Šolske stavbe na Kranjskem. Že v št. 20. -Učit. Tovarisa" smo rekli, da se delajo pri nas na Kranjskem načrti za šolske stavbe kaj površno. Dokazali smo to svojo trditev na nacrtu za novo 1 trirazreddnico, ki naj bi se zgradila v Sostrem. Danes pa bočemo svoje dokaze razširiti z opisom drugib šol po Kranjskem, in sicer se bomo držali sedaj zgolj le na u.iteljska stanovanja, ki so s prav malimi izjemami pod vao kritiko. § 33. zakona za uravnavo pravnih razmer učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske z dne 29. aprila 1873 1. se glasi doslovno: Vsak šolski voditelj ima pravico do stanovanja, obstoječega iz najmanj dveh sob in potrebnih stranskih prostorov . . . Torej zakon veleva, da mora dobiti vsak voditelj šole najmanj dve sobij; in kako je v resnici? — Stanovanje obstoji navadno iz ene sobe in luknje. Pri nas torej gg. inženerji ne poznajo razločka med sobo in kabinetom, dasi so še v dijaških letih imeli priliko, gledati sobe in stanovanja po kabinetih. Vsaka soba, da je vredna tega imena, mora imeti vsaj dvoje oken ali pa eno dvojno okno, zato pa mora biti tudi njeno razmerje glede širine in dolžine najmanj 4:5 m, kabineti pa imajo navadno le eno okno, zato pa je tudi razmerje prilično 3:5 ali celo 3: :4., manjših kabinetov za stanovanje, razen poselskih sob, pa že skoro ni najti pri novejših poslopjih. Pri učiteljakih stanovanjib, zlasti po enorazrednicah in dvorazrednicab, pa dobimo sobe, ki imajo po 2Qm2 do 23»22 in luknje po 6m2 do kve.jemu po 9m2. Te male luknje pa imajo potem navadno še dvoje vrat in čestokrat tudi veliko kmetiško peč. Kaj naj postavi potem učitelj, zlastijoni, ki ima družino, v tako luknjo ? Nič druzega kakor kvečjemu kako omaro in mizico, posteljnaka ne spravi več noter, ker potem ne mora odpirati obojih vrat. Prav take luknje so pa tudi kuhinje. ln kje naj spi potem dekla? Ali mora res poročiti vsak učitelj kravjo deklo, ki mu bo potem opravljala tudi poseljska dela ? No, mi te prav radi prepuščamo vsern onim faktorjem, ki imajo in so imeli pri takih stavbah merodajen glas. Toliko glede velikosti učiteljskih stanovanj. Glede razdelitve notranjih prostorov pa navedemo tu par zgledov. V Kokri na Gorenjskem delajo sedaj novo šol. poslopjo za enorazrednico. Ta šola ima sledeče prostore: Na južni strani je pisarnica, šolska soba in jedilna shramba, na severni strani pa učiteljevo stanovanje (ena soba, en kabinet z dvema vratama ter kuhinjo) in dvoje stranišč. Veža pa gre po sredi in loči južni trakt od severnega. Pri tej stavbi moramo hvalno omeniti voditeljevo pisamico. To sicer ni ravno velika, vendar pa je tu, in vsak učitelj bo hvaležen inženerju, da mu je napravil, zakaj porabil jo bo vendar tudi lahko za del stanovanja. Cestokrat se pripeti, da dobi učitelj obiske, saj imajo tudi učitelji sorodnike in prijatelje, ki jih tupatam obiščejo — in pisarnica ne bo na tem prav nič izgubila, če stoji notri posteljnjak in prenoči učitelj svoje drage, ki bi sicer ne mogli v vsi vasi dobiti prenočišča. Ta ideja dotičnega inženerja je torej res hvale in posnemanja vredna in želeti bi bilo, da bi se taka pisarnica napravila povsod. In če bi jo uporabljal učitelj zgolj le za pisarnico, je prav umestno, zakaj nihče ne more zahtevati, da bi uradoval učitelj v svojera, že itak prcmajhnem stanovanju, ali pa v zadehli šolski sobi, kjer je bilo ves dan po 50 ali še mnogo več šolskih otrok in bi pobiral, zlasti v počitnicah, bolhe, ki jih je na vsaki šoli ob tem času, četudi se pridno snaži, brezštevilno. Kar se pa tiče lege stanovanja in šolske sobe ter stranišč, je pa g. inženir vendarle napravil precejšnjo napako. Stanovanji je postavil na severno stran, katnor ne pride nikdar solnce, na južno stran pa šolsko sobo, kjer bo delalo solnce vedno sitnosti. Če se zagrnejo okna, je v šolski sobi pretemno, če se ne zagrnejo, pa sije solnce na klbpi, in otroci si kvarijo oči v obeh slučajih. Prav tako neumestno je to, da je postavil poleg kubinje stranišča, njim nasproti pa jedilno sbrambo, namesto obratno. Poleg kuhinje naj bi bil postavil jedilno shrambo in jo zvezal s kuhinjo, to bi bilo praktično, ker bi bile vse potrebne reči za kuho takoj pri rokah, dočim se mora sedaj ponje letati iz kuhinje skozi vežo v jedilno shrambo. V kuhinji bo imel smrad iz stranišč, kadar bo odprl kuhinjsko okno, ali celo vedno, če ne bo imel zamašene luknje pri lijaku, ki je izpeljan iz kuhinje v stranišče. To so torej nedostatki, ki kažejo precejšnjo lahkomiselnost pri risanju načrtov. Vrta nima ta šola nič. Od kmetov pa tudi ne bo mogel kupovati potrebne zelenjave, ker jo še sami zase nimajo. Moral je bo torej dobivati od daleč za drag denar. Tudi Bukovica pri Škofji Loki dobi novo enorazrednico. Na vzhodni strani je šolska soba in kabinet za učila (2-3 m dolg, T5 m širok), kabinet za deklo in stranišče, na zahodni strani pa voditeljevo stanovanje, obstoječe iz 4*5 m široke in prilično 5 m dolge sobe, ki ima dvoje vrat, in kabinet (prilično 3-3 m in 2-7 m), ki ima tudi dvoje vrat, prav tolike kubinje in majhne jedilne shrambe. Kabineta za učila ni moči tu za nič drugega uporabiti kakor le, za kar je namenjen, vendar pa ima pri stanovanju tudi kabinet za deklo, četudi brez peči. Glede velikosti stanovanja, oziroma sob je isto kakor pri drugih šolah. Drvarnice šola nima. V ta namen je namenjena klet, ki pa zaradi vlažnega sveta in prenizko ležečih okenj, skozi katere se bo vedno cedila deževnica iz sosedove njive, ni na mestu in zlasti za to ne, ker potem ne ostane učitelju toliko prostora v nji, da bi si mogel spraviti mernik krompirja. Ko so kupovali svet, ki ga je prodal dotičrii posestnik prav le zaradi sole, niso prav nič mislili na drvarnice, zato so potem v njih nadomestilo odločili uciteljevo klet, in tudi malega vrta bi ne bilo, ko bi žlo po volji dotičnega nadinženirja, ki ni imel drugega v mislih, nego edino le prostor za šolsko poslopje. Kar je najlepšega pri tej šoli, so pa križi uad okni. Ti obstoje iz treh vertikalnih in dveh horicontalnih železnih šibic ter tvorijo tolike odprtnice, da more vsakdo skozi nje. Celo zidarji so se norčevali iz njih in so najmočnejši lazili skozi nje. Čemu so jih torej napravili, saj nimajo niti tolike vrednosti kakor strašila v prosu za vrabce. Torej je razvidno že iz teh dveh zgledov, da mora biti pri vsaki šoli kaj pokvarjenega in si skoro šole brez nedostatkov niti misliti ne moremo, ker je le malo takih mož, ki bi se pri izdelovanju načrtov malo bolj pobrigali in delali bolj premišljeno. Še malomamejše in svojevoljnejše so pa postopali inženerji pri zgradbah šolskih poslopij po Gorenjskem in tudi Dolenjskem v prejšnjih letih. Takrat pa ni imel nihče drugi besede ko inženir aam in kar je ta ukazal, to se je moralo zgoditi, četudi je bila največja prismodarija. Tako je n. pr. v Sorici na Gorenjskem. Tam so kmetje v živo skalo izsekali prostor za učiteljevo klet, a prišel je dotični inžener in ukazal, da se ta prostor takoj zasuje. Ker pa je bilo šolsko poslopje gotovo, so morali zunaj tega napraviti šolsko klet, ki je tako majhna, da se človek v nji komaj obrne. Dotični inženir je bil sila trmoglav. Za učitelja ni botel na noben način napraviti stranišča poleg stanovanja v pritličju, ampak baje zabteval, da naj uporablja kar stranišče za učence; in le s težkim trudom so ga pregovorili, da mu je napravil potem vendarle stranišče, a ne poleg stanovanja v pritličju, marveč na počivališeu (podestu) poleg stranišča za učence; torej mora hoditi učitelj na stranišče pol nadstropja gor, učenci pa pol nadstropja dol. Sploh je pa še to največji nedostatek, da se nahajajo stranisča na podestu. V Zasipu pri Bleduje hotel zopet napraviti inžener na fasadi ob cesti slepa okna, a ondotni kmetje so bili bolj pametni in so rekli, naj se načrt okrog obrne, in tako so tudi storili, in slepa okna so sedaj zadej in ne ob cesti. Takih in enakih bedarij se je napravilo precej, pa pustimo jih za sedaj ter si oglejmo še druge šole, ki jib je risal prav ta inžener, in sicer n. pr. dvorazrednico v Smartnem pod Šmarno goro. Preden se je tu zidalo novo dvorazrednico, se je reklo, naj se napravi učiteljevo stanovanje zgoraj, šolske sobe pa spodaj, toda trdovratno ne, njegova volja je bila, zidati po starem kopitu: stanovanja spodaj, učne sobe pa zgoraj. Sicer pa bomo o tem izpregovorili pri _oli na na Primskovem. Oglejmo si sedaj le učiteljevo stanovanje. Prva vecja soba ima tri ali celo štiri okna in dvoje vrat, mali kabinet, ki naj bi bil po mnenju tega gospoda prav primeren za spalnico, ker se da, v slučaju kake bolezni hitro prezračiti. Meri pičlih 9 m2 in vanj sega velikanska kmetiška peč. Kako in kam naj postavi sedaj učitelj svojo posteljo, to je njegova reč. In res mora služiti ta luknja učitelju za spalnico, ker ne more v večji sobi zaradi vrat, peči in okenj nikamor postavi posteljnjaka. Edino to je dobro, da nima sedanji nadučitelj otrok; če pride pa na njegovo mesto kak učitelj z otroki, bo v največji zadregi zaradi prostora. In tako so zidane šole baje tudi v Mošnjah, Breznici, Vodicah in Tomišlju. (Konee.)