Ellen Key o materinstvu in ženskem delu izven doma. (K aedanji debati o celibatu neiteljic) I. Treskalo je in grraelo, ali kdor je dožirel nevihto, ta mora priznati odkrito, da se nebo ni zjasnilo. Pluha člankov za nadaljno služboranje poročenih učiteljic in proti njema se je usula, gororilo se je mnogo o praricah žene; malo, jako malo o njenih dolžnostih, o dolžnostih matere; zaropotalo se je proti referatu toiarišice Gregoričeve; a 1 i v s e t o jedivjalo preko gozda, t gozdno tišino pa ni posegel nihče z drzno roko. Nihče ni priznal, da je večina tovarišic zato za nadaljno službovanje poročenih učiteljic, ker jih v to sili sedanji obupni ustroj človeške družbe, ki je žensko odtrgal materinstvu ter jo rrgel pod zastaro Bženske srobode in samoodločbe" na s krvjo nasičeno bojno polje kapitalizma ia veleinduatrije. Z bolj preprostimi besedami rečeno: naše nad vse slabo materialno stanje nas sili do tega, da nekaj zagovarjamo za pravično, kar bi pod drugimi razmerami že od začetka zavrgli. Poleg tega se včasih tudi navdušujemo z občudovanja vrednim idealizmom za nekaj, kar kaj takega res ni vredno. Govorim vobče, hočem pa preiti na posameznosti. V prro opozarjam še na sroje mnenje o vprašanju Bcelibata učiteljic". Eekel sem na sestanku tržaškega učit. društva 17. februarja, nda bi žola (sedanj,a!) ne ravno mnogo trpela, če bi tudi poročene učiteljice nadalje Blužbovale, pač pa njen dom. I n g 1 a v n i socialni nalog materejeravno rpr?i rrsti, da vzgoji telesno krepko in moralno čvrsto po- t o m s t v o. In tej ideji moramo pritrditi, če hočemo Terjeti v napredek človeštva in ne v njegovo dekompozicijo. Dalje sem menil, Bnaj bo pa dana poročenim tovarišicara sicer prosta izbera, je li 89 hočejo posvetiti povsem najevetejšerau poklicu ali pa r o b o t a t i na d?e strani". In tako sem prišel do slavne pisateljice in feministke v pravem pomenu besede, do E 11 e n K e y, ki pravi v svoji svetovno znani knjigi nDas Jahrhundert des Kindes" (Založil S. Fischer, Berlin) v drugem poglavju: nM a t i, kihočebitisama vzgojiteljica (lastnih otrok) ter hoče poleg tega izvrševati kakšen poklic ali drugo temu podobnojavnode1 o v a n j e, nam ne poda v nobenem oziru celote, temveč izvršiz razdeljeno dušo srednjedobro Tzgojo in srednjedobro delo." Evo vam, jasno dovolj ! Kje so oni, ki so se zgražali nad instinktivno skoro enakim zaključkom tovarišice Gregoričeve? Menda pa le ne bo kdo trdil, da je Ellen Key — reakcionarka. Dal bi si s tem le slabo izpričevalo. Morda pa ne misli kakšna tovarišica po poroki le zato nadalje službovati, da bo poleg dekle še plačevala izobraženo vzgojiteljico za svoje otroke. To bi bil narobe svet! Že vidim vas, da vstajate s sto argumentacijami proti dosedaj rečenemu. Potrpite, vsak dobi svoj odgovor, dala mu ga bo najduhovitejša ž e n s k a — Ellen Key. Potem bomo razmišljali, ačez leto dni zopet debatirali. Ker to vprašanje zahteva, da se p o g 1 o b e vanj žena in mož. Kako je prišla Ellen Key do gorenjega zaključka? Kratko vrsto citatov iz te njene knjige dovolite, itak vem, da si boste knjigo temeljito ogledali, ker pošteno preprič a n j e si pač želi pridobiti vsakdo. V svarilo pa naj nam bo, da ni vsaka ideja reakcionarna, kistrerainazaj— k p r i r o d i. Zastrupljene razmere naše današnje človeške družbe naj nam nikar ne zastrupijo tudi naših nazorov. če smo danes po gmotnem stanju prisiljeni nekaj sprejeti, bomo sprejeli, a javno labko naglašamo, da je bilo le ono gmotno stanje temu povod. To storimo lahko brez strabu. Krivde človeške družbe, ki bičajo nas, ne bomo morda še odevali s sentimentalnim plaščem lažinaprednib Bnazorov", ki t duu našega srca niso ne naši nazori, ne naši ldeali. — Govori Ellen Key, ki vidi v duhu boljšo človeško družbo, kijo naj ustvari skrbno rojen iu odgojen zarod: nPreobrazba človeške narave zahteva tako absolutno novo pojmovanje materinstva, tako neizmerno uporabo sil, tako nepretrgano inspiracijo, daoni, kimislijo, dase poleg njega daizvrševatitudi druga dela, ki bi imela svojo vrednost, da ouigotoro nikdar niso poizkušali vzgojevati. N e izmernih s i 1 rabimo, da ostanemo pravieni le enemu samemu otroku. To nejjomeni nikakor, darovati otroku slebrni hip. A1 i pomeni, da prikipeva naša duša od misli na otroka, daje naša misel vedno pri njem, če že sedimo doma ali korakamo preko ulice, če legamo ali vstajamo. Toabsorbiraresnomater veliko bolj negoure, kijihposvetiotroku neposredno, into ima za posledico, da mora resna mati dohajati k delu izven doma vedno z razdeljeno dušo. Zato more posvetiti mati, ki boče otrokora darovati svoj bistveni del, socialnim nalogam svoje delovanje le od slučaja do slučaja; i n z a t o b i m o rala biti oproščenavdobi najvažnejšib vzgojnih let popolnoma od dela za z a s I u ž e k." Kako lahkotno je prešla eua izmed člankarie preko dolžaosti matere, kako je govorila druga o intenzivnem socialnem delovanju izven doma, ki naj se mu posveti službujoča učiteljica mati! Ženska naj nam postane enakopravna, a to na drugačen način, kakor je trdila žlankarica. Po njenih nazorih postane le — tovorna živina. — Oprostite; ali ž e n a k a yam drži zrcalo! BNikoli nisem čula," pravi Ellen Key dalje, nne t višjib, ne t nižjih krogih o materi, ki je bila prisiljena k delu za vsakdanji kruh ali po svoji nadarjenosti k umetniški produkciji, da ne bi trpela zaradi nemožnosti zadostiti tudi srojim otrokom ob času njihovega razvoja." In neka člankarica spr\vlja tako vso požrtvovalnost zahtevajoče materinstvo s težkim delom učiteljice v sklad. Saj res, ,,otrok takrat 8pi". Nu, pa dober spanec! Pravi slavna pisateljica dalje, da bo moral v nori človeški družbi vsakdo delati, moški iu ženske, izvzemši starčke in otroke, a ta čloreška družba prihoduosti bo podala priliko ženi, ki postaue mati, da bo za čloreško družbo tudi nadalje socialno d e 1 o v a 1 a , a 1 i le kot mati in rzgojiteljica svojih o t r o k. Še par besed večkrat imenovane borilke za pravična »prava ženske". „Vse, kar narn podaja javna dobrodelnost, da bi lečila škodo, ki provzroča proces dekompozicije veleindustrije, je večjidel brezuspešno zapravljena sila. Zavodi za najdence, otroški v r t c i, zabavišča, otroške bolnišnice itd. ne morejo z vsem svojim idealnim stremljenjem nadomestiti niti stotega dela življenskih sil, zakaterooropa žensko delo izven njenega doma posredno ali neposredno noro generacij-o." nIn ko smo premislili (posledice ženskega dela izven Djene biše), si rečerao satni, d a sedaj ni nujnejšega, negoli najti takihkulturnibnačrtor, takib socialno organizaeijskih načrtov, ki bodo rrnili mater otrokn In domu." Za danes dovelj! Ali pridržim si, da se poTrnem k temu predmetu še ponovno. Iu tedaj se dotaknem še marsieesa, kar je omenila ta ali ona člankarica, tudi Ijubezni, tudi učiteljice poročene, a ne matere, tudi Bemaneipiranke", ki naravnost mrzi spolno občevanje, in še tega in onega. Vem, da bo do tedaj imela že vsaka tovarišica danes citirano knjigo v roki, da jo mnogokatera že ima, o tem sem tudi prepričan. No, in tedaj bo meni in vam vsa stvar lažja. Ali b koncu še enkrat: Nisem absolutno nasproten daljnemu službovanju poročenih učiteljie, učiteljic mater, ker bi to zlo morale mordavsedanjib gmotnih razmerah sprejeti naše tovar i š i e e. Ali kdo je oni, ki bi hotel trditi, da dom nič ne izgubi, da šola, ki gotoro ne ostane ua današnjem stališču, ne bo nič izgubila, ako je 8 premiselkom čital besede moje spremljevalke, Ellen Key! Pripadamo menda olikanemu stanu, in da bi za otroka nič ne žrtvovali? Povrnem se mogoče tudi na to. Ali končno še nekaj. Neka člankarica je tudi omenila, da je vprašanje o celibatu učiteljic našlo tržaške tovarišicA — nepripiavljene. Čudil sem se temu prizaanju in zopet ne. Opazil sem, da marsikatera člankarica tovarišica iz drugih dežel tudi ni bila pripravljena nanje. Verjetno, saj so se tudi naše ital. tovarišiee o stvari posvetovale v več sejah, preden so prišle — bodi pričvrščeno tudi to — do onega rezultata kot jaz. Res je, naše tovarišice so preveč preobložene, in stavi se do njih v življenju toliko zahtev, da se jim je le težko bolj podrobno baviti z ženskira vprašanjem. Iq tudi predštudij za to nimajo. Namesto, da se jim vbija na učiteljišču, recimo. dolgo vrsto letnie eerkvenih zborov ali grčavih imen nemških generalov tridesetletne vojne, nebilibilo boljeuvestivslednji letnik ženskih u 5 i t e 1 j i š 6 pouk o ženskem vprašanju, zvezan s čitanjem boljšib pisateljic na tem polju ter s šolskimi pred a v a n j i ? Ne pride še tako kmalu do tega, vem, ali iniciativa nekaterih naših profesorjev na teh zavodih vsaj k pmatni lekturi bi bila hvalevredna in izvedljiva. V Š k e d n j u , 7. marca 1910. Ferdo P 1 e m i č.