iar *:.u. Kako sva z Zefom iz Benečije vino nosila. Piše: Crnihovski. V Mezopotamiji (.ozemlje med rekama Idrija in BaCa) na Tolminskem je pošlo vino. V voliki zadregi je bil gospod župnik. ker ni bilo dobiti vin&. Pa5 je Mezopotamija bogata na žganju, tudi sadjevca ima mnogo, a vina, posebno še naravnega vina. kakoršno se rabi za gv. maše, ne dobiš. Ako ga narofiiš iz drugib krajev, pretečejo meseci, predno ga prejmeš. Nevarnost je bila, da ostanemo brez sv. maš. Na Razglašenje Gospottovo popoldne po blagoslovu smo premišlievali, kako bi dobili vino za sv. maše. Kar se siomnim Benečije fer svojih tamkajšniib znancev, p-i katerib dobim dobro, naravno vino. Takoj sem sklenil kar drugi dan odriniti na Beneško. Ko sein razodel sosedom ta svoj sklep, so se vsi razveselili. Sosed o6e Miha mi Je prinesel veliko pleteno steklenico, ali, kakor pravimo, flaškon. Fant Žel se je ponudil, da pojde z menoj, celo koš, primeren steklenicl, Je prinesel. Drueo jutro že na vse zgodaj ob štirih sva odrinila iz Mezopotamije. Ko so je zdanilo, sva bila žo v razbitem Ciginju. Da bote razumeli Žefovo obnašanje, moram povedati, da ie Zef blaga duša, sama dobričina, le vSasih ima svoje muhe, zato so ga tudi odpustili od vojakov. Solze so se mu utrle po licu, ko Je Rledal zapuŠčen in razdejan Ciginj (226 m). Iz Ciginja sva krenila na desno po stezi po Dolu proti Ježi. Nad Volčami se nam j« odprl krasen razgled na volčansko in tolminsko ravan ter na bistro SoCo, ki «0 vije kakor srebrni pas med fv. Danijelom in sv. Urbom, kjer pofiivajo trupla Volčanov in Tolminoev. Zef je vsled te lepote tako glasno zaukal, da se je razlegalo čez volčangkio in tolminsko ravan tja do Mažarevca nad Dantejevo jamo, do proslule na Kobiunku nahajaioSe se, od cerkvene oblasti proklete čerkvice*. v kateri sedaj 'tamkaišnje dobro in pokorno Ijudstvo brani frodl** za svoje ovce in koze. Tam za Kobiljino glavo je solnce ravnokar izŠlo. Nepopisljivo krasno je izgledal Mali Pariz, t. j. trg Tolmin, krona naših gor, ki ga pa ]e zemlielaCni Lah zelo, zelo okrempljal. Pogled na raznobarvno, y jutranjem solncu leskjetajoSo se Sočo jfe Žefa takb navdušil, da je zapel znano pesem: aaay ^;-v^^,*i?^.>?*?*>^fflg^.&šŁ2  fja gori ob Soči se bodem podal, najlepšo Sofianko si bodem izbral. Ko sva se naužila te ]utranje planinske lej)Ote. sva šla po Dolu navzgor. Steza se je spremenila v kolovoz. Pri vsakem .koraku sva zapazila kaj novega. StrelsM jarki. na desno in levo barake, vodovodi in vodnjaki s krasnimi podobami in letnicami, velikanske zaloge vojnega materijala. Žef se ni mogel nafcuditi, vegkrat je obstal. kakor okamenel, tako da sem ga moral opetovano s palico drezati pod rebra, dapa spravim naprej. Ko s\^a dospela na Ježo (929 m). ;o skofiil v streiski jarek, sedel ter začel tesati jabolka, ki jib ie imel s seboj. * Leta 1892 se je baje — tako se je bilo razneslo — prikazala neki deklici blizu Mažarevca Mati božja. Ljudstvo je vrelo od vseh strani na Kobiunk. Kmalu se je bilo nabralo precej donarja, tako da je kar 6ez noč zrastla oerkvica. Cerkvena oblast pa ]e pod strogimi cerlrven.imi ka»nimi prepovedala to ,,božjo pot/ *¦ Snogi listnatih vej. ki so po zimi prav dobra krma za ovc« in koz«. Pustimo seda.j Zefa.. Omeniti moram, da sem obiskal svetovnoznanaf rfežo tri tedne po 12,. ofenzivi, Iz Ciginja (296 m) sem 5el po stezi pod skalo do Jesenjaka (655 m), ki se nahaja v razvalinah. Od tam peIje široka gladka cesta doVogrinkov, Tu sem srefial osebo, ki je prišla iz SrednieKa. Povedala mi je, da je Srednje unifieno. Gerkev sicer še stoji, a je vsa preluknjana, larovž popolnoma razde]an, o nekaterib higah ni sledu ve5. tako n, pr. je veliko poslopje Sirokarjevo dobesedno izginilo. Vsled 4—6 m široke, od Lahov med vojsko napravljene ceste, ki se vije po Kolovratu 6ez Ježo mimo Vogrinka skozi Pušno, Srednje, Kambreško in dalje, je mnogo polja, travnikov in njiv popolnoma uničenih. Vogrinki so tudi več ali manj razdejani. Cesta, po kateri sem §el mimo Vogrinkov na Ježo, je bila tako gladka, kakor n. pr. v Gorici od Katerinja do pokopališfia. Na tej cestl ie bilo veliko tovornih a-vtomobilov, naloženib z raznim blagom.1, vrhutega pa mnogo 12 m dolgih novih italijanskib topov, katerih žrela so bila obrnjena proti Mezopotamiji. Na desni strani ceste zelo dolge, kakor kleti obokane kaverne. Izme'd hiš v smeri proti Ježi ie ostala sarno Potokarjeva nedotaknjena in to radi sreCne lege pod hribom, vse druge hiše so uniCene, pri Kuščerjili je ostalo samo korito, LAikaC je v razvalinah. N"a levi strani pod Vogrinld je vojaško pokopališfie z nagrobnimi lepimi spomeniki, erobovi okrašeni s cvetlioami, ki so takrat v novembru bujno cvetele. Po položni gladki cesti sem v poldrugi uri dospel na Ježo f929 m), odkoder sem užival krasea razgled na Banjško planoto, Mezopotamijo, Porezen, Crnoprst, Bogatin. Mrzli vrh in Krn itd. Tupatam so ge ležali mrliči in crknjeni konji, duh neprijeten. — Malo pod Ježo na poti v Volče sem videl na nosilnlcah mrtvega vojaka. Dasiravno je bil že čez tri tedne, vendar je izgledal, kakor da bi bil umrl šele — pred par urami. Glavo je imel povito v belo obvezo, poteze na obrazu mirne kakor da bi sladko spavaL Vzbujal > mojo pozornost posebno zato, ker je bil še nedotaknien, n;ed tcra ko so bili vsi drugi mrtveci že več i.li ii!i;.aj objedeni od miši ali drugega mrSesja. \' Kamenei (349 m) oele vasi barak. pokopališča, kaliela, v 1. iero so Lahi iz Volč prenesll prižnico. Bilfi j< že mračno, ko sem prišel v Volče (193 m), ki so nudile tužno sliko. Zelezno ogrodje zvonikovo je v.iselo kakor kaka cunja, biše v raz\alinali. farovž na dolenii strani nad Metjo ]e imel velikansko odprtino, glavni vbod zasut, iz i>isarne. v kateri so volaki kuh^M, so bila vrata, oziroma odprtis.a na gorenji stra-- O vodnjaku pred farovžem nobenega sledu. Cez Kovaršče (206 m), ki je med vsemi vasmi še na.,'bol.j 7- 'ejano. da skoro kamen na kamnu ni več ostal, ¦•"::! h-e vrnil proli domu. ,,PaS mno^ ie Ijut vihar divinl no poljib naše domovine." Vriiiina se sedaj k Zefu, k.i je na Ježi v strelskem jarku tesal jabolka. Zaklical sem: ,,Žef, tam je prepih, tudi bi znal si nalezti kako golazen.'- Kakor bi trenil je skočil ter bil naenkrat pri meni na cesti, kre.iko udaril s svojo palico ob trdo cesto ter korakal korajžno poleg mene. Kmalu sva prišla do nemške straže, Žei se je s košom na hrbtu, s palico ob levi nogi postavil po vojaško v pozo ter z desnioo podajal vojaku leffitimacijo, rekoč: ,,Melde gebor.samst (javim pokoriio)". Smelilja.io2 se ie vrnil vojak nama leGiiimaciji, nakar sva odkorakala. Cez par trenotkov ie Žef iz regovoril: ,,Tako se mora nastopati, potem B© nl bati uobenib sitnosti od Istrani straže." Se nekaj korakov mimo dolgih barak, nato gva krenila 9 oeste jjo stfizi n-avzctol in pred seboj sva imela skoro vse slo\"ensko BeneSijo, hribi in doline in zopet hribi. nato furlanlska ravan, slednjič morje. Zel se je fcar ustnvil. Zopet sem ?a moral dregniti. Prestopila sva državno mejo ter šla po strmini navzdol \- vas Kraj (806 m). kjer sva stopila zopet na prladko cesto, po kateri sva korakala skozi vas Trinki. Sla skozi Dolenjo Drenkijo ter prišla v vasKras. Na hrib^ekii pri Dovici Mariji (751 m) je v zvoniku ifidhila ura, enajst. Na Krasu &&m se oglasil pH sta- rem znancu, kateri se je mojega obiska zelo razvesclil- Oba naju ,je povabil b kosilu. Pri mizi je Žel še marsikatero povedal in se tako obuašal, da sem postal rdeč kot Kuhan rak, fietudl nekateri pravijo, da nimam kaplje krvi. Po kosilu sva šla čez Ovčje brdo (648 m), Trušnje ((i(i3 m). (po mojem rnnen.iu bi se pravilno moraio glasiti Tršje, rkar izvajam od besede trs), potem navzuo) skozi Zverinac (363 m) b Klodičem (248 m). Znanec, pri katerem sem se oglasil, me je napotil v  Oblico, k]e'i" dobim izvrstno naravno vino. Tudi mi  |6 opisal stezo, da v gozdu ne zajdem. Krenila sva po novo začetem. a ne dovršenem mostu čez raoCarj potok Kozica, nato po ozki brvi čez potoček Potok d.i vznožja hriba, "o katerem s\a i>otem ))o kostanjevem cozdii in travnikih lazila proti vrbu, Podl vrhom sva dobila gručo ljudi, moških in žensk, ki so počivali oti svo;ih bremenih. Eden izmed mošTdh me jo pni rosil tobaka. a mu nisem mopel postre?i. ,,Hu(lo ]•¦  zp nas kadilce". je rekel, ,,a Se hujse ,ie za naše fnofavk-e, katere so «a v mirnih Sasib pošnof;ile "o en me:;iik vsaJc dan." Žef, ki je dosedaj raolčal i.i i-osiušal, se je ogiasil: .,Pač ste imeli čedno kosilo iM jedno večerjo," Ogorgena je stof>iia pred njega en;; izmed žensk ter rekla: ,,Ti, to je. razžaljenje, kaj takega nam dbsedaj se nihče ui očital." Obrnil sem t>e moti Zefu, rekoč: ,,'Žef, tibo bodi in ne žali, ali m vidiš, kako čedne in snažne so ženske, drugače kol T xi nas Katra s svojo narodno nošo," Skesano je odrovoril Žef: ,,Sa'' se ne bi bil tako izmzil, ako bi ne bil ta mož rekel, da ga i ošnofajo vsak dan po mornik." Nato se je obrni] i>roti ženskam ter uljudne redol: ,,Oprostite, Rnspodiftne, saj vas nisem misnl žaliti." Ko j« bila ta zadeva v splošno zadovoljnost . tem poravnana, so naju vprašali, kaj išCeva. Odgovoril sem: ,,Vino za sv. maše." ..Potem pa pojdito z ni1""'. so se oglasili, ,,v naši vasi bota ctobila izvrstno vino." Dvignili sii o se ter §li drug za d tigim po stezi proti yrbu (600 m), nato krenlli na levo po kotovozu navztol. V 5etri uri sno priSli v vas Obli- oa (548 m), ki je kakor kako gnezdo naslorucna na ppboVe strmega hriba. Poslovivši se od druzbe, stopila sva v iiiio nektpa premožnega kmeta, na katerega sem bil že poprej opozorjen. Prijazno naju je sprejela gcspodin.;a i ko sva razodela namen najinega prihoda, na'< ' ]& i < vabila kar za osnjišče ier začela kubati kav.% Ka ^va kavo iiopila, se je oglftsil Žef: ,,Vina gor, j^z •dačam!" — ,,Tibo bodi, Zci. ne bodi siten", sem >;& karal. ,,Ko pride ^ospodar, boS že dobil vina." — ,,Sa.i bi vama sama prinesla, pa ker hodi navatino lo gospodar v klet, ne vem, j.z katerega soda sedaj toči. Sicer bo gospodar itak kinalu doma", reklajegospodinja.. Ne dolgo potera se }e pri hišnib vratih pn•kazal gospodar z motiko na rami.. Ko mu je gospodin.ia povedala, po kaj sva prišla in ko je zagledal v kotu kog s steklenico, je izpregovoril: ,,Kaj bota s kot kog s stelclenioo, je izpregovoril: ,,Kaj bota pa s tem ma&tiljcein, z vozom sta imela priti!" — ,,Kako radia", sem odgovoril, ,,a ni dobiti vprežne živine. A mogoCe pa se pri vas dobi kak mož, ki bi mi nesel še eno tako steklenico vina do Brega." — ,,To pa že to", odgovori gospodar. Nato me ]e peljal v kiet, v. kateri je bilo mnogo sodov 6rnega in bclega vina. — Koncem kleti pri zidu je bil sod petib hektolitrov. .V tem sodu je belo vino iz samega izbrane^a grozdja. Med tem ko prodam vse drugo vino po 1 K lifer, dam to po 1 K 30 v. Prij'0111111111 pa, da je v tej kleti vsg vino naravno, kakoršno je Bog daJ", tako te govoril gospodar. Nato je i^otegnil iz polic© gumijevo cev ter natofiil; kakor rebula prozorno vino je dalo iskre, okus prav prijeten. Napolnil je majoliko, in šla sva za ognjjišče, na katerem }e gospodinja kubala veCerjo. Prav po domače smo se pogovarjali pri okusni večerji an izvrstai kapljici. Želu se je imenitno go3ilo, gOspoSar mu je vedno nalival kozarec, a katerega je tudi prav pridno praznil. m%0> K to, fe ! , (DaQe priBoatJifl.} ...-»•/ •'-..5»**-.»