didaktična literatura za violino dušana vodiška
stanka dokuzova
Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani
stanka.dokuzova@guest.arnes.si
Izvleček: V članku obravnavamo didaktično literaturo za violino, violinista in pedago-
ga Dušana Vodiška. Njegov opus predstavlja povezovalno nit med didaktično literaturo 
prejšnjega stoletja in sodobno didaktično literaturo za violino, saj obsega obdobje od leta 
1966 do leta 2016. V tem 50-letnem obdobju so njegova dela – violinska začetnica, otro-
ške skladbe za violino in klavir, mladinske skladbe za violino in klavir, skladbe za komor-
no zasedbo in godalni orkester ter dva učbenika o menjavi lege – pomembno obogatila 
didaktično literaturo za violino v Sloveniji. V gradivih smo prepoznali tudi izvirne rešit-
ve posamičnih elementov violinske igre in glasbenega razvoja učencev, zato predstavlja-
jo pomemben prispevek tudi k razvoju violinske pedagogike in violinske igre v Sloveniji. 
Ključne besede: didaktični pristopi, Dušan Vodišek, otroške skladbe za violino, skladbe za 
komorno zasedbo, učbeniška literatura za violino.
didactic violin literature by dušan vodišek
Abstract: The article discusses didactic violin literature by violinist and pedagogue Dušan 
Vodišek. Covering the period between 1966 and 2016, his oeuvre represents a bridge be-
tween didactic violin literature of the previous century and contemporary didactic vio-
lin literature. Over these 50 years, he significantly enriched didactic violin literature in 
Slovenia with his works, which include a violin book for beginners, children’s compo-
sitions for violin and piano, youth compositions for violin and piano, compositions for 
chamber ensemble and string orchestra, and two textbooks on position changing. These 
materials provide original solutions to challenges concerning individual elements of vi-
olin playing and the musical development of students. Therefore, they also represent an 
important contribution to the development of violin pedagogy and violin playing in Slo-
venia. 
Keywords: didactic approaches, Dušan Vodišek, compositions for chamber ensemble, 
children’s compositions for violin, violin textbook literature. 
»Violinska pedagogika je stara prav toliko kot sámo igranje na violi-no: osebno prenašanje znanja, pisanje tehničnih del, etud in teo-retičnih razprav najdemo že v prvih letih obstoja tega inštrumen-
ta.« (Klopčič, 1996, str. 67) Zato, ugotavlja Klopčič (1996), sta razvoj violinske 
igre in violinska literatura pogojeni v medsebojni odvisnosti.
Dinamičen odnos med razvojem violinske igre, violinske pedagogike in 
didaktične literature za violino opazimo tudi v slovenskem prostoru. Violinski 
pedagogi, ki so pri svojem delu čutili pomanjkanje literature v slovenskem jezi-
ku, so pričeli s pisanjem violinskih šol, etud za violino, narodnih pesmi in dru-
Izvirni znanstveni članek ◆ Original Research Paper
https://doi.org/10.26493/2712-3987.17(34)115-145
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
116
gih skladb za violino. Prva šola za violino v slovenskem jeziku je Vijolinska šola 
ali pouk v igranju na gosli Frana Koruna-Koželjskega (Zupančič, 2013). Izšla je 
leta 1910 pri založbi Lavoslava Schwentnerja1 (Korun-Koželjski, 1910; Grdina, 
2012). V tem nekaj več kot 100-letnem časovnem razponu smo priča nastan-
ku zelo raznolike in bogate avtorske didaktične literature za violino. Nekate-
ra dela so pomembneje vplivala na razvoj violinske igre in violinske pedagogike 
ter imajo svoj pomen tudi danes, druga manj. Mnoga dela pa so šla v pozabo. 
V zgodovinskem pomenu imajo prav vsa izdana dela svoje zaslužno mesto v ra-
zvoju sodobne didaktične literature za violino. 
Didaktična literatura za violino violinista in pedagoga Dušana Vodiška 
predstavlja pomembno obogatitev didaktične literature za violino v Sloveniji. 
Njegov opus, od izdaje njegove prve zbirke otroških skladb Štiri strune. Del 1: 
otroške skladbe za violino in klavir (Vodišek in Rančigaj, 1966) do zadnje izda-
nega zvezka, učbenika Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 2. del (Vodi-
šek, 2016a), spremljamo v spoštovanju vrednem 50-letnem časovnem loku. Do 
danes je Vodišek tudi edini slovenski avtor, ki se ponaša z najširšim spektrom 
izdane violinske didaktične literature. Izdal je učbeniško gradivo za violino (vi-
olinsko začetnico in dva učbenika o menjavi lege), otroške skladbe za violino 
in klavir, mladinske skladbe za violino in klavir ter slovenske narodne in otro-
ške skladbe za različne vrste komornih zasedb in godalni orkester. Vodiškova 
didaktična literatura je sestavni del predlagane literature v učnih načrtih za vi-
olino, kar kaže, da je njegovo delo na področju violinske pedagogike sprejeto 
in prepoznavno.
Namen izvirnega znanstvenega članka je osvetliti avtorsko didaktično li-
teraturo za violino Dušana Vodiška. Prvič bomo preučili pedagoško vrednost 
Vodiškovih didaktičnih gradiv ter naredili vzporednice in primerjave s preos-
talimi didaktičnimi gradivi, ki so bila v času nastanka v uporabi, in sicer av-
torjev Frana Staniča, Maksimilijana Skalarja, Leona Pfeiferja in Matije Terce-
lja ter Karla Rupla. Pri tem se osredotočamo le na didaktično literaturo, ki so 
jo napisali, zbrali ali uredili violinski pedagogi za potrebe neposrednega pouka 
z učenci, in ne na umetniško literaturo za violino, ki so jo ustvarjali akadem-
sko izobraženi skladatelji. Izpostavili bomo nekatere elemente violinske igre, 
za katere menimo, da jih je Vodišek pri razvoju učenčevega violinskega znanja 
in splošnega glasbenega razvoja uporabil na izviren ter svojstven način, in tako 
ugotavljali vpliv njegovega didaktičnega gradiva na razvoj violinske igre in vio-
linske pedagogike v Sloveniji. 
V članku uporabljamo zgodovinski in teoretični metodološki pristop, 
analitični in interpretativni pristop pri osvetljevanju različnih vsebinskih ele-
mentov didaktičnih gradiv Dušana Vodiška ter primerjalni metodološki pri-
1 Lavoslav Schwentner (1865 –1952), založnik slovenske literarne in glasbene moderne. Svojo 
založniško pot je začel leta 1892 z notami za citre – Venec slovenskih pesmij Josipa Mešička. So-
deloval je z mnogimi slovenskimi skladatelji, kot so Emil Adamič, Risto Savin, Anton Lajo-
vic idr., ter izdajal njihova glasbena dela (Grdina, 2012).
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
117
stop pri ugotavljanju pedagoške vrednosti teh gradiv v primerjavi z didaktični-
mi gradivi Vodiškovih sodobnikov.
življenjska in poklicna pot dušana vodiška
Družina Dušana Vodiška izhaja iz Čehoslovaške, od koder se je njegov dedek 
Josip Vódišek na prehodu iz 19. v 20. stoletje priselil na ozemlje Slovenije. Za-
poslil se je kot učitelj v osnovni šoli v Mokronogu na Dolenjskem. Leta 1902 se 
je v Gornjem Mokronogu rodil Vodiškov oče, tudi po imenu Josip. Bil je glas-
beno nadarjen, učil se je klarinet v Konservatoriju v Ljubljani. Obiskoval in 
končal je tudi Orglarsko šolo v Ljubljani. Med šolanjem v Ljubljani je spoznal 
bodočo soprogo Marijo Janežič (roj. 1903). Med leti 1924–1929 je oče služboval 
kot vojaški glasbenik, klarinetist. Prvo zaposlitev je dobil v Sarajevu; za tem je 
delal na mestu prvega klarinetista Godbe Dravske divizije2  v Ljubljani. Od leta 
1928 je bil tudi kapelnik Godbe Prosvetnega društva Kranj (Završnik, 2018). 
2 Godbo Dravske divizije je ustanovil Josip Čerin. Orkester je prvič nastopil 11. julija 1919. Na 
začetku je bila osnovna naloga orkestra sodelovanje pri vojaških nastopih in paradah. Sčaso-
ma se je orkester močno razvil in je izvajal tudi zahteven simfonični repertoar (Šramel, 2010).
Slika 1: Hiša, kjer je stanovala družina Vodišek v Dolah pri Litiji. Narisal Dušanov 
brat Marjan Vodišek (1929–2001). Vir: družinski album risb Marjana Vodiška.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
118
To delo je opravljal vsaj do leta 1930 ali 1931.3  Leta 1931 je Josip Vodišek ponov-
no nadaljeval delo vojaškega glasbenika; tokrat je delovno mesto dobil v Ko-
sovski Mitrovici. Slabe življenjske razmere, naporno delo in očetovo slabo zdra-
vstveno stanje (bil je srčni bolnik) so bile okoliščine, ki so botrovale, da je oče 
zaprosil za premestitev na drugo delovno mesto. Tako se je družina preselila v 
Bjelovar, kjer se je dne 20. 3. 1936 zakoncema Josipu in Mariji Vodišek rodil če-
trti od šestih otrok, Ivan Dušan Vodišek. 4
Tudi v Bjelovarju se življenjske razmere za družino Vodišek niso nič kaj 
izboljšale, saj je očetovo zdravje postajalo vse slabše. Leta 1938 je bil primoran 
zaprositi za upokojitev. To je bil razlog, da se je družina vrnila nazaj v Sloveni-
jo. Nastanili so se v Dolah pri Litiji, v hišo očetove tete (slika 1). Oče je orglal v 
tamkajšnji župniji; življenje družine v Dolah se je ustalilo vse do pričetka dru-
ge svetovne vojne. 
Druga svetovna vojna je spremenila usode mnogih ljudi. Dogodki so dra-
matično zaznamovali tudi življenje družine Vodišek. Na območju Dolenjske je 
potekala osrednja razmejitev med okupacijskima silama Nemčije in Italije. Se-
verni del Dolenjske je pripadel nemškemu rajhu, preostali del Dolenjske pa Ita-
liji (Repe, 2019). Vodišek se spominja, da je bil tudi v Dolah pri Litiji vzpostav-
ljen en kilometer širok razmejitveni pas med obema vojskama. Prebivalci so bili 
nasilno izseljeni v Nemčijo ali pa v Srbijo. 1. decembra 1941 so Nemci družino 
Vodišek prisilno izselili iz njenega doma ter odpeljali v grad Rajhenburg (pri 
Brestanici), kjer je bilo zbirno taborišče za izgon Slovencev v Nemčijo. Najprej 
so jih deportirali v taborišče Schelklingen, kasneje v taborišče Schwäbisch 
Hall, nato pa v bližnjo vas Westheim, kjer so ostali do konca vojne. V Westhei-
mu je Dušan leta 1942 začel obiskovati osnovno šolo ter do konca vojne leta 
1945 opravil tri razrede in polovico 4. razreda. 5. avgust 1945 je dan, ko je druži-
na Vodišek iz Nemčije prišla nazaj v Slovenijo v Celje. Za obdobje izgona iz Slo-
venije od 1. 12. 1941 do 5. 8. 1945 je bil 3. 10. 1997 Vodišku priznan status žrtve 
vojnega nasilja.5 
Čeprav je bilo vojnih strahot konec, se ob vrnitvi v domovino Vodiško-
vi niso imeli česa veseliti. V Dole se niso mogli vrniti, saj od hiše ni ostalo nič; 
bomba jo je razrušila. Življenje v Celju pa ni bilo lahko. Vodišek to obdob-
je opisuje kot »polno trpljenja in pomanjkanja« (Vodišek, osebna komunika-
cija, 1. 2. 2020). Prvo zatočišče je družina našla pri Kapucinskem samostanu, 
kjer so jim ponudili sobo za bivanje. Oče Josip ni imel prihodkov. Kot upokoje-
nemu vojnemu godbeniku mu takratna oblast ni priznala pravice do pokojni-
3 Završnik napačno navaja ime Vodušek namesto Vodišek ter letnico vodenja godbe od 1928 
do 1932. Vendar se je po Vodiškovih besedah družina leta 1931 že preselila v Kosovsko Mit-
rovico (Vodišek, osebna komunikacija, 1. 2. 2020). Po sliki Godbe, na kateri je tudi kapelnik 
Josip Vodišek,  je razvidna letnica 1930. Sliko hrani D. Vodišek.
4 Vir: Svoje biografske podatke in podatke članov njegove družine je posredoval D. Vodišek.
5 Vir: Potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja Upravne enote Ljubljana, izpostava Šiška (1997). 
Hrani D. Vodišek.
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
119
ne. Da je domov prinesel vsaj minimalen dohodek, je bil kljub šibkemu zdrav-
ju primoran delati razna priložnostna honorarna dela. Med drugim je eno leto 
poučeval kot učitelj glasbe na otoku Braču; poučeval je tudi klarinet v Glasbe-
ni šoli Celje (Germadnik, 2008); opravljal je pisarniško delo v Železarni Štore; 
med letoma 1953 in 1954 je bil tudi kapelnik tamkajšnje pihalne godbe. Dru-
žini se je sčasoma le uspelo ustaliti v Štorah, kjer so živeli v majhnem dvosob-
nem stanovanju.
Šolanje, ki ga je pričel v Nemčiji, je Dušan nadaljeval v Celju. S šolskim le-
tom 1945/46 se je vpisal na Prvo gimnazijo v Celju, ki jo je obiskoval osem let, 
tri leta nižjo gimnazijo in pet let višjo gimnazijo. Hkrati je obiskoval tudi niž-
jo glasbeno šolo Glasbene matice v Celju. Violino se je učil v razredu Dušana 
Sancina (1902–1973).6  
Leta 1954 je Dušan Vodišek v Celju zaključil šolske obveznosti. 22. juni-
ja 1954 je opravil maturo7 ter končal sedem razredov nižje glasbene šole. Odšel 
je v Ljubljano, se vpisal na Pravno fakulteto (od koder se je čez dve leti izpisal) 
in hkrati nadaljeval z učenjem violine na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Prvi 
dve leti je bil v razredu Vinka Šušteršiča (1912–1973),8  nato pa tri leta pri Cirilu 
Veroneku (1923–2000). 9 Zaključno spričevalo Srednje glasbene šole je prejel 9. 
junija 1960.10  Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kamor se 
je 3. oktobra 196011  vpisal na študij violine v razred Igorja Ozima (roj. 1931).12  V 
Ozimovem razredu je Vodišek ostal štiri semestre, dve leti, saj je Ozim nadalje-
val svojo profesorsko kariero na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Vodišek je takrat 
naredil študijsko pavzo. V tem času je poučeval na Glasbeni šoli Franca Štur-
6 Dušan Sancin (1902–1973), po rodu Tržačan, je violino študiral na Glasbenem konservato-
riju v Trstu (Zupančič, 2013). Skupaj z bratom Karlom Sancinom (1893–1974) (Zupančič, 
2013), tudi violinistom, učiteljem in v letih od 1923 do 1941 tudi ravnateljem na šoli Glasbene 
matice v Celju (Germadnik, 2008), sta pomembno vplivala na razvoj violinske pedagogike.
7 Vir: Maturitetno spričevalo Prve gimnazije v Celju (1954). Hrani D. Vodišek.
8 Vinko Šušteršič (1912–1973), violinist in pedagog. Bil je študent Jana Šlajsa (1893–1975) (Zu-
pančič, 2013). Po drugi svetovni vojni je bil član stalne zasedbe Ljubljanskega godalnega kvar-
teta (Leon Pfeifer, Ali Dremelj, Vinko Šušteršič in Čenda Šedlbauer) (Koter, 2020). Med le-
toma 1955 do 1962 je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani poučeval violino ter vodil godalni or-
kester (Blažič idr., 2019).
9 Ciril Veronek (1923–2000), violinist in pedagog. Diplomiral je leta 1954 v razredu Karla Rup-
la (Koter, 2020). Poučeval je na Glasbeni šoli Franca Šturma, v letih 1963–1990 pa na Srednji 
glasbeni šoli v Ljubljani (Blažič idr. 2019). Bil je tudi zunanji sodelavec na oddelku za godala 
na Akademiji za glasbo (Koter, 2020).
10 Vir: Spričevalo o zaključnem izpitu Srednje glasbene šole v Ljubljani (1960). Hrani D. Vodi-
šek.
11 Vir: Indeks predavanj Akademije za glasbo v Ljubljani (1960). Hrani D. Vodišek.
12 Igor Ozim, roj. 1931, violinist in pedagog. Srednjo glasbeno šolo je končal v Ljubljani pri Le-
onu Pfeiferju, nato pa študiral pri Maxu Rostalu na Royal College of Music v Londonu. Bil 
je dolgoletni profesor na Visoki šoli v Kölnu ter visokih šolah na Dunaju in salzburškem Mo-
zarteumu (Koter, 2020).
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
120
ma in igral v obeh slovenskih orkestrih. Štiri leta je honorarno igral v orkestru 
Radiotelevizije Slovenija in dve leti v orkestru Slovenske filharmonije, s katero 
je bil leta 1976 na turneji v Rusiji, na Poljskem in v Švici (Vodišek, osebna ko-
munikacija, 1. 2. 2020). V letih med 1974 do 1977 je na Akademiji za glasbo op-
ravljal potrebne diferencialne izpite za dokončanje višješolskega študija. Tako 
je 24. decembra 1977 pridobil izobrazbo I. stopnje. 13
Šolanje pri Veroneku in Ozimu je bilo za Vodiškov razvoj ključnega pome-
na. Ne samo da je od njiju pridobil veliko violinskega znanja, temveč je z njima 
analiziral in preučeval probleme violinske tehnike do najmanjših podrobnosti. 
Z njima se je poglobil v pedagoške probleme ter razvil sistematičnost, ki je obli-
kovala njegovo pedagoško delovanje in didaktično misel. Družila jih je skupna 
lastnost – vsak od njih je v sebi nosil željo po znanju.14  Veronek in Ozim sta 
bila velikokrat tudi recenzenta Vodiškovega gradiva. Dolgoletno sinergijo Vo-
dišek – Veronek – Ozim prepoznamo v učbeniškem gradivu Menjava lege na 
violini = Position Changing on the Violin (Vodišek, 1973), Žiga-žaga: skladbe 
za violinista – začetnika (Vodišek in Šurbek, 1974) in Igramo v legah: spoznaj 
ubiralko na violini (Vodišek, 2008a; 2016a). Na zanimiv in simboličen način je 
njihov krog medsebojnega sodelovanja in spoštovanja sklenil Vodiškov sin Iz-
tok, ki se je na nižji glasbeni stopnji šolal pri očetu; nato je šolanje nadaljeval na 
Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri Cirilu Veroneku. Po zaključku srednje šole 
je violinska znanja nadgrajeval na celovškem konservatoriju pri Brianu Finlay-
sonu in Saewonu Suhu; akademsko izobrazbo je pridobil na Visoki šoli za glas-
bo v Kölnu pri Igorju Ozimu in Gorjanu Košuti (Vodišek, osebna komunika-
cija, 1. 2. 2020).
Dušanova življenjska sopotnica je bila Vera Vodišek, roj. Gjurasek. S po-
učevanjem klavirja je pričela na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, kjer je v šol-
skem letu 1967/68 dobila redno zaposlitev (Žgeč, 2008). Leta 1971 se je zaposli-
la na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani (Žgeč, 2008). Poučevala je klavir 
in harmoniko ter bila korepetitorka v razredu svojega moža. Poročila sta se leta 
1969. Njuna otroka sta se tudi podala po glasbeni poti staršev: sin Iztok je vi-
olinist; živi in dela v orkestru Gran Canaria v Las Palmasu na Kanarskih oto-
kih; hčerka Nadja je pianistka, zaposlena kot učiteljica klavirja v glasbeni šoli v 
Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vera Vodišek je preminula leta 2001 (Vodi-
šek, osebna komunikacija, 1. 2. 2020).
13 Vir: Indeks predavanj Akademije za glasbo v Ljubljani (1960). Hrani D. Vodišek.
14 Vzporednico med Veronekom, Ozimom in Vodiškom sem predstavila na podlagi svojega 
lastnega mnenja ter lastnih izkušenj. Sama sem bila na Akademiji za glasbo v Ljubljani tri 
leta Veronekova študentka. Ozimova dognanja na področju violinske pedagogike sem ime-
la priložnost spoznati v več kot 30-letnem obdobju tako na seminarjih za učitelje violine, ki 
so bili organizirani v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja, kot tudi na mnogih pole-
tnih violinskih šolah na Bledu in Velenju, ki sem se jih udeležila kot poslušalka ali kot mento-
rica svojim učencem. Z Dušanom Vodiškom sva bila na Glasbeni šoli Franca Šturma dolgo-
letna sodelavca (op. S. Dokuzova).
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
121
pedagoško delo dušana vodiška
S pedagoškim delom je Vodišek pričel leta 1955, zelo hitro po prihodu v Lju-
bljano. Mlad in na začetku svoje violinske poti (pravzaprav še med šolanjem 
na Srednji glasbeni šoli) je dobil priložnost za poučevanje violine na Glasbeni 
šoli Franca Šturma v Ljubljani. V službo ga je sprejela ravnateljica Nada Udovč 
(Winkler-Kuret, 1998). Zaposlitev je bila honorarna. Za tiste čase je bilo precej 
običajno, da so šole zaposlile učitelje tudi še brez uradno pridobljene izobrazbe. 
Glasbene šole so, čeprav v skromnih delovnih pogojih, širile svoje oddelke, zato 
je bilo pomanjkanje učiteljev vedno prisotno (Winkler-Kuret, 1998). 
Vodišek je imel srečo, da je imel že od začetka pedagoškega delovanja mož-
nost sodelovati z Veronekom, ki je po zaključku študija violine leta 1954 pričel 
s poučevanjem violine tudi na Glasbeni šoli Franca Šturma (Vodišek, osebna 
komunikacija, 9. 1. 2021). S svojim že izoblikovanim violinskim znanjem je bil 
Veronek Vodišku v veliko pomoč ne samo pri pridobivanju izkušenj iz vsakda-
nje pedagoške prakse, temveč je pripomogel tudi k usmeritvi Vodiškovega di-
daktičnega pristopa in oblikovanju njegove didaktične misli. Svoja razmišlja-
nja in ugotovitve iz neposrednega dela z učenci je Vodišek kasneje večkrat delil 
v strokovni glasbeni reviji Grlica, kjer je v letnikih med 1968/69 in 1974/75 ob-
javil šest člankov. 
Tako v članku »Osveščanje sluha – pogoj za uspešen violinski pouk« 
govori o povezanosti med slušnim, tipnim in vizualnim svetom (Vodišek, 
1968/69b, str. 37) pri igranju na violino. S tem izzivom se violinski pedagogi pri 
delu z učenci srečujemo tudi danes. Zapiše (str. 38): 
Učenec že pravilno drži obe roki, ko pa začne igrati z lokom, prav ču-
timo pri tem težave. Kje so vzroki? Učencu smo posredovali znanje, 
ki predstavlja delovanje rok (zadostili smo zahtevam splošnega violin-
skega habitusa ter splošne violinske tehnike), zanemarili pa smo nje-
govo slušno predstavo. Učenec se nenadoma in nepripravljen znajde 
v nepoznanem svetu. 
V članku »Pri začetnih urah violinskega pouka« (Vodišek, 1968/69a, str. 
21-22) beremo: 
V sodobni pedagogiki ima zavestno znanje [poud. a.] vse večji pomen, 
saj se nenehno pojavlja vprašanje, kako bi v čim krajšem času in z naj-
manj napora čim bolje obvladali inštrument. 
Nato nadaljuje (str. 22): »Zato pa je potrebno, da analitično pripravimo posa-
mezne probleme, ki jih vsebuje skladbica.« 
Razmišljanje v slednjem zapisu predstavlja jedro didaktičnega pristopa, ki 
ga je Vodišek uporabil v učbeniških gradivih Menjava lege na violini (Vodišek, 
1973), Žiga-žaga (Vodišek in Šurbek, 1974) in Igramo v legah: spoznaj ubiralko 
na violini (Vodišek, 2008a; 2016a). 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
122
Pri delu z učenci je bil Vodišek dosleden in nepopustljiv. Vztrajal je pri po-
drobnostih. Svoj sistematičen in analitičen odnos do dela je želel prenesti tudi 
na učence. Pri nekaterih učencih mu je to bolj uspevalo, pri drugih pa manj. 
Začetnike je poučeval po svojem učbeniku Žiga-žaga. Ob postavitvi prstov na 
struno je pri učenju intonacije in ustvarjanju slušne predstave uporabljal petje 
po solmizaciji (Vodišek in Šurbek, 1974, str. 3). Žiga-žaga obravnava igranje v 1. 
legi le v dveh prstnih prijemih, zato je z usvajanje nadaljnjih tehničnih prvin v 
1. legi delal po Školi za violinu II. Ladislava Miranova (Miranov, 1955). Menjavo 
leg je delal po Violinski šoli Frana Staniča (Stanič, 1965), ki mu je bila tudi kot 
izhodišče za pripravo materiala za svoj učbenik Igramo v legah: spoznaj ubiral-
ko na violini (Vodišek, 2008a; 2016a). 
Učenci iz Vodiškovega razreda so se udeležili različnih tekmovanj; nekate-
ri izmed njih so nadaljevali glasbeno izobraževanje. Z učenko Katjo Klančnik, 
ki se je kasneje usmerila tudi v študij violine, je dvakrat sodeloval na tekmova-
nju violinistov v Gradiški (Italija). Na 7. mednarodnem tekmovanju violinistov 
leta 1989 je v A kategoriji dosegla 5. mesto (Škrjanc, 1999), naslednje leto, 1990, 
na 8. mednarodnem tekmovanju violinistov tudi v A kategoriji pa častno diplo-
mo (Winkler-Kuret, 1998). Leta 1994 se je učenec Jure Čeč udeležil 23. tekmo-
vanja mladih glasbenikov Slovenije v I. B kategoriji ter prejel priznanje (Win-
kler-Kuret, 1998). Na 26. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je bilo 
leta 1997, je sodeloval s tremi učenci: Juretom Čečem, Jurijem Porento in Ja-
nom Brulcem – vsi v I. C. kategoriji in vsi trije so prejeli priznanje (Winkler-
-Kuret, 1998). Slednji so svoje šolanje nadaljevali na različnih študijskih pod-
ročjih; mnogi drugi Vodiškovi učenci so nadaljevali svojo glasbeno pot bodisi 
kot violinisti v orkestru ali kot učitelji na glasbenih šolah. Med njimi je bil Bo-
jan Arh, ki je na Akademiji za glasbo leta 2003 zaključil študij viole (Koter, 
2020). Romana Kokalj in Natalija Popov sta leta 1990 zaključili študij violine 
na Akademiji za glasbo v Ljubljani (Koter, 2020); sedaj sta violinistki v orke-
stru Slovenske filharmonije. Katja Klančnik (poročena Jelenc) je na Akademiji 
za glasbo leta 2003 zaključila študij violine (Koter, 2020); sedaj poučuje violino 
na Glasbeni šoli Franca Šturma. Peter Kranjec, ki poučuje violino na Glasbeni 
šoli Franca Šturma in na Glasbeni šoli Domžale, je študij violine na Akademi-
ji za glasbo zaključil leta 2009 (Koter, 2020). Nejc Avbelj je poleg Pravne fakul-
tete študiral tudi violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 2012 zak-
ljučil univerzitetni študijski program prve stopnje (Koter, 2020). Eden izmed 
zadnjih Vodiškovih učencev je tudi skladatelj Rok Golob. Leta 1998 je na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani zaključil študij kompozicije in glasbene teorije (Ko-
ter, 2020). Sedaj je profesor na Akademiji za glasbo. 
Vodišek je ves čas svojega pedagoškega delovanja poučeval na Glasbeni 
šoli Franca Šturma v Ljubljani. Med letoma 1969 in 1971 je kratek čas hono-
rarno poučeval na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj (Žgeč, 2008); predvidoma 
med letoma 1981 do 1984 je tri leta honorarno poučeval na Glasbeni šoli Škofja 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
123
Loka15  (Vodišek, osebna komunikacija, 9. 1. 2021), med letoma 1984 do 1989 pa 
honorarno tudi v Glasbeni šoli Kranj (Pogačnik, 2009). Na Glasbeni šoli Fran-
ca Šturma v Ljubljani je vrsto let skrbel za godalni inštrumentarij ter vodil go-
dalni orkester. Upokojil se je 31. 10. 1997.16 
avtorska didaktična literatura za violino dušana vodiška
Vodišek je zgodaj pričel s pisanjem didaktične literature za violino. Le 11 let po 
pričetku pedagoškega dela, leta 1966, je izšel prvi zvezek Štirih strun (Vodišek 
in Rančigaj, 1966), naslednje leto, 1967, pa drugi zvezek (Vodišek in Rančigaj, 
1967).  Leta 1969 je končal s pisanjem violinske začetnice Žiga-žaga in že delal 
na učbeniku Menjava lege na violini. V njegovem pedagoškem delu in literatu-
ri, ki jo je pisal, prepoznamo intenzivnost njegovih notranjih procesov iskanja 
in analize ter entuziazem, ki ga je ob tem vodil. 
Avtorsko delo Dušana Vodiška vsebinsko obsega širok spekter gradiva, ki 
ga opredelimo kot učbeniško violinsko literaturo, skladbe za violino in klavir, 
skladbe za komorno zasedbo in godalni orkester; celoten opus v uvrščamo v 
otroško in mladinsko literaturo za violino. 
Po kronološkem vrstnem redu izdaj je najprej izšel zvezek Štiri strune. Del 
1: otroške skladbe za violino in klavir (1966); nato pa Štiri strune. Del 2: mladin-
ske skladbe za violino in klavir (1967); učbenik Menjava lege na violini (1973); 
violinska začetnica Žiga-žaga (1974); skladbe za klavirski trio Pet skladbic za 
najmlajše (1987); skladbe za komorno igro in godalni orkester Slovenske naro-
dne in otroške, 1. violina, 2. violina, violončelo, kitara, partitura (2000a; b; c; d; 
e); učbenik Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 1. del = Playing in the 
Positions: Find Out the Fingerboard on the Violin, 1st Part (2008a); Igramo v le-
gah: spoznaj ubiralko na violini, 2. del = Playing in the Positions: Find Out the 
fingerboard on the Violin, 2nd Part (2016a). 
V nadaljevanju predstavljamo kronološki pregled Vodiškove didaktične 
literature za violino. Najprej bomo predstavili gradiva, namenjena učencem na 
nižji stopnji glasbenega izobraževanja, nato pa tista, ki so namenjena učencem 
na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Zaradi lažje preglednosti smo gra-
diva umestili v dva sklopa – v sklop učbeniških gradiv in v sklop zbirke skladb. 
15 Glasbena šola Škofja Loka ne hrani podatkov za honorarne sodelavce za toliko let nazaj 
(osebna komunikacija z uradno osebo šole, 24. 3. 2021) (op. S. Dokuzova).
16 Vir: dopis Dušana Vodiška z dne 24. 9. 2020. (Hrani S. Dokuzova.)
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
124
učbeniška gradiva za nižjo stopnjo glasbenega izobraževanja
Učbenik Žiga-žaga (Vodišek in Šurbek, 1974)
Učbenik za začetni pouk violine Žiga-žaga (Vodišek in Šurbek, 1974) je iz-
šel pri Državni založbi Slovenije leta 1974. Leta 1998 ga je Vodišek izdal tudi v 
samozaložbi.
Žiga-žaga je bila pod postavko »violinske šole« predlagana literatura v 1. 
razredu violine (Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1980, str. 46), v 2. razredu violi-
ne (str. 47) in v 3. razredu violine (str. 49) v predhodnem učnem načrtu. V sedaj 
veljavnih učnih načrtih pa je predlagana literatura v 1. razredu violine v dveh 
postavkah, »šole-metode« in »skladbe« (Ministrstvo za izobraževanje, zna-
nost, kulturo in šport, 2013, str. 25). 
Žiga-žago sestavlja 64 skladb. V njih Vodišek obravnava pridobivanje 
osnovnih violinskih znanj, katerih težavnost nadgrajuje in stopnjuje po teda-
njem učnem načrtu za 1. razred violine. Učnega načrta, ki je bil v veljavi leta 
1969, nismo uspeli pridobiti. Po pregledu učne snovi, predstavljene v stvarnem 
kazalu (Vodišek in Šurbek, 1974, str. 2), opazimo, da se po zahtevnosti ne raz-
likuje od posodobljenega učnega načrta iz leta 198017 niti od učnih načrtov, po 
katerih delamo danes.18 Učbenik se začne s skico, preko katere se učenec sezna-
ni z opisom violine (str. 5), ter s skico, kjer so predstavljene ravnine loka na po-
sameznih strunah (str. 7). V prvih treh skladbah učenec spozna prazne strune 
v tonskem trajanju četrtink. V skladbah št. 4, 5 in 6 pa so dodana tudi tonska 
trajanja polovink. Te skladbe učenec igra z brenkanjem. Prehod na igranje z lo-
kom je v skladbah od št. 7 do št. 10. Tem skladbam je dodano besedilo, ki z rit-
miziranimi zlogi učencu pomaga pri igranju tonskih trajanjih polovink z lo-
kom in natančni izvedbi polovinskih pavz (slika 2). 
Slika 2: Primer ritmiziranega besedila v skladbi Miška in slon. Pri igranju tonskih 
trajanj polovink z lokom in natančni izvedbi polovniskih pavz si učenec pomaga 
s podaljševanjem izgovorjave zlogov. Vir: Vodišek in Šurbek (1974, skladba Miška 
in slon, str. 12).
17 Vir: Predmetniki in učni načrti za glasbene šole (1980). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
18 Vir: Učni načrt za violino (2013). Ministrstvo za šolstvo. https://www.gov.si/assets/minis-
trstva/MIZS/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-nacrti/Violina.pdf dostopno 10. 4. 2021. 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
125
Postavitev prstov leve roke Vodišek predstavi z ilustracijo (str. 11). K ilustra-
ciji je dodana naloga za izvajanje prstnih vaj. V nalogi Vodišek zapiše (str. 11): 
»Na struno položi 4. prst, nato pa še ostale tri. Razvrsti jih v prvi prstni pri-
jem: 0-1-23-4.« S postavljenimi ležečimi prsti učenec izvaja prstne vaje še brez 
loka.
Nato sledijo skladbe, ki so namenjene igranju s prsti. Pri učenju intonacije 
na violini in ustvarjanju slušne predstave Vodišek uporablja metodo solmizaci-
je. Pri tem učencu zapiše tudi učne korake, kako naj poišče posamezen prst (sli-
ka 3). Na enak način učne korake zapiše tudi v nadaljevanju učbenika pri posta-
vitvi preostalih prstov na struno. 
Slika 3: Učni koraki za čisto intonančno izvajanje pri igranju s 1. prstom. Vir: Vodišek 
in Šurbek (1974, str. 14).
Igranje s prsti Vodišek prične s t.i. okvirjem roke19 oz. s kvartnim prijemom 
med 1. in 4. prstom. V »Uvodu« zapiše (str. 3):
Za utrditev kvartnega prijema v levi roki je priporočljivo, da učenec 
položi 4. prst na zgornjo struno. To je označeno na začetku skladbice 
z oglato noto. Četrti prst naj leži do konca skladbice ali vsaj tako dol-
go, dokler ne bo nastopil kot sestavni ton v skladbici. 
Skladbica Vojaška kapa (str. 14) je prva skladba, kjer učenec prične z igra-
njem s 1. prstom, in sicer na struni D. Opazimo, da je na začetku vaje označeno, 
da učenec položi 4. prst na višjo sosednjo struno A. Medtem ko učenec igra s 1. 
prstom na struni D, je 4. prst ves čas postavljen na struni A (slika št. 4).
Slika 4: 4. prst postavljen na struni A, medtem, ko učenec s 1. prstom igra pesmico 
na struni D. Odlomek skladbe Vojaška kapa. Vir: Vodišek in Šurbek (1974, skladba 
Vojaška kapa, str. 14).
19 Strokovni izraz okvir roke označuje razdaljo med postavljenim 1. prstom in 4. prstom, ki pri 
igranju na violino predstavljata končna prsta. Ko ju postavimo na isti struni, tvorita razdal-
jo intervala čiste kvarte, zato ta okvir roke imenujemo kvartni prijem. Ko pa 1. prst postavimo 
na nižji struni in 4. prst na višji sosednji struni, tvorita razdaljo intervala čiste oktave. Slednji 
okvir roke imenujemo oktavni prijem (op. S. Dokuzova).
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
126
Postavitvi 1. in 4. prsta na vseh strunah ter utrjevanju okvirja roke so na-
menjene skladbe, ki sledijo od zaporedne št. 15 (Papirnat čoln) do vključno s 
skladbo Ročna tehtnica (str. 22), ki je pod zaporedno številko 34. Vodišek je tej 
problematiki posvetil izjemno veliko časa in prostora – skoraj polovico učbe-
nika.20 Ob takšni razporeditvi učne problematike opazimo izrazito dualnost 
učbenika. V tem, prvem delu učbenika tehnična plat močno prevladuje nad 
muzikalnim elementom skladb, saj so zaradi usvajanja tehnične problematike 
– kvartnega prijema skladbe sestavljene v intervalih velike sekunde, čiste kvar-
te in velike sekste. Intervali in melodije so za učenca – začetnika zahtevni tako 
za pevsko izvajanje kot tudi za igranje po spominu. 
Nasprotje temu sledi po usvojitvi postavitve 1. prsta in 4. prsta, ko Vodi-
šek nadaljuje s postavitvijo 2. in 3. prsta. Sledijo skladbe od zaporedne št. 35 do 
št. 42, kjer pridejo do izraza bolj spevni in melodični napevi, ki jih učenci radi 
igrajo. Prva skladba, v kateri učenec zaigra melodijo na petih tonih, je Naga-
jivka (str. 26), ki je pod zaporedno številko 43. Pri Nagajivki se Vodišek zadr-
ži dlje časa. Skladba je napisana v tonskih trajanjih četrtink in zato predstavlja 
dobro izhodišče za učenčevo podrobnejše spoznavanje igranja z lokom – razu-
mevanje smeri in dolžine loka. S slednjim se učenec seznani v predstavljeni raz-
predelnici (slika 5). 
Slika 5: Razpredelnica prvin za nastanek poteze. Namenjena je spoznavanju igranja 
z lokom in razumevanju smeri potez  z lokom in dolžine loka. Vir: Vodišek in Šurbek 
(1974, str. 27).
Prav tako pri Nagajivki Vodišek preveri dotedanje učenčevo usvajanje 
glasbenega zapisa. Ker je skladba napisana na struni D, ima učenec nalogo, da 
zapiše manjkajoče note na struni A (str. 29).
20 Razlog za takšno odločitev najdemo v Veronekovem stališču, da je pravilno postavljen 4. 
prst na struni pogoj za uspešno učenje tehničnih prvin, s katerimi se učenec sreča v nadalj-
njem šolanju (menjava leg, igranje v dvojemkah). Veronek je pri svojih učencih zahteval, da je 
bil 4. prst postavljen na struni pri izdelovanju posameznih tehničnih vaj ali elementov. Tako 
je uspešno korigiral postavitev roke pri učencih, pri katerih je opazil, da je to potrebno. (J. 
Kjuder, osebna komunikacija, 7. 7. 2020) (Jagoda Kjuder je bila Veronekova učenka. Op. S. 
Dokuzova.)
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
127
Ko učenec usvoji igranje na petih tonih (na eni struni), Vodišek preide 
na igranje po dveh strunah in predstavi lestvico D-dur. Nadaljuje s skladba-
mi v lestvičnem obsegu ene oktave – Mala jadrnica (str. 36), Rdeče češnje (str. 
39), nadaljuje v tercah – Japonček (str. 38), Škrat na lestvi (str. 40), Vrtne jago-
de (str. 57), v trozvokih – Vrtiljak (str. 39). Do konca učbenika Vodišek v sklad-
bah Pokošene vijolice (str. 44), Žalostna lutka (str. 44), Vitka balerina (str. 45) 
in Osamljena breza (str. 45) obravnava še spoznavanje tonskih trajanj osmink 
in postavitev poltona med 1. in 2. prstom. Sledita lestvici G-dur in C-dur (str. 
50) ter skladbe, namenjene utrjevanju teh dveh tonalitet. Na kratko so predsta-
vljene tudi dvojemke s prazno struno – sekste, oktave, kvarte in terce (str. 52). 
Sestavni del učbenika so kratke zgodbice, ki jih je napisal Dušan Vodi-
šek, revidirala pa Vida Rudolf (1900–1993).21 Vsaka izmed 64 skladb ima svojo 
zgodbo, ki na slikovit način poudari dogajanje v glasbenem tekstu. Tako se npr. 
v skladbi Nerodni mezinček (str. 17) učenec uči postavitve 4. prsta na struni E. 
Zgodbica pripoveduje: 
Mezinček je pozabil rasti, zato je postal najkrajši prst. Mezinček je 
pozabil rasti, zato je postal najtanjši prst. Mezinček je pozabil telova-
diti in je postal nerodni mezinček. (Vodišek, 1998, 21. Nerodni me-
zinček, strani neoštevilčene). 
Klavirska spremljava je delo Milivoja Šurbka (roj. 1942).22 Enostavnim za-
četnim melodijam, ki so napisane na enem ali dveh tonih, je dodal klavirsko 
spremljavo, ki »je neke vrste improvizirana glasbena ilustracija« (Vodišek in 
Šurbek, 1974, 3 ). »S tem je skladbica v celoti bogata in violinist močneje obču-
ti, da je sredi glasbenega dogajanja.« (str. 3)
Koncept Žiga-žage je Vodišek skrbno in premišljeno usmeril k raznovr-
stnim pridobivanjem učenčevih izkušenj ter doživetij. Zgodbice in ilustracije 
k skladbam, ki jih je prispeval Vodiškov brat Marjan Vodišek (1929–2001), na 
različne načine spodbudijo učenčevo domišljijo, klavirske spremljave pa obo-
gatijo njegovo glasbeno doživljanje. Strokovne skice, ki jih je narisal slikar Savo 
Sovre (1928–2008),23 pripomorejo k natančnosti predstavljanja in besednega iz-
ražanja strokovnih pojmov. Moramo omeniti tudi lično grafično oblikovanje. 
Glasbeni tisk ni zasičen, je prostoren, lepo berljiv in zato primeren za mlajše ot-
roke. Prav tako je oblikovanje strani prostorno; učenci imajo možnost kaj nari-
sati, napisati. Pritegne nas tudi naslovnica, ki z močno oranžno barvo kar vabi, 
da pogledamo, kaj je notri. Nedvomno se največja novost in izvirnost kaže na 
strokovnem področju, in sicer v didaktičnem pristopu postavitve kvartnega 
21 Vida Rudolf (1900 –1993), glasbenica, pisateljica in pesnica. Zaključila Operno šolo v Ljublja-
ni (Blažič idr., 2019). 
22 Milivoj Šurbek (roj. 1942), pianist in dirigent. Študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani; iz-
popolnjeval se je na Guidhall School of Music v Londonu. Na Akademiji za glasbo v Ljubl-
jani je bil dolgoletni profesor in pomembno prispeval k delovanju operne šole ter oddelka za 
orkestrsko dirigiranje (Koter, 2020). 
23 Savo Sovre (1928–2008), slikar. 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
128
prijema in priporočilu, da naj »[č]etrti prst [...] leži do konca skladbice ali vsaj 
tako dolgo, dokler ne bo nastopil kot sestavni ton v skladbici«. (Vodišek in 
Šurbek, 1974, str. 3) Čeprav je ta Veronekova zamisel24 teoretično utemeljena, 
je zaradi te specifičnosti uporaba učbenika tako, kot je predstavljena, za učence 
začetnike nekoliko prezahtevna. Roka je od začetka postavitve v raztegnjenem, 
napetem položaju, kar učencu predstavlja fizični napor. Zahtevnost za učenca 
prepoznamo tudi s kognitivnega stališča, saj mora učenec tedaj, ko drži 4. prst 
na struni, misliti in predvideti ton, ki ga igra s 1. prstom v že omenjenih (ne pre-
več melodičnih) intervalih čiste kvarte, velike sekunde ali velike sekste. Zato 
je na strani učitelja, da na učnih urah zlasti pri poučevanju mlajših učencev za-
četnikov najde uravnotežen način dela, s katerim kljub izpostavljenim zahtev-
nostim ohranja učenčevo motivacijo za učenje. 
V 70. prejšnjega stoletja je bil v slovenski didaktični literaturi za violino 
čutiti velik primanjkljaj na področju violinski šol in začetnic, v katerih bi bila 
učna snov za pouk violinistov začetnikov zaobsežena v enem samem zvezku. 
Zasnovo, podobno Vodiškovemu učbeniku, ima Violinska šola I. Maksimilija-
na Skalarja (1908–1997)25 (Skalar, 1968a). Skalar je strukturiral pridobivanje vi-
olinskih tehničnih prvin po Ševčikovi metodi o prstnih prijemih. V glasbenih 
primerih je uporabil svoje avtorsko gradivo in poleg tega tudi otroške pesmi-
ce, narodne napeve, plese in duete tudi iz svetovne violinske literature. Zvezek 
vsebuje ilustracije, skice, razlage in navodila. Od Žiga-žage se razlikuje po tem, 
da glasbenim primerom ni dodana klavirska spremljava in da Skalar pridobiva-
nje violinskih znanj nadaljuje tudi z zvezkom Violinska šola II. (Skalar, 1968b). 
Violinsko šolo I. (Skalar, 1968a) in Violinsko šolo II. (Skalar, 1968b) so učitelji pri 
pouku radi uporabljali.
Sicer pa so bili učitelji violine vajeni izbirati glasbene primere med različ-
nimi gradivi. Tako so pri učenju tehničnih prvih uporabili odlomke iz Violin-
ske šole Frana Staniča26 (Stanič, 1965), ki ni namenjena zgolj učencem začetni-
kom, temveč obravnava problematiko violinske tehnike v vseh razredih nižje 
glasbene šole. Preostale glasbene primere so izbrali med etudami – Melodične 
etude za violino s spremljavo klavirja: I. del. A: prva lega (Stanič, 1961); 40 lah-
kih etud za violino (Skalar, 1970) ali med skladbami s spremljavo klavirja – Lahke 
24 V pogovoru z Vodiškom sem razumela, da je bila to Veronekova originalna zamisel, ki je ni 
prevzel od drugod (D. Vodišek, osebna komunikacija, 9. 1. 2021). 
25 Maksimilijan Skalar (1908–1997), violinist, pedagog in goslar, avtor didaktične literature za 
violino. Šolal se je na praškem konservatoriju pri violinistih Karlu Holubu (1893–1974) in 
Karlu Hoffmannu (1872–1936) (Zupančič, 2013). 
26 Fran Stanič (1893–1979), violinist in pedagog, avtor didaktične literature za violino. Šolal se 
je pri Janu Šlajsu na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Njegov učenec je bil Dejan Brav-
ničar (Ajlec, 2013b).
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
129
skladbe za violino in klavir (Skalar, 1972); Mamici v radost (Pfeifer27 in  Tercelj,28 
1958) in Malim violinistom. 1: devet skladbic za violino in klavir (Stanič, 1957a). 
Zato je Vodiškova Žiga-žaga vnesla svežino in obogatitev didaktične literature 
na področju začetnega pouka violine. Učitelji so jo lepo sprejeli in jo pri svojem 
pouku tudi uporabljali. Ne glede na slovenski jezik je učbenik Žiga-žaga vzbu-
dil veliko zanimanje tudi v drugih republikah Jugoslavije ter se je uspešno pro-
dajal in uporabljal po celi tedanji skupni državi.29 
Kaj Žiga-žaga ponuja današnjim učiteljem violine glede na to, da je danda-
nes možnost izbire literature za začetni pouk violine skoraj neomejena? Prav-
zaprav isto, kar je Vodišek zapisal že leta 1969: »Skladbice v celoti predstavljajo 
samostojno šolo, uporabne pa so tudi kot dopolnilo k poljubni violinski šoli.« 
(Vodišek in Šurbek, 1974, str. 3) Ne glede na didaktičen pristop, ki ga učitelji 
violine uporabljajo pri postaviti leve roke na violino, lahko z neko zrelo odloči-
tvijo maksimalno izkoristijo potencial predstavljenega Vodišek-Veronekovega 
didaktičnega pristopa. Odločitev je več. Lahko ta pristop uporabijo pri starejši 
starostni skupini učencev začetnikov, ki so že na višji kognitivni stopnji mišlje-
nja. Lahko ga uporabijo v selektivnem izboru skladbic v določenem začetnem 
obdobju postavitve roke. Še najprimernejši je pri uporabi morebitne korekcije 
postavitve roke v katerikoli fazi učenja, pravzaprav tako, kot si ga je zamislil in 
uporabljal Veronek. Ne nazadnje pa lahko učiteljem koristi kot teoretično štu-
dijsko gradivo, saj je Žiga-žaga eden redkih učbenikov, kjer je postavitev okvir-
ja roke, kvartni prijem, izdelana do takšnih potankosti.
Pri skladbicah, kot so Nagajivka, Mala jadrnica, Japonček in druge, pa ni 
dvomov. Vodišek je nagovoril otroško muzikalno naravo. So brezčasne; učen-
ci jih bodo vedno radi igrali. 
Učbenik Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini = Playing in the Positions: 
Find Out the Fingerboard on the Violin (Vodišek, 2008a; 2016a)
Učbenik v dveh delih – Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 1. del = 
Playing in the Positions: Find out the fingerboard on the Violin, 1st Part (2008a) 
in Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 2. del = Playing in the Positions: 
Find Out the Fingerboard on the Violin, 2nd Part (2016a) – je Vodiškovo zad-
nje izdano delo. Posvetil ga je svojemu profesorju Cirilu Veroneku. Recenzi-
27 Leon Pfeifer (1907–1986), violinist in pedagog. Rektor Akademije za glasbo v Ljubljani. Šolal 
se je pri Janu Šlajsu, izpopolnjeval na Ševčikovi mojstrski šoli v Pragi. Njegovi učenci so bili 
Igor Ozim, Rok Klopčič, Tomaž Lorenz (Koter, 2020). 
28 Matija Tercelj (1927–2016), violinist in pedagog. V letih 1963-1985 ravnatelj Srednje glasbene 
šole v Ljubljani (Blažič idr., 2019). 
29 Po pripovedovanju Dušana Vodiška je Zoran Milenković po Žiga-žagi poučeval tudi svoje-
ga sina Stefana Milenkovića (Vodišek, osebna komunikacija, 9. 1. 2021).
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
130
je so prispevali Volodja Balžalorsky,30 Igor Ozim, Zoran Milenković31 in Jani 
Golob.32 Strokovni svet Republike Slovenije je učbenik dne 3. 3. 2005 potrdil 
kot zbirko nalog za pouk violine od 2. do 4. razreda glasbene šole za obdobje 
5 let (Vodišek, 2008a). Vodišek se je v obeh zvezkih odločil za sprotni prevod 
v angleščino, s čimer je želel učbeniku odpreti pot tudi v mednarodni prostor. 
Prvi del je leta 2008 izšel pri založbi Družina. Vodišek v 22 skladbicah 
obravnava spoznavanje 3. lege in igranje s prehodi med 1. in 3. lego. Metodičen 
pristop je zasnovan v treh sklopih: igranje v 3. legi, tehnika in menjava leg med 
1. in 3. lego. V prvem sklopu je deset skladbic, preko katerih se učenec seznani s 
3. lego. V prvih štirih skladbah učenec spozna vsako posamezno struno. Nato 
igranje utrjuje po dveh strunah, čemur so namenjene tri skladbe. Sledita dve 
skladbi na treh strunah in v zadnji igra na vseh štirih strunah. 
Slika 6: Uvajalna vaja k prvi skladbi, Uspavanka. Na sliki so predstavljeni učni 
koraki, kako poiskati tone v tretji legi. V prvih treh taktih učenec na struni D poišče 
tretjo lego; 3. prst v 1. legi zamenja s 1. prstom v 3. legi. Intonacijo slednjega preizkusi 
v intervalu oktave. V naslednjih dveh taktih poišče in zaigra še preostale tone v 3. legi 
ter spozna tonska razmerja prstnega prijema. V zadnjih treh taktih utrjuje intonacijo 
čiste kvarte med 1. in 4. prstom v 3. legi (kvartni prijem). Vir: Vodišek (2008a, str. 10).
V vajah od št. 1 do št. 4 se učenec prvič sreča z igranjem v 3. legi. Vsaka od 
štirih vaj ima uvajalno vrstico, kjer avtor učenca vodi korak za korakom (sli-
ka 6). V prvih treh taktih pokaže način, kako naj učenec poišče 3. lego. V nas-
lednjih dveh taktih učenec spozna tone, ki jih igra na posamezni struni v tretji 
legi. Tudi v tem učbeniku Vodišek ostaja zvest kvartnemu prijemu med 1. in 4. 
prstom in ga v predstavi v zadnjih treh taktih. 
Čeprav se na prvi pogled v tej uvajalni vaji zdi vse logično in skoraj pre-
več enostavno, so ti učni koraki izrednega pomena. Nemalokrat se učitelji pri 
svojem delu odločijo za bližnjice, še zlasti z učenci, ki hitro razumejo, in prve, 
osnovne korake nove snovi – igranje v tretji legi –usvojijo brez težav. Ko učite-
30 Volodja Balžalorsky (roj. 1956) violinist in pedagog. Profesor na Akademiji za glasbo v Ljub-
ljani. Študiral pri Igorju Ozimu na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. 
31 Zoran Milenković (roj. 1948), violinist in pedagog. (Zoran Milenković, b. l.).
32 Jani Golob (roj. 1948), violinist in skladatelj. Profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v 
Ljubljani (Križnar in Pinter, 1997). 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
131
lji opazijo, da je učenec sposoben, v želji, da bi hitreje napredovali z gradivom, 
preskočijo in/ali zanemarijo te osnovne korake. Čeprav se to v tistem trenut-
ku niti ne zdi tako zelo napačno, saj učenec s snovjo hitro napreduje, se pravo 
znanje učenca pokaže precej kasneje, ko v tretji legi učenec sčasoma ni več spo-
soben igrati s čisto intonacijo. Takrat se je ne glede na učenčev napredek v zah-
tevnosti notnega gradiva, ki ga že igra, potrebno vrniti na ta prvi in osnovni ko-
rak prehajanja v lego in tako korigirati intonacijo v tretji legi. Misel, ki jo je ob 
preučevanju Ševčikove violinske metode izrazil Papatzikis (2008, str. 157), da 
»tudi najpreprostejši element igranja na violino mora slediti določenemu pro-
cesu«, pride najbolj do izraza ravno pri tovrstnem izgrajevanju novih znanj iz 
osnov. Tako je tudi pri omenjeni uvajalni vaji. Ko se učenec prvič sreča s 3. lego, 
mora usvojiti vsak, še tako majhen korak. 
Drugi sklop zvezka je namenjen pridobivanju elementarnih tehničnih ve-
ščin pri igranju tretje lege. Obsega igranje lestvice v obsegu ene oktave, v obse-
gu dveh oktav, vaje v dvojemkah in prstne vaje. Tretji sklop zvezka pa je name-
njen prehajanju med 1. in 3. lego. Vsebuje 12 skladbic, v katerih učenec na vsaki 
struni posebej spozna različne načine prehajanja v lego. Tukaj se Vodišek na-
vezuje na terminologijo iz svojega prejšnjega učbenika o menjavi lege (Vodišek, 
1973). Štiri vrste prehodov v lego poimenuje čisti prehod, razširjen prehod, zožen 
prehod in prosti prehod (Vodišek, 2008a, str. 36). 
Drugi del učbenika Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini (2016a) je 
Vodišek izdal v samozaložbi. V njem v 20 skladbah obravnava igranje v 2. in 4. 
legi. Didaktični pristop je ponovno zasnovan v sklopih: spoznavanje igranja v 
2. legi, tehnika v 2. legi, spoznavanje igranja v 4. legi in tehnika v 4. legi. Zgrad-
ba vsakega sklopa je enaka kot v 1. delu. V prvih desetih skladbicah se učenec 
seznani z 2. lego. Ponovno, zelo postopoma, v štirih skladbah učenec spozna 
vsako posamezno struno z vključeno uvajalno vajo, kako naj poišče 2. lego. Sle-
dijo skladbe po dveh strunah, na treh strunah in na vseh štirih strunah. V sklo-
pu tehnike v 2. legi so lestvice v obsegu ene oktave, v obsegu dveh oktav, dvo-
jemke, prstne vaje. Z enakim postopkom se nadaljuje spoznavanje in igranje v 
4. legi in tehniki v 4. legi. 
Problematika igranja v legah je v slovenski didaktični literaturi obsežno in 
kvalitetno predstavljena v gradivih Frana Staniča. Violinska šola (Stanič, 1965); 
Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: II. del. A: lege (Stanič, 1950a); 
Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: II. del. B: menjava leg (Sta-
nič, 1950b) in Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: III. del (Stanič, 
1969) je velik zajem gradiva, ki skozi več desetletij predstavlja temeljno gradivo 
za učenje igranja v legah. Prav Staničevo gradivo je Vodišku služilo kot izhodi-
šče pri zasnovi njegovega učbenika (Vodišek, osebna komunikacija, 9. 1. 2021).
Medtem ko učitelj po Staničevem gradivu sam pripravi svoj izbor glasbe-
nih primerov, ki v danem trenutku ustrezajo določeni zahtevnosti učnega pro-
cesa, Vodišek učenca in učitelja vodi po vnaprej začrtani poti. Učenčevo znanje 
gradi postopoma, brez izpuščanja osnov, na najhitrejši in najbolj ekonomičen 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
132
način, brez odvečnega balasta. Prav v tem učbeniku je Vodišek našel ravnoves-
je, ki ga je iskal, in zapisal, spomnimo se, že leta 1969 (Vodišek, 1968/69a, str. 
21–22): 
V sodobni pedagogiki ima zavestno znanje [poud. a.] vse večji pomen, 
saj se nenehno pojavlja vprašanje, kako bi v čim krajšem času in z naj-
manj napora čim bolje obvladali inštrument.
To ravnovesje se odraža v jasno izraženem didaktičnem postopku, zato 
delo po učbeniku učencem in učiteljem ponuja dve dragoceni pedagoški vre-
dnoti – zanesljivost in predvidljivost. Zanesljivost se kaže v tem, da se učenci, 
ki po glasbeni nadarjenosti ne izstopajo in/ali imajo manj razvit posluh, tudi 
naučijo igranja v legah tehnično urejeno in z zelo solidno intonacijo. Predvi-
dljivost se kaže v pregledni strukturiranosti vaj, kar učitelju omogoča, da učen-
čev razvoj učenja igranja v legah načrtuje z gotovostjo, saj ima v vsaki fazi pro-
cesa učenja na voljo vajo – rešitev za vsak učni izziv, s katerim se učenec sreča. 
Veliko dodano vrednost učbeniku Igramo v legah: spoznaj ubiralko na vio-
lini prinese Vodiškova odločitev, da problematiko igranja v 2. in 4. legi predsta-
vi v posebnem zvezku. Čeprav naj bi učenci violine usvajali tehnična znanja 
igranja v različnih legah povsem enakovredno ne glede na to, ali se učijo igra-
nja v 3. ali pa v 2. in 4. legi, moramo vendarle pripomniti, da je igranju v 3. legi 
v violinski didaktični literaturi posvečeno občutno več instruktivnega gradiva 
kot pa igranju v 2. in 4. legi. Predstavitev 2. in 4. lege v samostojnem zvezku je 
v didaktični literaturi za violino prava redkost. 
Violinskim skladbam so dodane klavirske spremljave, ki jih je napisal Vo-
dišek sam (Vodišek, 2008b; 2016b). Učbenik je lično oblikovan. Risbo na plat-
nicah je prispeval Dušanov brat Marjan Vodišek. Glasbeni tisk je povečan in 
lepo berljiv. 
Z izkazanimi kvalitetami učbenik Dušana Vodiška Igramo v legah: spoz-
naj ubiralko na violini = Playing in the Positions: Find Out the Fingerboard on 
the Violin (Vodišek, 2008a; 2016a) nedvomno predstavlja pomemben prispe-
vek v slovenski didaktični literaturi za violino in tudi pomembno prispeva k 
razvoju violinske igre ter violinske pedagogike v Sloveniji. 
zbirke skladb za nižjo stopnjo glasbenega izobraževanja
Zbirka otroških in mladinskih skladb Štiri strune (Vodišek in Rančigaj, 1966; 
1967)
Zbirka otroških in mladinskih skladb za violino in klavir Štiri strune (Vodišek 
in Rančigaj, 1966; 1967) vsebuje dva zvezka. Oba sta enako zasnovana, vsebuje-
ta skladbe za solo violino in skladbe za različne komorne zasedbe. Ta zasnova 
ju povezuje v zaključeno celoto. 
Prvi zvezek, Štiri strune. Del 1: otroške skladbe za violino in klavir je izšel 
pri Državni založbi Slovenije leta 1966. Vsebuje 14 skladb, namenjenih učen-
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
133
cem od prvega do četrtega razreda nižje glasbene šole (Vodišek in Rančigaj, 
1966, str. 3). Prvi zvezek je del predlaganega izbora skladb v učnem načrtu za 
violino za 1. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 
2013, str. 25), 2. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 
2013, str. 26) in 3. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in 
šport, 2013, str. 27). V skladbah je Vodišek vključil lokove tehnične prvine, ki se 
stopnjujejo po težavnosti. Na začetku zvezka sta skladbi, kjer uporabi osnovni 
lokovi potezi détaché33 in legato34 (Nagajivka, str. 1; Pesmica, str. 3); nato sledijo 
skladbi z zahtevnejšima lokovima potezama martelé35 (Ples, str. 7) in spiccato36 
(Veverica, str. 5, Solzice, str. 9). V skladbi Šaljivi ples (str. 11) pa vključuje kom-
binirani lokovi potezi détaché in spiccato. Sledijo skladbe z menjavo leg med 1. 
in 3. lego (Veverica, str. 5; Večer, str. 6; Ples, str. 7; Dude, str. 8; Solzice, str. 9). 
Na koncu zvezka so še skladbe za komorni zasedbi, ki imajo enostaven sestav. 
Za dve violini sta napisani skladbi Dude (str. 8) in Snežka snežinka (str. 10), za 
tri violine pa skladbi Mamici (str. 13) in Gugalnica (str. 14). V tem zvezku zbir-
ke so skladbe večinoma enodelne in dvodelne kratke pesemske strukture. Prvi 
zvezek Štirih strun je Vodišek kasneje ponatisnil v samozaložbi (brez letnice). 
Drugi zvezek, Štiri strune. Del 2: mladinske skladbe za violino in klavir je 
leta 1967 izdala Državna založba Slovenije. Zvezek sestavlja 12 skladb, name-
njenih učencem od četrtega razreda naprej (Vodišek in Rančigaj, 1966, str. 3). 
Drugi zvezek je del predlaganega izbora skladb v učnem načrtu za violino za 4. 
razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2013, str. 28), 
5. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2013, str. 29) 
in 6. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 2013, str. 
30). Skladbe so zapisane v dvodelni in trodelni pesemski strukturi. V primerja-
vi s skladbami iz prvega dela zbirke imajo slednje bogatejšo vključenost razno-
likih glasbenih elementov. Razgibano glasbeno izraznost s spremembami tona-
litet (Tarantela, str. 3; Mlinček, str. 7; Kobilice, str. 10) z raznolikimi ritmičnimi 
vzorci (Kolo, str. 11, Otožna, str. 14) in v povezavi z okraski (Kolo, str. 11). V večji 
meri je zastopana lokova poteza spiccato (Otroško igrišče, str. 5; Otroško kolo, str. 
6; Mlinček, str. 7; Spominčice, str. 9) tudi v kombinaciji s potezo martelé (Trga-
tev, str. 8). V skladbah vključuje tudi igranje v 5. legi (Skerco, str. 15, Spominčice, 
str. 9). Komorne zasedbe so zasnovane bolj smelo tudi z dodatkom violončela, 
kar komorni zvok pomembno obogati. Za zasedbo treh violin ali dveh violin 
in violončela je napisana skladba Meglica (str. 12), za dve violini in violončelo 
skladba Otožna (str. 14), za tri violine in violončelo pa skladba Skerco (str. 16). 
Zbirka Štiri strune (Vodišek in Rančigaj, 1966; 1967) je skrbno zasnovana. 
Strukturiranost v zahtevnosti elementov violinske lokove tehnike je postop-
33 Détaché – »ločena ali deljena lokova poteza« (Kolman, 2005b, str. 11). 
34 Legato – »vezana lokova poteza« (Kolman, 2005b, str. 18).
35 Martelé – »močna staccato lokova poteza, ki se izvede z lokom, ležečim na struni« (Kolman, 
2007, str. 18).
36 Spiccato – »staccato poteza, ki se izvede z skakljajočim lokom« (Kolman, 2007, str.20).
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
134
na. Najprej sta uporabljeni osnovni lokovi potezi détaché in legato, nato mar-
telé in spiccato. Skozi sestavo komornih zasedb opazimo, da je Vodišek skrbno 
premislil tudi učenčev razvoj slišanja igranja v večglasju. V prvem zvezku prič-
ne z zasedbo dveh violin, nato treh violin. Nato pa v drugem zvezku obema za-
sedbama doda novo zvočno barvo – violončelo. Uporabi zasedbi dve violini 
in violončelo, nato pa tri violine in violončelo. Sodoben glasbeni izraz je pod-
prt v klavirski spremljavi, ki jo je Vodišek zaupal pianistu in skladatelju Ljubi 
Rančigaju (roj. 1936),37 s katerim sta bila kolega na Glasbeni šoli Franca Štur-
ma (Winkler-Kuret, 1998). Kot zapiše sam (Vodišek in Rančigaj, 1966, str. 3), 
ga »je pri sestavi te zbirke vodila misel, da bi ji dal sodoben značaj, ki ga pou-
darja predvsem klavirska spremljava«. 
Za zbirko Štiri strune (Vodišek in Rančigaj 1966; 1967) je Skupščina te-
meljne izobraževalne skupnosti v Ljubljani Vodišku junija 1971 podelila Pri-
znanje in nagrado za izredne uspehe pri vzgoji in izobraževanju mladine.38 
V času izida zbirke Štiri strune so bile za violinski pouk v obtoku tudi dru-
ge zbirke skladb, kot so Mladi violinist 1 in 2 (Rupel, 1958a in 1958b),39 Mami-
ci v radost (Pfeifer in Tercelj, 1958) in Lahke skladbe za violino in klavir (Ska-
lar, 1972). V navedenih zbirkah so violinski pedagogi zbrali skladbe iz različnih 
obdobij in različnih avtorjev ter jih uredili v zaključeno notno edicijo. V upo-
rabi je bila tudi zbirka skladb za violino in klavir v več zvezkih Malim violini-
stom40 Frana Staniča. Vsebuje zvezke Malim violinistom. 1: devet skladbic za 
violino in klavir (Stanič, 1957a);41 Malim violinistom. 2, violinski koncert v D-d-
uru (Stanič, 1957b);42 Malim violinistom. 3, violinski koncert v starem slogu (Sta-
nič, 1958a); Malim violinistom. 4, concertino breve za violino in godalni orkester 
(Stanič, 1958b) in Malim violinistom. 5: violina in klavir (Stanič, 1959). Sklad-
be v zbirki Štiri strune (1966; 1967) so v celoti avtorsko delo Dušana Vodiška in 
37 Ljubo Rančigaj (roj. 1936), pianist in skladatelj. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je kon-
čal študij klavirja leta 1960 in specialistični študij leta 1962. Kompozicijo je študiral pri Urošu 
Kreku in jo zaključil leta 1986. (Križnar in Pinter, 1997). 
38 Vir: plaketa Temeljne izobraževalne skupnosti (1971). Hrani D. Vodišek.
39 Karlo Rupel (1907–1968), violinist in pedagog. Rektor Akademije za glasbo v Ljubljani (Ko-
ter, 2020). Šolal se je pri Janu Šlajsu na Državnem konservatoriju v Ljubljani, izpopolnjeval pa 
v zasebni mojstrski šoli Otakarja Ševčika. Njegov učenec je bil Ciril Veronek (Ajlec, 2013a).
40 Zbirko Malim violinistom je po navedbi portala Slovenske biografije Stanič izdal v samoza-
ložbi v petih zvezkih (Ajlec, 2013b). V bazi podatkov Cobiss je razivdno, da je izšel tudi šesti 
zvezek z naslovom Malim violinistom. 6, 21 skladb za violino in klavir (Stanič, 1976). Le tega si v 
čitalnici NUK-a nismo uspeli ogledati, zaradi preventivnih ukrepov, ki veljajo zaradi prepre-
čevanja širjenja pandemije covida-19.  
41 Portal Slovenska biografija navaja, da je letnica 1957 na platnici zvezka Malim violinistom. 1: devet 
skladbic za violino in klavir (Stanič, 1957) napačno datirana (Ajlec, 2013b).
42 Podatek o zvezku Malim violinistom. 2, violinski koncert v D-duru, (Stanič, 1957) povzemamo le 
s portala Slovenske biografije (Ajlec, 2013b). Preostali zvezki (Malim violinistom 1; Malim violi-
nistom 3; Malim violinistom 4.;  Malim violinistom 5, so še vedno v uporabi in dostopni v knjižni-
cah glasbenih šol). 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
135
Ljuba Rančigaja in zato zbirka predstavlja obogatitev didaktične literature za 
violino na področju otroških ter mladinskih skladb v Sloveniji, ne samo v času 
izida, temveč tudi danes.
skladbe za klavirski trio pet skladbic za najmlajše: klavirski 
trio (vodišek, 1987)
Pet skladbic iz učbenika Žiga žaga (1974) je Vodišek priredil za zasedbo kla-
virskega tria. To so začetne skladbe po praznih strunah Nemirne copatke, Tri-
je zvončki, Ciciban pleše in Nerodni mezinček ter skladba Mala jadrnica, ki je v 
obsegu ene oktave. Vodišek je rad približal komorni zvok učencem že od prve 
učne ure. V sodelovanju s člani Tria Lorenz,43 ki so naredili izbor in redakcijo 
skladb, je Pet skladbic za najmlajše, klavirski trio izdala Državna založba leta 
1987. 
zbirka skladb slovenske narodne in otroške (vodišek, 2000)
Zbirka skladb Slovenske narodne in otroške (Vodišek, 2000a; b; c; d; e) vsebu-
je 35 skladbic. Prirejene so za različne komorne skupine: duet dveh violin, trio 
dveh violin in violončela, trio dveh violin in kitare, kvartet dveh violin, violon-
čela in kitare ali za zasedbo godalnega ansambla. Skladbe se lahko uporabijo 
tudi kot učno gradivo za solo violino. Zbirka je namenjena učencem nižjih ra-
zredov glasbene šole. Izdala jo je založba Ritmo leta 2000. Vsebuje pet zvezkov: 
1. violina, 2. violina, violončelo, kitara in partitura za godalni ansambel. Re-
cenzije so prispevali Ciril Veronek, Uroš Krek44 in Jožica Zupan.45 Zbirka Slo-
venske narodne in otroške je v predlagani literaturi izbora skladb v učnem na-
črtu za violino za 1. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in 
šport, 2013, str. 25), za 2. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kultu-
ro in šport, 2013, str. 26) in za 3. razred (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, 
kulturo in šport, 2013, str. 27).
Prizadevanja na področju razvoja slišanja večglasja in igranja v komorni 
skupinah, s katerimi je Vodišek pričel že v Štirih strunah, je v zbirki Slovenske 
narodne in otroške le še nadaljeval. Za otroke je izbral zelo znane pesmice: Rin-
ga – raja (str. 5), Čuk se je oženil (str. 11), Izidor ovčice pasel (str. 15) idr. Sklad-
be so miniaturne, prirejene in primerne za delo že od 1. razreda violine naprej. 
43 Klavirski Trio Lorenz so sestavljali bratje Tomaž Lorenz (1944–2016), violina, Matija Lorenz 
(roj. 1938), violončelo, in Primož Lorenz (1942–2007), klavir (Koter, 2020). 
44 Akademik Uroš Krek (1922–2008), skladatelj in dirigent. Profesor na Akademiji za glasbo v 
Ljubljani. (Križnar in Pinter, 1997). 
45 Jožica Zupan, učiteljica violine in vodja godalnega orkestra na Glasbeni šoli Zagorje (Cest-
nik in Podpečan, 2013). 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
136
Učitelj ima na voljo raznolike možnosti za sestavo komorne skupine, kar učen-
čeve glasbene izkušnje in doživetja le bogati. Zbirka je še posebej dobrodošla 
manjšim glasbenim šolam, ki zaradi majhnega števila učencev violine s teža-
vo sestavijo godalni orkester. S temi priredbami pa se lahko zelo hitro že znot-
raj razreda enega učitelja violine naredi sestav malega godalnega orkestra. Ni 
odveč pripomniti, da raznolikost sestavov komornih zasedb učencem violine 
omogoča veliko možnosti za muziciranje tudi v domačem, družinskem okolju, 
saj so mnogi med njimi vzljubili glasbo prav zaradi spodbud domačega okolja. 
Spremljava za violončelo je delo Petra Škrjanca (roj. 1942),46 za kitaro pa 
Primoža Sobana (1946–2004).47 Zbirka je lično oblikovana, s prostornim not-
nim tekstom, ki je za učence lahko berljiv. K posameznim skladbam so prilože-
ne risbe, ki jih je narisal Marjan Vodišek. Zbirka skladb Slovenske narodne in 
otroške (Vodišek, 2000a; b; c; d; e) bogati nabor didaktične literature za violi-
no na področju skupinskega muziciranja in širi nabor učiteljevih didaktičnih 
pristopov pri delu z učenci, začetniki na violini. 
učbenik za srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja
Učbenik Menjava lege na violini = Position Changing on the Violin (Vodišek, 
1973)
Menjava lege na violini = Position Changing on the Violin (Vodišek, 1973) je uč-
benik, namenjen učencem na srednji stopnji izobraževanja. Izšel je pri Državni 
založbi Slovenije leta 1973. Učbenik je bil odobren s strani Republiškega sekre-
tariata za prosveto in kulturo dne 4. marca 1969 za obdobje petih let.48 Recen-
zije so prispevali Igor Ozim, Ciril Veronek in Pavle Kalan.49
Menjava lege na violini je poglobljena študija o tej problematiki. Vsebuje 
teoretično razlago, ki je podprta s skicami, vajami in primeri. Na začetku Vo-
dišek zapiše (str. 72): 
Pri iskanju zakonitosti so me vodili naslednji nagibi: 1. Zavestno 
obravnavanje tehničnih problemov namesto motoričnega vadenja. 
2. Povezovanje posameznih problemov iste tehnične discipline. 3. 
Ustvarjanje preglednosti celotne violinske tehnike.
46 Peter Škrjanc, dirigent in pianist. Študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1972 za-
ključil študij klavirja in dirigiranja (Koter, 2020). Ravnatelj Glasbene šole Kranj v letih 1988–
2009 (Škrjanc, 1999). 
47 Primož Soban (1946–2004), violist v orkestru Slovenske filharmonije. Na Akademiji za glas-
bo v Ljubljani končal študij violine (1971) in viole (1973) (Koter, 2020). Prav tako je leta 1969 
zaključil srednjo glasbeno šolo iz kitare (Šegula, 2005). 
48 Vir: Dopis Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (1969). Hrani D. Vodišek.
49 Pavle Kalan (1929–2005), pedagog in skladatelj. Pedagoški svetovalec za glasbeno vzgojo na 
Zavodu RS za šolstvo (»Umrl glasbeni pedagog in skladatelj Pavle Kalan«, 2005).  
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
137
Za opis prehajanja v lego ni ustaljene ali uveljavljene terminologije. V pe-
dagoški praksi učitelji uporabljamo opis prehoda v lego, ki je za učenca v tistem 
trenutku glede na njegovo violinsko znanje in znanje glasbene teorije najra-
zumljivejši. Prehod npr. opišemo preko prstnega reda (prehod z istim prstom, 
prehod iz nižjega na višji prst ali prehod iz 1. prsta na 3. prst), preko intervala 
(prehod za veliko terco, za čisto kvarto) ali preko določitve lege po številu (pre-
hod v 3. lego, prehod v 4. lego). Ta neenotnost strokovnega izražanja je lahko 
ob določenih primerih moteča. Še posebej takrat, ko učenec po nižji nadaljuje 
šolanje na srednji stopnji in ko ob zamenjavi učitelja opazi, da za do tedaj njemu 
že poznana poimenovanja prehajanja v lego učitelj uporablja druge izraze. Ta 
moment prilagoditve je sicer kratkotrajen, prisoten pa je ravno zaradi neobsto-
ja ustaljene ali uveljavljene terminologije. To je bila vrzel, ki jo je želel Vodišek 
zapolniti. V učbeniku Menjava lege na violini išče nove ubeseditve, želi vzpo-
staviti terminologijo, s katero bi skozi zakonitosti raznoterih elementov, ki so 
prisotni ob prehajanju v lego, čim natančneje opisal posamičen prehod. Preho-
de v lego razpredi po: 1. kakovosti – čisti prehod, razširjen prehod, zožen prehod 
in prosti prehod, 2. usmerjenosti – navzgornji, navzdoljni in 3. vrednosti – pozi-
tiven, negativen in nevtralen. Intervale ob prehodih v lego poimenuje položajni 
interval, prehajalni interval in medprstni interval. Obravnava menjavo poteze v 
prehodu – nov lok, star lok in slišnost prehoda. Nazadnje nameni pozornost me-
njavi lege kot izraznemu sredstvu (Vodišek, 1973). 
V to delo je Vodišek vložil veliko truda in časa.50 O besednih zvezah, ki si 
jih je zamislil sam, se je posvetoval z Igorjem Ozimom, Cirilom Veronekom, 
Rokom Klopčičem (1933–2010)51 in Miroslavom Kalašem52 (Vodišek, 1973, str. 
72). Čeprav se terminologija, ki jo v učbeniku uvaja v pedagoški praksi, ne upo-
rablja, njegovo delo vendarle razumemo kot smel začetek urejanja tega pod-
ročja. Učbenik Menjava lege na violini (1973) je temeljito teoretično delo in 
kot takšno predstavlja redkost v violinski didaktični literaturi v Sloveniji. Po-
dobno teoretično delo je napisal Karlo Rupel, ki v knjigi Tehnika loka (Rupel, 
1949) k tehniki igranja z lokom pristopa iz osnov, celostno, teoretično in s pri-
meri (Zupančič, 2013).
50 Zanimiva je Vodiškova pripoved o tem, kako so potekali pogovori in razmišljanja pri iskan-
ju ustreznih izrazov. Pravi: »Ciril Škerjanec je rekel, da je prazna struna (leere Saite, nem.) 
napačen termin za uporabo. Če imamo prazno struno, katera je potem polna struna? Nato 
pa je Vilim Demšar rekel, da bi bil najbolj primeren izraz prosta struna.« (Vodišek, osebna 
komunikacija, 9. 1. 2021) Zato Vodišek za opis prehoda iz prazne strune v lego uporablja ter-
min »prosti prehod« (Vodišek, 1973, str. 74; 2008a, str. 36). 
51 Rok Klopčič (1933–2010), violinist in pedagog. Diplomiral pri Leonu Pfeiferju, izpopolnje-
val se je v Londonu pri Maxu Rostalu. Dolgoletni profesor violine na Akademiji za glasbo v 
Ljubljani (Koter, 2020). 
52 Miroslav Kalaš, učitelj violine na Glasbeni šoli Franca Šturma (Winkler-Kuret, 1998).
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
138
zaključek 
V nadaljevanju predstavljamo kratek pregled didaktične literature za violino, 
ki je bila ustvarjena po izidu Vodiškovih gradiv, pri čemer se opiramo na že 
predstavljena tematska sklopa – učbeniška gradiva (violinske šole/začetnice) in 
zbirke skladb za nižje glasbeno izobraževanje. 
Tri desetletja po izidu Žiga-žage (Vodišek in Šurbek, 1974) sta sloven-
sko violinsko didaktično literaturo na področju učbeniških gradiv violinskih 
šol/začetnic osvežili deli dveh avtorjev, Kristiana Kolmana in Vildane Repše. 
Kristian Kolman53 je pouku začetnikov namenil učbenik Vesela violina: šola 
za violino; 1. zvezek (Kolman, 2005b), snov 2. razreda violine nadaljuje v zvez-
ku Vesela violina: šola za violino; 2. zvezek (Kolman, 2005c), tretji zvezek, Ve-
sela violina: šola za violino; 3. zvezek (Kolman, 2007) pa je namenjen pouku 
učencev v 3. razredu nižje glasbene šole. Pri usvajanju elementov violinske igre 
je Kolman avtor tehničnih vaj, ki se nanašajo na določen element. V glasbenih 
primerih pa uporablja primere znanih otroških in slovenskih ljudskih pesmi, 
skladbe iz svetovne violinske literature ter odlomke iz etud različnih avtorjev. 
Z uporabo sodobne računalniške tehnologije je avtor učbenik bogato ilustri-
ral z grafičnimi prikazi in fotografijami, ki nazorno dopolnjujejo razlago po-
samičnih elementov. Glasbenim primerom iz vseh treh učbenikov je dodana 
klavirska spremljava v posebnem zvezku Vesela godala 123: klavirska spremlja-
va (Kolman, 2005a). Naslednje leto, 2006, je izšel učbenik za začetnike na vi-
olini Prvi koraki (Repše, 2006) katerega avtorica in urednica je Vildana Rep-
še.54 Predstavljen didaktični pristop poučevanja učencev začetnikov temelji na 
vključevanju otrokovih razvojih in psiholoških značilnosti zato so »načela vi-
olinske igre omejena na najbolj preprosta dejstva in pravila« (Repše in Uloki-
na, 2006, str. 7). Učno gradivo zajema kratke glasbene primere in didaktične 
pesmi, ki jih je Repšetova tudi sama napisala, poleg teh primerov pa uporablja 
tudi primere slovenskih in tujih ljudskih pesmi ter skladbe slovenskih in tujih 
avtorjev. Vsi glasbeni primeri so ilustrirani z ilustracijami Jelke Reichman,55 ve-
čina pa jih vsebuje tudi poezijo ali enostavne rime, ki otroka nehote spontano 
povabijo k petju. V posebnem zvezku so učiteljem podana metodična priporo-
čila za delo, kjer so podrobno opisani predlagani koraki pri delu za vsakega od 
53 Kristian Kolman, violinist, violist in pedagog, avtor didaktične literature za violino in vio-
lo. Na Akademiji za glasbo študiral violino, kjer je leta 1994 diplomiral v razredu Roka Klo-
pčiča, leta 2000 zaključil tudi visokošolski študij viole v razredu Svave Bernharðsdóttir. Leta 
2004 pri Roku Klopčiču opravil znanstveni magisterij (Koter, 2020). Poučuje na Glasbeni 
šoli Celje. 
54 Vildana Repše, violinistka in pedagoginja, avtorica didaktične literature za violino. Leta 
1978 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (Koter, 2020) v razredu Dejana Brav-
ničarja. Ravnateljica in soustanoviteljica prve zasebne glasbene šole v Sloveniji, Glasbenega 
ateljeja Tartini (Vildana Repše, ravnateljica – poučevanje violine, b.l.).
55 Jelka Reichman (roj. 1939), slikarka in ilustratorka ( Jelka Reichman, 2020). 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
139
devetih poglavij učbenika in violinske spremljave k skladbam, ki jih je napisala 
Olga Ulokina56 (Repše in Ulokina, 2006). 
Tudi na področju skladb za violino in klavir za nižje glasbeno izobraževa-
nje je od izdaje zbirke Štiri strune (Vodišek in Rančigaj, 1966; 1967) do izdaje 
novih zvezkov opazen velik časovni razmik. Literaturo otroških skladb je leta 
2009 obogatil zvezek Zaigrajmo goslice (Fabiani, 2009) pedagoginje Darinke 
Fabiani.57 Zbirka je namenjena učencem 1. razreda violine. Fabianijeva je zbra-
la in uredila 58 skladb iz zakladnice otroških pesmic, ljudskih pesmi in ostale 
že poznane literature za violino drugih avtorjev. Sama je avtorica malega števi-
la skladb in besedil. Skladbam je dodana klavirska spremljava, nekatere od njih 
(brez oznake, katere) je napisal skladatelj Jani Golob. Violinist in pedagog To-
maž Lorenz (1944–2016)58 pa je bil pobudnik izdaje obsežnejše zbirke mladin-
skih skladb za violino in klavir z naslovom Slovenski skladatelji mladim violi-
nistom (Lorenz, 1982; 1983a; 1983b). V treh zvezkih je naredil izbor 28 skladb 
slovenskih skladateljev različnih generacij, slogov in izraznosti, za katere je na-
redil redakcijo violinskega parta. Večina skladb iz zbirke je primernih za učen-
ce nižjega glasbenega izobraževanja, nekatere pa tudi za starejše učence na sred-
nji stopnji izobraževanja. 
Tridesetletni časovni razmik je za violinske šole/začetnice dolgo časovno 
obdobje. Še zlasti, ker ravno to obdobje zaznamuje velik tehnološki napredek, 
ki nam je omogočil, da smo dobili vpogled v stvari, ki jih prej nismo bili zmož-
ni dojeti na način, kot jih dojemamo danes. Nova spoznanja se odražajo tudi 
v razvoju didaktičnih pristopov violinske pedagogike. Zato je med gradivom 
Vodiška, Kolmana in Repšetove težko izpeljali relevantne vzporednice, saj pri-
merjava ne more izpolniti pravih pričakovanj ter se nesorazmerno nagiba v ško-
do starejšega gradiva. Lahko omenimo, da Kolmanove večplastne predstavitve 
posamičnih elementov v predstavljenem grafičnem in slikovnem prikazu učen-
cu omogočajo povsem drugačno učno izkušnjo kot skice, ki jih v svojem gra-
divu uporablja Vodišek. Vendar moramo zraven pripomniti, da Vodišek do ra-
čunalniške tehnologije v času nastanka Žiga-žage ni imel dostopa. Prav tako 
prepoznamo spremembo in svežino v didaktičnem pristopu začetnega pouče-
vanja, ki ga je v svoji začetnici predstavila Repšetova, in ponovno moramo pri-
pomniti, da je bilo poznavanje razvojnih in glasbeno-razvojnih zakonitosti sta-
56 Olga Ulokina, muzikologinja, skladateljica in glasbena pedagoginja. Avtorica in soavtorica 
učbenikov, ki zajemajo celotni sistem razvoja segmentov glasbenega posluha ter splošnega 
glasbenega izobraževanja (Olga Ulokina, skupinski glasbeni pouk – nauk o glasbi, b. l.). Poučuje v 
Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani in na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju. 
57 Darinka Fabiani, violinistka in pedagoginja. Leta 1977 na Akademiji za glasbo v Ljubljani 
končala višješolski študij violine (Koter, 2020). Poučevala na Glasbeni šoli Vrhnika in Glas-
beni šoli Franca Šturma v Ljubljani. 
58 Tomaž Lorenz (1944–2016), violinist in pedagog. Študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, 
kjer je diplomiral leta 1966 (Koter, 2020) pri Leonu Pfeiferju. Leta 1967 končal specialistični 
študij violine ter leta 1968 tudi specialistični študij komorne igre (Koter, 2020).  Poučeval na 
Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Član klavirskega Tria Lorenz. 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
140
rostnega obdobja otrok v Vodiškovem času na nižji ravni. Zato se zdi, da je med 
omenjenimi violinskimi šolami najprimernejša vzporednica v ugotovitvi, da v 
uporabljenih glasbenih primerih Vodišek v celoti uporablja svoje avtorsko gra-
divo, Repše delno, medtem ko je Kolman avtor tehničnih vaj, glasbene prime-
re pa uporablja iz drugih virov. Enako vzporednico uporabljamo tudi med Vo-
diškovimi zbirkami skladb ter gradivom Fabianijeve in Lorenza, saj se slednja 
dva ne pojavljata v vlogi avtorjev skladb, temveč sta gradivo izbrala in uredila.  
Pri Vodiškovi didaktični literaturi za violino nas pritegne širina – razno-
likost in obseg gradiva ter dejstvo, da je v celoti avtorska. Opazimo, da se Vo-
dišek usmerja v postavljanje osnov igranja na violino, kot so začetek igranja na 
violino, začetek igranja v legah, začetek igranja v komornih skupinah. Učbeni-
ška gradiva izkazujejo Vodiškova poznavanja začetnih izzivov učenja igranja na 
violino, obenem pa so didaktični pristopi strokovno podprti s sodobnima vio-
linističnima avtoritetama v slovenskem (Veronek) in mednarodnem prostoru 
(Ozim). Pri zbirkah skladb je z glasbenimi spremljavami iskal glasbenoestetski 
vidik ter se v ta namen povezoval s priznanimi sodobnimi skladatelji in piani-
sti (Šurbek, Rančigaj). 
Izpostavljamo dva elementa violinske pedagogike, za katera menimo, da 
jih je Vodišek predstavil na izviren način, neodvisno od obstoječe didaktične 
literature za violino v Sloveniji. To sta didaktični pristop postavitve leve roke 
na violino, ki predstavlja izviren element učbenika Žiga-žaga: skladbe za vio-
linista – začetnika (Vodišek in Šurbek, 1974) in didaktični pristop začetkov 
igranja v 2., 3. in 4. legi v učbeniku Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violi-
ni = Playing in the Positions: Find Out the Fingerboard on the Violin (Vodišek, 
2008a; 2016a). 
Skozi presek gradiv Štiri strune (Vodišek in Rančigaj, 1966; 1967), Pet 
skladbic za najmlajše: klavirski trio (Vodišek, 1987) in Slovenske narodne in 
otroške (Vodišek, 2000a; b; c; d; e) smo prepoznali Vodiškov premišljen in 
skrbno zasnovan koncept učenčevega glasbenega razvoja skozi zgodnje in po-
stopno uvajanje v razvoj slišanja večglasja ter komornega zvoka. Izviren prispe-
vek predstavlja tudi predstavitev terminologije v učbeniku Menjava lege na vi-
olini (Vodišek, 1973). 
Zaključujemo, da Vodiškova didaktična literatura za violino nedvomno 
bogati in v 50-letnem časovnem obdobju pomembno oblikuje prostor violin-
ske didaktične literature v Sloveniji. V posamičnih elementih violinske peda-
gogike vpliva tudi na razvoj violinske igre in violinske pedagogike v Sloveniji. 
Menimo, da bi nadaljnja raziskava, ki bi zajela didaktično literaturo za violino 
na področju začetkov igranja v legah v mednarodnem prostoru, tudi prepozna-
la že izpostavljene kvalitete učbenika Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violi-
ni = Playing in the Positions: Find Out the Fingerboard on the Violin (Vodišek, 
2008a; 2016a) ter ga uvrstila v sam vrh sodobne didaktične literature za violi-
no tudi zunaj meja Slovenije. 
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
141
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem Dušanu Vodišku za posredovane dokumente, podat-
ke in čas, ki ga je posvetil razjasnitvi razvoja slovenske violinske pedagogike in 
osvetlitvi svoje violinske didaktične literature. Njegove razlage so mi bile pri 
pisanju v neprecenljivo pomoč. 
Literatura
Ajlec, R. (2013a). Rupel, Karlo (1907–1968). V Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 
Slovenska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi526824/#slovenski-biografski-leksikon 
Ajlec, R. (2013b). Stanič, Fran (1893–1979). V Slovenska akademija 
znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 
Slovenska biografija. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi601524/#slovenski-biografski-leksikon
Blažič, P. J., Koter, D., Neubauer, H., Rotar, P. B., Pintarič, L., Stefanija, L., 
in Zadnik, K. (2019). Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija 
za glasbo in balet Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete. 
Cestnik, K., in Podpečan M. (2013). Godalni orkester Glasbene šole Zagorje: 
30 let povezani z glasbo. Glasbena šola Zagorje. 
Fabiani, D. (ur.). (2009). Zaigrajmo goslice: zbirka skladb za 1. razred violine 
(notno gradivo). Bogataj. 
Germadnik, J. (2008). 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju. Glasbena 
šola Celje. 
Grdina, I. (2012). Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner. Antikvariat 
Glavan in Umco. 
Jelka Reichman. (2020, 20. december). V Wikipedii. https://sl.wikipedia.org/
wiki/Jelka_Reichman
Klopčič, R. (1996). Violina. Mihelač. 
Kolman, K. (2005a). Vesela godala 123: klavirska spremljava (notno gradivo). 
Sloway. 
Kolman, K. (2005b). Vesela violina: šola za violino; 1. zvezek (notno gradivo). 
Sloway. 
Kolman, K. (2005c). Vesela violina: šola za violino; 2. zvezek (notno gradivo). 
Sloway. 
Kolman, K. (2007). Vesela violina: šola za violino; 3. zvezek (notno gradivo). 
Sloway. 
Korun-Koželjski, F. (1910). Vijolinska šola ali pouk v igranju na goslih (notno 
gradivo). Schwentner. 
Koter, D. (2020). Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1939–
2019. Znanstvena založba Filozofske fakultete in Akademija za glasbo. 
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
142
Križnar, F., in Pinter, T. (1997). Sto slovenskih skladateljev: sodobni glasbeni 
ustvarjalci. Prešernova družba in Vrba.
Lorenz, T. (1982). Slovenski skladatelji mladim violinistom: skladbe za violino 
in klavir; 1. zvezek (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Lorenz, T. (1983a). Slovenski skladatelji mladim violinistom; 2. zvezek (notno 
gradivo). Državna založba Slovenije.
Lorenz, T. (1983b). Slovenski skladatelji mladim violinistom; 3. zvezek (notno 
gradivo). Državna založba Slovenije.
Miranov, L. (1955). Škola za violinu II (notno gradivo). Muzička naklada. 
Olga Ulokina, skupinski glasbeni pouk – nauk o glasbi. (B. l.). Glasbeni atelje 
Tartini. https://tartini.si/our_team/olga-ulokina-skupinski-glasbeni-
pouk-nauk-o-glasbi/
Papatzikis, E. (2008). A conceptual analysis of Otakar Ševčik‘s method 
[neobjavljena doktorska disertacija]. University of East Anglia.
Pfeifer, L., in Tercelj, M. (1958). Mamici v radost: instruktivna zbirka 
skladb mojstrov predklasike, klasike, romantike, sodobnih in slovenskih 
skladateljev za 1. in 2. razred nižjih glasbenih šol (notno gradivo). 
Državna založba Slovenije.
Pogačnik, J. (ur.). (2009). 100 let glasbene šole Kranj. Glasbena šola Kranj. 
Repe, B. (2019). Diplomatsko razkosanje Slovenije med drugo svetovno vojno 
in določanje meja na terenu. Zgodovinski časopis, 159(1–2), 158–192.
Repše, V. (2006). Prvi koraki: učbenik za začetnike na violini (notno gradivo). 
Glasbeni atelje Tartini.
Repše, V., in Ulokina, O. (2006). Prvi koraki: učbenik za začetnike na violini; 
metodična priporočila (notno gradivo). Glasbeni atelje Tartini.
Rupel, K. (1949). Tehnika loka. Državna založba Slovenije.
Rupel, K. (1958a). Mladi violinist: zbirka skladb za violino in klavir za nižje 
razrede; 1. zvezek (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Rupel, K. (1958b). Mladi violinist: zbirka skladb za violino in klavir za nižje 
razrede; 2. zvezek (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Skalar, M. (1968a). Violinska šola I (notno gradivo). Samozaložba. 
Skalar, M. (1968b). Violinska šola II (notno gradivo). Samozaložba. 
Skalar, M. (1970). Lahke skladbe za violino in klavir (notno gradivo). 
Državna založba Slovenije.
Skalar, M. (1972). 40 lahkih etud za violino (notno gradivo). Državna založba 
Slovenije.
Stanič, F. (1950a). Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: II. del. A: 
lege (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Stanič, F. (1950b). Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: II. del. B: 
menjava leg (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Stanič, F. (1957a). Malim violinistom. 1: devet skladbic za violino in klavir 
(notno gradivo). Samozaložba.
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
143
Stanič, F. (1957b). Malim violinistom. 2, violinski koncert v D-duru (notno 
gradivo). Samozaložba.
Stanič, F. (1958a). Malim violinistom. 3, violinski koncert v starem slogu (notno 
gradivo). Samozaložba.
Stanič, F. (1958b). Malim violinistom. 4, concertino breve za violino in godalni 
orkester (notno gradivo). Samozaložba.
Stanič, F. (1959). Malim violinistom. 5, violina in klavir. (notno gradivo). 
Samozaložba.
Stanič, F. (1961). Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: I. del: prva 
lega (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Stanič, F. (1965). Violinska šola (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Stanič, F. (1969). Melodične etude za violino s spremljavo klavirja: III. del 
(notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Šegula, T. (2005). In memoriam, Primož Soban. Bilten, 10, 9–10.
Škrjanc, P. (ur.). (1999). Devetdeset let Glasbene šole Kranj. Glasbena šola 
Kranj. 
Šramel, V. U. (2010). Orkestrska poustvarjalnost v Ljubljani med obema 
vojnama [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. (2013). Učni načrt: 
predmet violina. V Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in 
šport, Posodobljeni učni načrt. Klavir: druge oblike samostojnega ali 
skupinskega dela za harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, 
flavto, oboo, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo, kitaro, 
harfo, citre in tolkala (str. 21–35). 
Umrl glasbeni pedagog in skladatelj Pavle Kalan. (2005, 14. februar). 
Dnevnik. https://www.dnevnik.si/112691
Vildana Repše, ravnateljica – poučevanje violine. (B. l.). Glasbeni atelje 
Tartini. https://tartini.si/our_team/vildana-repse-ravnateljica-
poucevanje-violine/
Vodišek, D. (1968/69a). Pri začetnih urah violinskega pouka. Grlica, revija za 
glasbeno šolo, 13(2), 21–23.
Vodišek, D. (1968/69b). Osveščanje sluha – pogoj za uspešen violinski pouk. 
Grlica, revija za glasbeno šolo, 13(3), 37–39.
Vodišek, D. (1973). Menjava lege na violini = Position changing on the violin. 
Državna založba Slovenije.
Vodišek, D. (1987). Pet skladbic za najmlajše: klavirski trio (notno gradivo). 
Državna založba Slovenije.  
Vodišek, D. (1998). Zgodbice k instruktivnim skladbicam za violinista – 
začetnika. Samozaložba. 
Vodišek, D. (2000a). Slovenske narodne in otroške: 1. violina (notno gradivo). 
Ritmo.
Vodišek, D. (2000b). Slovenske narodne in otroške: 2. violina (notno gradivo). 
Ritmo.
g
la
sb
en
o
pe
d
ag
o
šk
i z
bo
r
n
ik
 ◆ 
le
t
n
ik
/v
o
lu
m
e 
17
 ◆ 
št
ev
il
k
a
/n
u
m
be
r 
34
144
Vodišek, D. (2000c). Slovenske narodne in otroške: violončelo (notno gradivo). 
Ritmo. 
Vodišek, D. (2000d). Slovenske narodne in otroške: kitara (notno gradivo). 
Ritmo.
Vodišek, D. (2000e). Slovenske narodne in otroške: partitura (notno gradivo). 
Ritmo.
Vodišek, D. (2008a). Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 1. del = 
Playing in the positions: Find out the fingerboard on the violin, 1st part 
(notno gradivo). Družina.
Vodišek, D. (2008b). Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 1. del. 
Klavirska spremljava k violinskim skladbam = Playing in the positions: 
Find out the fingerboard on the violin, 1st part. Piano accompaniment to 
the violin tunes (notno gradivo). Družina.
Vodišek, D. (2016a). Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 2. del = 
Playing in the positions: Find out the fingerboard on the violin, 2nd part 
(notno gradivo). Samozaložba. 
Vodišek, D. (2016b). Igramo v legah: spoznaj ubiralko na violini, 2. del. 
Klavirska spremljava k violinskim skladbam = Playing in the positions: 
Find out the fingerboard on the violin, 2nd part. Piano accompaniment to 
the violin tunes (notno gradivo). Samozaložba. 
Vodišek, D., in Rančigaj, L. (1966). Štiri strune. Del 1: otroške skladbe za 
violino in klavir (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Vodišek, D., in Rančigaj, L. (B. l.). Štiri strune. Del 1: otroške skladbe za 
violino in klavir (notno gradivo). Samozaložba.  
Vodišek, D., in Rančigaj, L. (1967). Štiri strune. Del 2: mladinske skladbe za 
violino in klavir (notno gradivo). Državna založba Slovenije.
Vodišek, D., in Šurbek, M. (1974). Žiga-žaga: skladbe za violinista – 
začetnika (notno gradivo). Državna založba Slovenije. 
Vodišek, D., in Šurbek, M. (1998). Žiga-žaga: skladbe za violinista – 
začetnika (notno gradivo). Samozaložba.
Winkler-Kuret, L. (ur.). (1998). 50 let glasbene šole Franca Šturma. Glasbena 
šola Franca Šturma.
Zavod SR Slovenije za šolstvo. (1980). Predmetniki in učni načrti za glasbene 
šole.
Završnik, T. (2018). 120 let Pihalnega orkestra Mestne občine Kranj. Pihalni 
orkester Mestne občine.
Zoran Milenković. (B. l.). Internacionalni susreti violinista. http://
internationalgatheringofviolinists.org/sr/zoran-milenkovic/
Zupančič, M. (2013). Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od 
začetka 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne (Glasbena preteklost 
na Slovenskem). Znanstvena založba Filozofske fakultete. 
Žgeč, L. (2008). Viva la Musica: 130 let glasbenega šolstva na Ptuju. Glasbena 
šola Karol Pahor Ptuj.
sta
n
k
a d
o
k
u
zo
va ◆ d
id
a
k
tič
n
a literatu
ra za v
io
lin
o
 d
u
ša
n
a vo
d
išk
a
145
Summary  
UDC 025.178
Dušan Vodišek (born 1936) is a Slovenian violinist, pedagogue, and author of didactic lit-
erature for violin. He studied violin at the Secondary Music School in Ljubljana in the 
classes of Vinko Šušteršič and Ciril Veronek. He continued his studies at the Academy 
of Music in Ljubljana, where he was a student in the class of Igor Ozim for 2 years. Over 
50 years, covering the period between 1966 and 2016, he significantly enriched didactic vi-
olin literature in Slovenia with his works, which include a violin book for beginners, chil-
dren’s compositions for violin and piano, youth compositions for violin and piano, com-
positions for chamber ensemble and string orchestra, and two textbooks on position 
changing. In Vodišek‘s didactic literature for the violin, we are attracted by the breadth – 
the diversity and scope of the material and, at the same time, the systematic and analyti-
cal nature of the presented material.
Here is a chronological review of his literature: Four Strings, 1st part, Children‘s compositions 
for violin and piano (Vodišek and Rančigaj, 1966); Four Strings, 2nd part, Youth compositions 
for violin and piano (Vodišek and Rančigaj, 1967); textbook Position changing on the violin 
(Vodišek, 1973); textbook Žiga-žaga, Compositions for the Violinist-Beginner (Vodišek 
and Šurbek, 1974); compositions for piano trio Five Compositions for the Youngest, Piano 
Trio (Vodišek, 1987); compositions for chamber music and string orchestra Slovenian Na-
tional and Children‘s (Vodišek, 2000) and his last work is textbook Playing in the Positions, 
Find out the Fingerboard on the Violin, 1st part, (Vodišek, 2008a) and Playing in the Positions, Find 
out the Fingerboard on the Violin, 2nd part, (Vodišek, 2016a). 
We highlight two elements of violin education for which we believe Vodišek present-
ed in an original way, independent of the existing didactic literature for the violin in Slo-
venia. These are the didactic approach of placing the left hand on the violin which is an 
original element of the textbook Žiga-žaga, Compositions for the Violinist-Beginner 
(Vodišek and Šurbek, 1974) and the didactic approach of the beginnings of playing in the 
2nd, the 3rd, and the 4th position in the textbook Playing in the Positions, Find out the Finger-
board on the Violin (Vodišek, 2008a; 2016a).
Through the cross-section of the materials Four Strings (Vodišek and Rančigaj, 1966; 
1967), Five Compositions for the Youngest, Piano Trio (Vodišek, 1987), and Slovenian National 
and Children‘s (Vodišek, 2000a; b; c; d; e), we recognized Vodišek‘s thoughtful and the 
carefully conceived concept of student’s musical development through early and a grad-
ual introduction into the development of polyphonic hearing and chamber sound. 
We conclude that Vodišek‘s didactic literature for violin undoubtedly enriches and, in 
50 years, shapes the space of violin didactic literature in Slovenia significantly. In individ-
ual elements of violin education, it also influences the development of the violin playing 
and violin education in Slovenia.