Ijubav", trio in ženski zbor s sprem-' Ijevanjem klavirja; 2. C. Kjuj: »Zadremalv \folny8, ženski zbor;'3.'Fr. Gerbič: »Rožmarin-, ženski zbor s spremljevanjem klavirja; 4. Josip Michl: »Nezakonska mati", sopran-solo s spremljevanjem klavirja; 5. Anton Foerster; »Venec Vodnikovih pesni", polni zbor s spremljevanjem klavirja. Spremlja na klavir g. Ciril Eržen. — Pevovodja g. Josip Michl. Začetek točno ob 8. uri zvečer: Cene: sedeži I. vrste v parterji ali v galeriji 2 K 50 vin., n. vrste 2 K, III. vrste 1 K 50 v. > Stojišča 1 K, dijaki, vojaki-nečastniki in člani pevskih društev 60 vin. Vstopnice se prodajajo v prodajalniei gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu", gosp. Ant. JeretiČ v Seme-niški ulici in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej • pri blagajnici. SI. občinstvo se -prosi, da se po. koncertu Odstrani v spodnje prostore restavracije ali na galerijo, da se dvorana, pripravi za ples. Pri plesu svira oddelek, vojaške godbe c. kr. pešpolka št. 47. Opomba: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. — Kupčiji S SpOtednill ilStkl je že začela. Navadno začne, po pepelnici, letos pa ko so volitve, vabijo že v rogovilastem pustnem času ljudi v farovže, kjer je krščanski nauk, izpraševanje in utrjevanje v „ volilni veri". Potem pride še pastirski list, tako da bo ves volilni cerkveni aparat funkcioniral. — Pozneje se bodo pa ogorčeni repenčili, da niso zlorabljali vere, cerkve in njenih naprav v politične namene! PtkOllli SO v Gorici v četrtek vpokoje-nega realčnega profesorja Karola Schwar-zerja. Pokojnik, ki je dosegel starost 58 let, je bil jeden onih redkih nemških profesorjev, ki so dobri učitelji ter jih imajo dijaki radi. Zaklj SO kmetu slikoJlii? —Nemalo radi tega, ker meče denar proč za nepotrebne reči. V Biljah je hodil okoli neki čuden človek, ki je nosil s seboj Kristusa in zvonec. Zvonil je in nabiral denar za neko cerkev na Dunaja. Nabral je samo v Biljah nad 100 K. Goro-stasna ta neumnost našega ljudstva l Če bi prišel pobirat kdo v BUje za .kako dobro, slovensko stvar, smo., prepričani, da bi ne nabral niti polovice tega; a kaj -še, niti tretjine ali. pa sploh ničesar! Ker je pa tujce zvonil in Kristusa kazal, so pa prepametni ljudje vrgli proč kar 100 K. Vsled take neumnosti trpi naš kmet. Pesti dviga pa proti onim, ki so se trudili in se. trudijo zanj l Laiki Uiltitll bodo zborovali jutri 9. t. m. v Gradišča ob Soči. Dnevni red: Zmanjšanje službenih let; uštev stanarine v penzijo; zahteva jednega učiteljskega zastopnika v deželnem šolskem svetu; morebitni predlogi. .. V J}Wicl je »bilo -, lani porok 215,. novorojencev 756, umrlo je s tujci vred 809 oseb. Patar Rafael, ki podučujev »Malem Domu" v Gorici veronauk, je vzgled najboljšega pedagoga. Ko ni mogla pred kratkim neka učenka višjega razreda radi bolezni v šolo, izrazil se je pred celim razredom nastopno: Aha, že ima kazen pri r—i. Dobro, da so ga razumele le prve klopi 1 — Uspehi takega poduka gotovo ne izostanejo. — Kaj mlinski kamen, kaj bolj težkega bi se mu moralo obesiti okoli vratu 1 Popratak. — V poročilo o kandidaturi cerkljanskega župana Kosmača v zadnji številki »Soče" se je urinila pomota, da kandidira v goriških kmečkih .občinah; Kosmač kandidira v g o r s k i h kmečkih občinah. Franc PraSaran t Borlcl. — v Gorici živi 32 letni čevljar, ki se imenuje Franc Prešern. Kljubu lepemu slovenskemu imenu je mož Lah. Pa vince rad pije. Te dneve se ga je bil neki večer take nasekal, da se je revež nekaj časa lovil ob zidovih, potem pa je v Židovski ulici padel na tla ter obležal. Spravili so ga k usmiljenim bratom, kjer so s težavo spravili iz njega vinskega bekebuba. VodOiad iz Stračic v Gorici bo zaprt od-, slej ob nedeljah od 7 zjutraj do opoldne. V hotelu »pri poŠti" i Gorici je stanoval od 1. do 3. t. m. neki Kari Weii in je, pustivši 4 K 80 vin. dolga, pobeguii, — Sobarico Katarino Vižintin je pa na ta način ogoljufal, ida jej je dal hranilno knjižico, katera je bila od 1 K na 1000 K popravljena, v shrambo in zahteval od nje 40 K na posodo. Vižintin mu jih je dala, toda sedaj se kesa, ker hranilna knjižica je vredna le ©no krono. Uprad SOdnlJO. — S stolico je udaril v prepiru svojega očeta 42-letni Josip Simčičiz Vedrijana. Za to je bil obsojen na 2 meseca v ječo. Anton Martelassi je bil čuvaj v kaznilnici v Gradišču ob Soči. 13. decembra lani je videl, kako nekdo meče od zunaj Čez zid zavojčke tobaka. Ta je bil Fr. Blaznik, ki je bil isti dan izpuščen iz kaznilnice. Martelassi je šel za njim ter ga hotel aretirati. Blaznik je tekel, Martelassi za njim. Pri tem ga je udaril s sabljo na levo koleno ter ga prisilil, da je moral ž njim nazaj v kaznilnico. Blaznik je bil radi tega 30 dnij nesposoben za delo.? Martelassi je mislil, da je Blaznik ušel. Obsojen je bil Martelassi po § 335. na mesec dnij zapora. Kamenjski župnik znani Kosec je ovadil sodniji 39-letnega Fr. Podgornika iz Vrto-vina, češ da ga jerazžalil ob pogrebu Marije Pirjevčeve. Podgornik je kaznovan na teden dnij zapora, nad čemur ima nune Kosec v svoji krščanski duši veliko veselje. lira na Komu v Gorici je že dolgo razbita ter kaže tujcem, kako mizerno je mestno gospodarstvo! Kje je »Progresso" V Na tukajšnjem državnem kolodvoru je aretovalo orožništvo Marija Pavlico iz Bihemberga, ker je na sumu, da je Miroslavu Štublju v Kihem- -bergu odtrgal ključavnico od kovčeka in vzel ven uro in verižico vredno 34 kron. — Pavlica pravi, da je nedolžen. — Kokošaril v Fari v Furlanlji. - Mkjeri v naši deželi in morda tudi izven nje ni takih spoštovalcev kokošij, kakor so v Fari v Furln-niji. Tam je bilo ukradenih tekom jednega leta nič več in nič manj nego 800 kokošij. Vrhu tega pa še to, da ni3o našli tatov. Najbrže je teh tatov toliko, da sploh ni ljudij, ki bi mogli iskati tatove t Dobri prijatiljlea je 28 letna Marija Ko-sirnikova iz Šmarce pri Kamniku. Neka njena prijateljica jo je prosila, naj odda na pošti na kolodvoru v Gorici-zavoj raznih rečij, katere je pošiljala domov, v vrednosti 100 K. Ko-sirnikova je šla na kolodvor, ali vse tiste reči je prodala ter se odpeljala z vl.kom. Čez čas pa se je vrnila v Gorico, kjer jo je prijela policija. Policijo je hotela nafarbati, da se piše Marija Svetec, ali ker policija ne verjame tako z lepa takim dekletom so jej rekli, da ne bo res ona Švetčeva, na kar se je udala, da se piše Koairmk. Frlleia, — Današnji fitevilki »Soče" seo priložili »Kažipot po Goriškem". Cena za ne-naročnike K 1-20 in 10 vin. za poštnino. Odprti MlRL — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. V teh d?eh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 9. do 16. t. m Zffltkl Zlati uri je bila najdena na ulici v Gorici P"** 4 meseci. • Oddana ^e bila te dni tukajšnji policiji, kjer naj se oglasi ona ženska, ki jo je izgubila. Dobro domača Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Expeller''), katero izdeluje Dr. Ricbterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2*— za steklenico ; steklenica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Državna podpori. — Vlada je dovolila »Goriškemu kmetijskemu društvu" podporo 10.000 K, katero naj uporabi to v povzdigo kmetijstva, posebno za živinorejo, prešičjerejo, za čebelorejo in za razdelitev nagrad za uzorne hleve in gnojišča. Društvo uvoječasno sporoči, kako se ta /nesek porazdeli. Ekspresal Vlak 1. in II. razr. vpeljejo, kakor slišimo, s 1. majem t. 1. med Trstom in Berlinom ter obratno na državni železnici. Nedaljsk! počitek v mesnica1! i Borlcl. - Kakor znano, bodo od konca oktobra do 31. marca vsakega leta mesnice v Gorici zaprte ob nedeljah. Med občinstvom je vzbudilo to mnogo nevolje, zlasti Še, ker se je izvedelo, da več mesarskih pomočnikov ne počiva ob nedelj ah, marveč da hodijo v okoličanske mesnice pomagat delati; določba o nedeljskem počitku velja namreč samo za mesto. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na žolodcu trpečo neprekosljivo sredstvo katero Ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grcnCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško lasledoje. Mall-ovo Frane, žganje in sol za ribanje života. — BolcCine olaJSoJofe in okrepBttjofie sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. O rlgr. steklenica K i«90 Na prodaj po vseh lekarnah in inirodilnicah. Glavna lekarna A. MOU, c. in kr. dvorni zalolmk, Dunaj, I. Tuchlaobcn 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofaletti, A. Gironcoli. Razne vesti. Na Portugalskem. — Kraljica namerava l,975.000 mark, za katere je bil zavarovan kralj, darovati ubogim. — Mladi kralj se je odpovedal zvišanju civilne liste .H09.000, kar je bilo dovoljeno umrlemu kraju. - Diktator Franko j« na potu v Švico. Žano zabldel. — Delavec Franc Zaumer v Wilhelmsburgu na Nižje Avstrijskem se je skregal s svojo ženo, pobral nož z mize in ga potisnil ženi globoko v vrat. Čez par minut je umrla žena. Delavec priznava svoje dejanje. Isrotili so ga okrožni sodniji v St. POltnu. Pet nedoraslih otrok nima sedaj ne očeta, ne matere. Slovensko akid. društvo „ SlavenHa" oa Dunaju vabi na slavnostno akademijo, katero prireui povodom 40-letnice rojstva Primož-a Trubar-ja dne 13. februvarja 1908. v dvorani St. Anoa-hof I. Annngasse 3. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: gosp. c. kr. dvorni glasbenik Karel Jeraj, gosp. konservatorist Ivan Levar. Po akademiji: Ples. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega , .,C07A" se posije brezplačno. Moro se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu pristudi alkohol in ^•ser alkoholne m močne pijače. Ta pralek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo tlati lena, nestra ali hci dotiCnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzrofiib njegovo ozdravljenje. Prašek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot srečo ter je jjodaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čt " delni prašek, polije vsem onim, ki zahtevajo knjigo i ta čudo- knjigo s • .nemškem 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. lULi! I3LIIUIA. London255(Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za 10 sto Prva goriška touarna umetnih ocjnjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd, posebnost: papirnati topiči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 X 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm == lt>0 x 150 z monogramom. ===== ferd. fflakiic pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekališfie Frana los. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo uaro-Cila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske palače. Išče se stanovanje obstoječe iz Z ali 3 sob in kuhinje za družino brez otrok. Ponudbe na upraunišiuo „Soče" pod silro ,,Stanovanje". Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri i r-Hi ^& ^k ^& ^& MBreščak-u v Gorici, jI v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbere pohi&tva vseh slogov 2a vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka.. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo, Cene brez konkurence Različno pohištvo iz železa, podobe m šipe in platno, ogledala, žima in platno. Tli* 1? VfllKifi v Novem mestu 1)1. II. T UMU (Hodolfovo :: Kranjsko) le uredil in izdal: 1. Moptti ml i soii pAt 3LB len zbornik pravil označene,vrste; koncem tva- rine je obširna stvarn"o*irazak> v^lSvanskerat**«* hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. 2.0taista tarifa ~ skem jezika pred sodišči;, 8odn©»*pristojbjne. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. -Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni" A. Gabrsček v Gorici. Odlikovana pekarija in sladftiftarna Rarol Draščik v Corici na Kornu v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- [i«!ji5g»^eciv^rt©rte, kehtfte za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo IPr* po Jako zmernih cenah. ""•• milo goriške tovarne A. Gabršček je naprodaj v sledečih trgovinah na Goriškem: V Ljubljani se proda trgovina z modnim blagom za dame in gospode, galanterijskimi, ! parfumerijskimi, kirurgičnimi in dr gimi predmet1, vsta-novljena Že leta 1845., radi rodbinskih razmer pod Jako ugodnimi pogoji. - Plačati bi bilo takoj 8000 K, ostanek pa v dogovorjenih obrokih. Trgovino prevzame in j vodi lahko tudi dama. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav ništvo tega lista pod šifro: „U G 01) N A P R11,1K A". —•............• PAROBRODNA DRUŽBA ......................- Seuerno-nemški lsloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYO-BREMEN) Redne parobrodnc črte h Bremena V Novi - York, 1U, hliore, tialvcston, liuenos Alres, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih. 1! velikih najmodernejih parnikov v delu. 201 manjših parobrodov, Parobrodl Nemškega severnegra Lloyda 178 velikanskih brxih parnfkov{ z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 fe 15.«* 0 ton. "U velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika paniika za vežbanje. Vsega skupaj 440 paraikov, od katerih 172 brzib, opremljenih z modernim komfortom. ki prepiofcjo ocean ? 4 dneh. a*"- 470 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih ---- Cene zmerne. Dobra hrana na paraiku. — Informacije in pojasnila daje F. STUMPE Glavni zastopnik v Trsta Piazza Giuseppina 1. Telefon št. 2008. Baudaž Josip — Kanal Briško Angel - Št, AndreZ Donda Ivan — Morar Drekonja Jernej, Podmelec j Gregorich Ivan — Podgora '. Grzelj Anton, Ililiemberk" '•< JerkiC Jožefa — Dobravlje : Kosmač Fran, Slap oh Idriji j Košir Terezija — Kanal i Košir Blaž — Kanal ! Komel Franc — Solkan ! Komel Alojzij — Komen Leban Josip — Volfe Maraž Jakob — Vrtojba Maraž Daniel — Vrtojba MateliC Ivan, Livek./evSCek Makuc Josip — šempas Mermolja Alojz —¦ Batnje Mleku* A. ' Nemec Franjo, Nabrežina ¦ Nanut Jožef — Kanal Nemec Jožef — Podgora PerSiC Andrej — Crniče Repič Franc — AjdovSCina ftaŠfcJiček Marija, Kobarid Spacapan Fran — TOzeljan Savelli Julija — Šempas Spacapan Albin — Miren Sirca Alojzij — Dutovljo Stibil Kat, — Šturjo Smrckar Jožef — KazaršCo Skert Janko — Batu je Della Scbiava I. Sveto Konion Terpin Anton ~ Podgora Torkar Matevž — Podbrdo Tonelti A. — Gradiška Trampuš K., Kostanjevica Bovec ' Ukmar Ivan — Dutovlje Marega Alojzij, ~ LoCnik i Vrtovec A. & J. — Tolmin Malik Mihael, Ajdovščina j Vrčon Anton — Skrilje. Na Kranjskem: (lohec Jlragotin. Trnovo-Bis. | Olivfie' Friderik. Uoh.-Bola Pogačnik Filip - Dobrava. V Trstu: l>ertos Kleiuonf t'uM M. (Vglar Kmilja (Vllhi Ivan Cassutti Hiei". hobrilla Fran Polneb Albert Ferloglia Vran tJerin A',itmi (lregorift Josip tiomisel Anton (¦edina Stanko lirnisi Karo] Klan Ivan Košmcrlj Ivan Kravos Kristjan Legat Alojzij Litin Josip Miirll Valentin Mudim; Alojzij 31 aren Alojzij Millosig Fran Nagelselnnidt f.udovik IVternel Peter Pirih Andrej Prolog Ivan Plesničar Vekos. IVtrone Josip Pral. do Katarina Suinan Fran Suc Andrej StepanciC Alojzij Silvestri Anton Tomažie Ivan Tamaro Jurij Umek Josip' Volk Fran Valoveč Ivan Viegelc Tomaž Železni k Ivan Zon5 Ivan Zivittor Valentin Zgur Leopold Zgur »v Popatnik. Andrej Fajt i pekovski mojster v Gorici Garso Franc Gius. št. 2. ^^ Pilijalka v Dornsergn. ===== S Sprejema naročila vsakovrstnega i | peciva, tudi najfihajega, za nove • maše in godove, kolače za bir- 5 mance. poroke itd. Vsa naročila S izvršuje točno in natančno po želji f naročnikov. ,5 [ Ima tudi na prodaj različne moke, S , fino pecivo, fina vina in likerje S [ po zmernih cenah. a i Za veliko no« priporoča goriške S 1 plnce, potice itd. 1 Ivan Kravos na Kornu it. II. GORICA na Koran it. II. vnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-_. w____ ske potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v [§^*i>fj^ popravo različne koleseljne in \Z3jJJEO Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. ,fGoriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni Mil, Gosposka ulica »t. 7, I. r.adstr.) — Tatafon It. 78. RaCun poStno hranilnico štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. bo je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4l/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. ',... Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6$, na varščino ali zastave in na menjice po 67i % ; za čas denarne draginje »/,% višje. Glavni daležl se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilna vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328-— SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU Jedini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica »v*« i Neizogibno potrebno v vsaki družini I Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn Goriška tovarna mila A, Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za v/selej le hlapčeVali tujcem. Slmeiste pseolii! Fostiajte milo iz te We Mane! Melet je izmten. Cene oftjie! NaSa Specijaliteta je: CapraSOiC - K0Z3 S SOllMl. P°S^ ^T' V Gorici je na prodaj V Sledečih trgovinah: Blokar Jos., De Blas Lucijan, Bratuž Alojzij, Calligaris.lv., Gap-pella Vikt., Cleii AL, KušUin Ant., Kutin Josip, Marega Jak., Maraž Jak., Marega A!., Modic Fr., Podgornik M.„ Supansig Lavra, Toffoli Viktor v Gledališki in Semeniški ulici, Vodopivec vd. Alojzija, Vuga Rafael, Vallerio Petrina. — V Solkanu: BatisUč Hektor, Forna-zarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komel Fran, Slabile M., Vuga Valentin. % Pozor nouice in nouici! kepo moderno blago za obleke je razstavljeno u uelikanski izberi u »Trgovskemdomu". Modna in manufakturna trgovina Pregrad & Cernetic. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor ho** dobro In Miro potovati i francoskimi parobrodi fes Ham t ftmrnm. aa| pil« pred odhodom od doma s* poJMnfla ** m*> ' najstarejšo firmo .. Zwilchenbart, Basel (Švica) GNtnllnlifUi l Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ~7^tf*n r^^— Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan "* i^r"^^^ ^ast versj•--. Thlerry-jevo Centirolljno m«ilo proti vsem, Jo tako zastarelim .„ , ,. _ , i ranam, vnetjem, iti. ti bučka AlUimcItttf Bti»« j K 3 60 i>o&ilja h proti pred- aiaia*iM§##*te| plačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti mjboSji povsod znani iit starodavni Naroči h naj se naslovi: Lekarna A. Thierry v Pregradi prf Rogatcu Slatini. Zaloga sfcoro v vseh lekarnah. Bnštm* «. ti.wčcrimo roiginalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. Žene! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. »>**«-,$ Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original* le najboljši. Orliteal-Sletoria stroji ^ŠS uporabi brezšumno. Griginai-Vicloria stroji mk^\- za domačo rabo in obrtne namene. 0ri|iial-»ict8riastrajl^vtSi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Viotoria stroji %fi%t lek vseh dosedaj obstoječih tovarcn. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si prad nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Origlnal-Vietoria« troje? in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »Potit«, orožja, mnnlcije in vceh lovskih priprav pri tvrdki Ako trpite na širjenju krri in na podobnih boleznih, tedaj pišite aa P. Zierrai-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: , Gospa B. iz W. pile: Lepa hvala l Vato' sredstvo je učinkovalo le 5. dan". Gospa L. v M. piže: „Prtporo(!ala bom vsa komu Vale kvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bros njega*. Arhitekt 8. v M. pile: »Za izborim po«tref bo se zahvaljujem. Pri moji leni je Vale sredttvo Je po 3-dnevnt rabi brez boleCin adnkovalo*. Proti poSiljatvi l marke nemlke veljave (tadl v znamkan) polljem knjigo: BMoienje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Z% odgovor naj se priloll znamko. KERŠEVANI & CUK - GORICA [Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delaynica in ponravljalnica MVA CASTELLd St. L