Uvedba metode pozitivnega matematičnega programiranja v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva
Introduction of positive mathemathical programming in sector modelling of Slovenian agriculture

slovenski

2011

letnik 98, številka 1

kmetijstvo    kmetijska politika   sektorsko modeliranje   matematično programiranje   Slovenija 

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek povzema ključne rezultate doktorske raziskave Kožar (2010), katere glavni cilj disertacije je bil uvesti metodo pozitivnega matematičnega programiranja (PMP) v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva z namenom širitve nabora orodij za kvantitativno analizo učinkov sprememb ekonomsko političnega okolja na slovensko kmetijstvo. Uporabljen je bil modelni sistem CAPRI, komparativni statični model delnega ravnovesja evropskega kmetijstva. Model omogoča testiranje političnih in ekonomskih scenarijev na agregatni ravni EU27, na ravni skupin držav članic, na ravni drav članic, na ravni NUTS 2 regij in po posameznih proizvodih. Drugi cilj doktorske raziskave je bil testirati uvedeni pristop s pomočjo celovite regionalne presoje proizvodnih in ekonomskih učinkov uveljavitve dveh scenarijev dolgoročnih sprememb politike neposrednih plačil prvega stebra SKP na slovensko in evropsko kmetijstvo. Agregirani rezultati na ravni EU27 kažejo, da bi odprava neposrednih plačil prispevala k padcu izhodiščnega dohodka iz kmetijstva za 17%. Učinki so lahko izrazito manj ugodni za posamezne skupine držav članic, države članice in regije znotraj njih, odvisno od deleža neposrednih plačil v dohodku iz kmetijstva, specializiranosti in konkurenčnosti proizvodnje. Najizrazitejši in tudi najbolj negativni proizvodni učinki so napovedani za sektor krav dojilj (na ravni EU27 po obeh scenarijih 6 % zmanjšanje velikosti čred glede na izhodišče). Največji vpliv na agregatne rezultate za EU27 ima padec velikosti čred krav dojilj v Španiji in Franciji, ki povzroči verigo učinkov na druge proizvode. Slovenija je med tistimi območji, ki bodo beležila manj ugodne rezultate. Rezultati so lahko podcenjeni zaradi fiksne obravnave kmetijskih zemljišč in načina modeliranja proizvodno nevezanih plačil.

03.01.2013