Sosed naj bo tudi prijatelj
»Novembra smo v naši občlnl naštell 31.690 prebi-valcev, od teh jih je natanko 5996 že prestopHo 65. leto starostl. To pomenl, da se Center počasl stara. Topotrjuje tudl podatek, daje delež predšolsklh otrok domala za polovlco manjši. ZategadelJ mora naša občina posvečati posebno skrb starejšim občanom In v zadnjih desetih letih Je bilo v njlhovprld storjenega že precej,« nam Je med drugim dejala Aleša Meško, svetovalka za soclalno varnost In skrbstvo prl Izvrš-nem svetu skupščlne občine Ljubljana Center.
Zdaj delajo tudi posebno ra-ziskavo o položaju tega dela prebivalstva v Ljubljani, ki bo dala natančnejšo sliko in na-kazala tudi poti, ki jih bo tre-ba ubirati v prihodnjih letih.
Število upokojencev je se-veda še večje od starostnikov, saj so jih lanskega novembra našteli kar 8080 in zavzemajo kar četrtino prebivalcev v na-ši občini. Od teh se mnogi ko-maj prebijajo skozi življenje, saj sodijo mednje še generaci-je, ki nimajo svojega vira za preživljanje, ker so iz časov, ko za številne, zlasti ženske, ni bilo dela. A tudi pokojnine so za nekatere prenizke, da bi lahko spodobno živeli in kar 519 jih prejema varstveni do-datek.
Zdravstvena služba je sicer dobro organizirana, vendar bi bilo zaželeno, če bi starostni-kom namenili posebne ambu-lante, v katerih bi delali tudi gerontologi. Znatno število starejših je v domovih po Slo-veniji, kar močno bremeni ob-činsko skupnost socialnega skrbstva. Od 560 oskrbovan-cev je 310 takšnih, ki nimajo denarja ali ga imajo premalo, da bi plačevali oskrbo.
Zadnje čase je omogočeno tudi dnevno varstvQ starejših, kar pride prav tistim, ki lahko živijo doma, vendar čez dan ni nikogar, ki bi skrbel zanje. Treba je vedeti, da je starost-nikom ljubše, da živijo v svoji sredini, kakor odtrgano od nje. Zato je posebej dobrodoš-la patronažna služba z medi-cinskimi sestrami in negoval-kami, zadolženimi za zdravlje-nje in nego na domu. Kljub naštetemu pa je še vedno pre-malo narejenega za oslabele, bolne in osamljene, kajti ni vse materialna in zdravstvena pomoč. Zategadelj bi morali posvetiti več pozornosti do-brim sosedskim odnosom. A kaj, ko smo v znamenju nene-hne naglice, odtujevanja med ljudmi in zapiranja med svoje štiri stene. To najbolj občutijo ravno starejši, saj je občutek, da si odveč, da nikogar ne za-nimajo tvoje misli, tvoja doži-vetja, sila moreč in često hujši od pomanjkanja ali celo bo-lezni. Tako so mnogi lačni pri-jaznih besed, nasmeha in do-bre volje sosedov, znancev, prijateljev.
Prav tu pa igrajo krajevna društva upokojencev veliko
vlogo. V naši občini jih je osem in zveza šteje kar 3800 članov. Društva so dokaj de-lavna. Prirejajo razna tekmo-vanja in izlete, gojijo razne de-javnosti in kdor je zdrav ter voljan kaj početi, je njegovo mesto y društvu. Clani pa so delavni tudi v drugih družbe-nopolitičnih organizacijah po krajevnih skupnostih in v ob-čini; njihov odstotek znaša kar 34 odstotkov. Društva bi rada širila svojo dejavnost, vendar za to nimajo dovolj prostorov. Ko so na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine govorili o tej temi, so opozorili tudi na delovne organizacije, češ da mnoge premalo mislijo na svoje upo-kojence in se, zlasti strokov-njaki in tisti, ki so posebej vi-talni, počutijo odrinjene, po-zabljene takoj, ko se za njimi zaprejo vrata njihovega ura-da, podjetja, tovarne.
»Skratka, tolikšno število upokojencev, ki zajema četrti-no občinskega prebivalstva, odpira mnoga vprašanja, k; niso samo materialne in zdravstvene narave, ampak mnogo več; so dodajanje živ-ljenja letom,« je ob kc •.-. raz-govora poudarila Aleša Me-
ŠkO.                                   Albina Adamič