r in
Albanije.
Za avtonomijo Albanije se goreče bori cltmajaka diplomacija, 'sklicujoč se mi nacionalni pmc^JiJttergmj .rpji «drugače n; preveč пикГс>тТ]е1Тг",*'Killtfcfr Ič-tnmfanl/r takrila }e ta princip, ker je morala izmakniti neki princip in da se jej ie «del najprimernejši, ker je računala, da se radi tega navdušijo tza avtonomijo Albanije vsi prijatelji liaekmalflega principa;' ' ***
Ali marsikedo se ie smejal sklicevanju avstrijske diplomacije na nacionalni princip in zadoneli so ipoSteni glasovi, d a naj da Duma.j n a j p r v o a v t o n oni i jo svst r i j ski m n a roti o m, potem šele naj se rxybriga za avtonomijo narodov, УЛ živijo izven avstrijskih mej. Vendar pa se je iddbtlo ljudi v Evropi, ki so v; potegnili za avtonomijo, miisleč, da so Arnaviti narod kakor1 vsak drugi in da se sami potegujejo za svojo drŽavo. Kdor je vklel fotoograirje e arnavfekega kongresa v Trstu tor gledal Ar na v te oblečene po evropsko, je .mislil, da so 'to civiliziran narod; ali 41 i .pomislil, da >ti »Amavtf« svoje domovine -morda nikdar niti videli niso, in če je čital tista zasuk njen a poročila o sijajnih govorih, polnih navdušenja za domovino, je morda sodil, da se to narod bori mijenergičneje za wojo domoviiffi.. Ali ako bi tako odiuševljoncri za albansko državo videli Arnavite v n Jiho v i domovini, potem ibi sigurno preme nil i svoje mišljenje o injili.
Sodite ji!i iz izjave EsadpaŠe, hraui-telja Janine, ki jc ipovedai dopisniku milanskega ^Secola« med drugim tole:
»V začetku vojne se je nahajalo v Kpini okoli 15.000 airnavitskih vojakov. Nad polovico teh vojakov je pobeulo že v prvem mesecu vojne, Vstrajiro sc branili Janino «ärmo mladi turSki oficirji in turäki vojaki. Borili smo se osamljeni, pod slabimi »kotnorimi, prašati treba le onih S000 vojakov, ki trpijo v bolnišnicah. Tri mesece nismo dobili nikakih obvestil, uikake hištiukcije od turške vlade. Nismo vedeli, ali se borimo za Turčijo alt za Albanijo.
7 druge strani, Arnavtl so nas izdajali, befali iz našega 'tabora, puščajoč nas same, dasi so dobro vedeli da se v Janini hrani meja bodoče Albanije.
Arnavti bi nam morali preskrbeti vsaj moko, ali sairto dvakrat smo dobili nekaj maJega iz Valone. Arnavtl nimajo čuta za domovino, oni niso ničesar storili za svojo avtonomijo.«
Esad paša gotovo dobro pozna Ar-r.avte in is njegovih freči doni, kako ma.io zaslužijo Asmavti avtonomijo. Ali hoče jim dati Huna}, da — zmanjša vojne uspehe Srbije!
'ffi^pfed-^ S zadobitka. v vrednosti 06 '
K 30.
IU glavni dobitek v vrednosti K 1000 ima 2 pred- in 2 zadobitka, v vrednosti ■po, K 30.
Џ1. «Savni dobitek v vrednosti K 800 ima 2 pred- ir 2 aadobitka v vrednosti po K 30.
vrejliiosli K 600 'wm''21pred- in Z zidobitka v vrednost; po K30.fi . .
V,' glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2'pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. ' * '	...
" . VI. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- in 2 «adobitka v vrednosti po K 30.
Vil, glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- in 2 >zadobirka v vrednosti po K 30.
.VIII. glavni iloüitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- v vrednosti po K 30 in 2 zadobitka v vrednosti K 20.
IX.	glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosii po K 20.
X.	glavini dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitika v vrednosti po K 20.
XI.	glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20.
XII.	glavni dobitek v vrednosti K 300, ',->a 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti no
20.
XIII.	glavni dob:; 4 v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 sadomtka v vrednosti po K 20.
XIV.	do incl XX. glavni dobitek v vrednosti po K 100 imajo 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20.
XXI. do incl, XL. glavni dobitki v vrednosti po K Sfl imajo 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 10.
i' '/i . .. -
Ш

Poziv,
Dt. Tille:
Vsakdo je predvsfcm član kakega naroda in nihče ne more boljäe služiti človeštvu kakor s tem, da slu® svojemu narodu. Kdor v službi svojega naroda, svoje rase, pomaga povzdigniti gmotne in duševne sile in čvrstost teli,'""fS * pomaga povzdigniti zmožnosti človeštva. Tako je vsako pošteno službovanje narodu službovanje Človeštvu. Pravo službovanje človeštvu je le mogoče potom službovanja narodu.
Socljolog Zenker;
Svetovna zgodovina od prve do zadnje strani ne pozna uiti jed nega slučaja, v katerem 'bi se žjedi njene heterogen i h elementov izvršilo 'drugače, kakor po medsebojni akomodaciji in asimilaciji, po prilagodenjti na jetlnake socijalne oblike.
Ako se o narodu govori, da je sko£ iu skoz miroljuben, se ga s tem ne hvali, {Iva pojava sta ustvarila vso človeško kulturo; d el o i n b oij. Oba sta jedno in isto v kategariii »boja*.--Ni večjega naroda, ki bi b.ii čiste rase. Vsi večji narodi so nastali iz mešanice narodov: Angleži iz Britov, Angelsaiksov, Normanov in Romanov; Francozi iz Beltov, Romanov, Germanov: Italijani iz Rimljanov, Germanov: Spanje i iz fberov, Karta gincev, Rimljanov, Germanov in Arabcev; Rusi iz Slovanov, Finov in Lapov. Opomniti je, dn je to, kar zovemo Germane, Romane, Stovane, zapet sestavljeno iz raznih ras.
Äiigleski pisatelj in minister Disraeli pa zopet drugače: R a s a je vse; ni druge resnice. In vsaka irasa mora poginiti, ki svojo ikrv brezskrbno da mešati.
Erazem iz Rotterdama, (tujec v narodu): ta dežela mi je postala domovina, Па bi bog bote,t. da bi jej In z bil v toliko veselje, kakor je ona meni!
Odgovorni crednlk In lidi|iW| IvinKivtit v Coric}. Tlili! lOorttVi Мшм. A. OibitMi (oigov. J, Pibil (1.
Zaliti I Dreitt n iidijinte Hitov .sofa. In .Primorec»,
m
mm	_ ■ _
f
Mall ogtesl.
К»)ви]1а trtatnjblu itoat 60 via. ike Je tgUt obiotnejll u mIsm m truko bttedo i via. WjrtprmejH liitrlrtnj« n bgorc» Ii obrtnike.
KolÜTO UkUjllh trrercAV In obrtnike» v Geriet, katerih h doleti (la onlo r mastni nlhfa nt ропзм, kar albjvr m fcBMrtftJo. Skoda n) onajhok.
slikal bode o Jelej pri slabem, temnem vremenu in tudi zvečer pri električni svetilki „Jupiter". — S en zacinn etna novost, krasen umetniški efekt!
Igratoi načrt o efektni loteriji
j»'
Sreökanje se vrši dne 15. aprila 1913 v prostorih »Splošnega slovenskega ženskega društva«, Rimska cesta 9, ob 6. zvečer. Loterija ima 200 dobitkov, izmed katerih je 13 glavnih dobitkov. Dobitki se razdele na' 20.000 sreči t.
S reč.kan je se vrSi nastopno: Postavi se eno kolo. Vleče se 40 ätevilik, 'ki zadene po en dobitek. Vsaka izmed teh številk ima 'po 2 pred- in 2 zadobitka in sicer: 1. glavni dobitek v vrednosti K 1500
Stari slovanski običaj barvanja velikonočnih jajc (pirnbov, pisarne) je tndi med Slovenci «a Primorskem v navadi, j Piruhe barvajo eno- 'ali večbarvno, V j drugem slučaju se vp rahljajo V novejšem času v tvor ni cati izdelani z barvami prepojeni papirji, s katerimi se jajca omotajo in nato skulirio; nekateri pokrivajo jajca z listjem iu jih nato barvajo tako, da j Cnlnnrjjf A јпгШ ostane prostor pod listom bel; zopet drugi j ruiugifll H. vel Mb
ornptajo enostavno jajce z raznobarvnimi ( krpami, ki zapuščajo pri kuhanju sledove na njem. Vsi opijani mehanični načini barvanja seveda nimajo prav nobene vrednosti za onega, ki hoče proučevati pristno narodne običaje. Tem z a mm i veje je pa Študirati ornamentiko po starem narodnem načinu 'barvam!) jajc. Tu se .postopM na sledeči naiJin: Oruamenti se narišejo na jajcu z raztopljenim voskom. Ko se vosek strdi se jajce namoči oziroma skuha v barvi, nato se ornamenti pokažejo v beli barvi. Tudi večbarvne or namen te delajo s ponavljanjem opisanega pokrivanja z voskom. Zbiratelji narodnih orua-mentov imajo tu hvaležen delokrog, kajti take zbirke me zaostajajo glede zanimivosti za z.birkami narodnega vezenja in podobnega.
Slovenska šivilia
Izdeluje obleke in k« Jcsiplua Bregantič, ulica Case mi a št 5,
BD priporoča cenjenim damam in goBptcam. -Ifcdeluje obleke In ktiRtume po najuaveiSi modi
' " III. sad. «7-1
i DrnHa fin motor S konjskih sil in mlin ua 1 nulla 00 fraueoaki kamen. Vse je Se inato rabljeno, Cena se izve pri lastniku Pahorju na Volejidragi 235 _П0-1
s prostim vhodom se odda na Kornu et 11, L imdstr.
Mehtovano sodo
Redka prilika
za gostilničarje.
Dne 27. marca t. L ob 1 uri popoldan vrši se dražba pri g, Antonu t Slamič, gostilničarju v Cerničah (Pri-V nekaterih muzejih (Praga, Dunaj, j morsk") na kateri bode prodan en Še
v dobrem stanu se nahajajoči godbeni
i automat
obstoječ iz glasovirja, 2 bobnov, činele t in tubafoni z vložkom po 10 vin. — Cenjen je na 400 kron.	112-1
I.vov, itd.) hranijo že velike zbirke takih pisanic. Kdor jih je videl, bo priznal, da je naša dolžnost, zbiratj tudi na Primorskem lepe piruhe poleg drugega »narodnega blaga«. Zbirka- teh piruhov je najprej namenjena za Jadransko razstavo na Dunaju, vporabila se bode pa pozneje še v druge kulturne namene. Zato se pa obračam do slov, inteligence (po- i sebno na deželi) z uljudno prošnjo, da mi t gre pri tem zbiranju na roko. Posebno .dijaštvo, ki je sedaj doma, bi moglo pri ( tem delti nepešno sodelovati — Nabrane pisan ice (seveda le z ornamenti okrašene) naij se pošljejo podpisanemu ali v dar al: s priloženim -računom. Na zahtevo se uo zaključku raizstave vrnejo. Dobrodošla bi bila tudi pisana obvestila, kje bi se opisano blago dobilo-;
Prof. Saša San tel Paffiin (Istra).
jBe In gotova
se zdravi jI f i lis в eve-turnim flređetTom
-\ Шт GASILE-
■ ш
Stotine BđmvniStih pbträäl potrjuje, da so tirstrelitt : Zij(enj», prostati t3e, nre--tiltia in uteh. Kr.tarji k'№ 'ianito oiđieivijo 0 S
Konfefi. Cutld шгвјлјо uriniranje, ne đa K l)i 10jtratlti zelo nevamlli cevk (Šilinge) [орШоша. oapravljajo in иМагпјф peBenje iii pogosto i tirnimi jc; сЛлд .korenito ozdravijo uretmuia zoiesja (prostatitla, uretritie, dstitif), mehnnie katarje, kamen, nesposobnost tu zn-drjsvanjo urin», iluaaste tokove' itd. — Sk»,tlia
konfetijevCwil^ K'-fr-i
" Ш(, Eajb<
IiiruDa CMÜt, najboljšo protieiffiitiSno. in poživljajočo kriisitülno sredstvo, ki se uporablja г tispahom piotl alfflidi, anemiji, impotoaä, kOBtololi, iBlfafl, vnetja žie/, pcltnim msdoiem, izgati somen), pctluoijim, spemiatoroi, atotlli-teti, ncsntwtwitji, eneifiCen liskroievaleo uri-nove kiecitoe M. - Steklenica Joroblni Gasile K 3-50. ..
Tlrligantt Cattle cdntvi teli tok, aknt.no In kronitia kitarje, vsginltJa, nretretts. enđo-inetritlB, vnetja in lip«d jnatarnloe 1И. — Steklenica vbrtegaaoa CftaDo K 3'50 Kdor želi veÖjih pjasniI, Ur kovin itd. пм no-alavi dopi» ђц lekaino Sonavnllo r.a. g. Gasile Trst, ki poda odgovor t obratno poŠto zastonj ln i »eo raieivo. Priznani međioinolni Izdelki GASILE и prodajajo v vseh akreditiranih le' karnali. — T Gorloi v lekarnah Crletofolettt ia Tromba.	6—2

SlBDBflCl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gotici, Gosposka ulica lin, 1 (nasproti Konta).
Pestre?,hn solidna ia enažna. Zq obilen obisk s« priporoča
FRjU KOV iE, brivec in lunlSar,
C. kr. prlv.
kroji
Strokovna krojatoica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga tn gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sani, da vdobi edino v moji trgovini dobro In najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorita, Travnik Štev. 5.
I
S'
*
g
2. %
Zobozdravniki In zobotehniikl atelje
Dr. I. Eržen
fiORICH
Ids. Verdi tekalfttc Ifeo. 37,
Umetne zobe, Blato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na.kaučukove plogte.. uravnavanje krivo stoječih zob. Plontijw ■vsake vrste. -
OrdMra n saolem atesjcln
9, wo äop. do S. are m- M
Gorica, Via Aseoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novili slavb, javnih uradov, gledišč, cerkev šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij iW. - Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: Strop,.'. Stene, preproge,' zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperijc, poslolje itd. iNatua-zanje in poliranje parketov ter čiščenje feip. —' V shrambo se L sprejema preproge proü mesečnemu plačilu ^ po želo nizkih cenah.
'	Posluži se s .proražnni jiis pTospektt.,
109—GS