Listek. Klobasa na rojstni dan. (Humoreska; prevel Iv. Vuk.) Bila je precejšnja družba prijateljev, ki se je kaj rada zbirala ter zabavala pri svoji mizi v gostilni pri »Zlatem petelinu«. Čudež je bil le, da je zraven bil tudi krojač Godrnjač. — Bil je to siten človek in je vedno godrcjal, zraven pa je bil zelo skop. Niti en vefier ni minu!, da bi se ne prepiral 8 tem ali onim. Posebno z natakarico je ži?el v vedni vojski. Porcija surove gnati, katero si je večkrat naročil za petindvajset krsjcarjev, mu je bila enkrat premastna, drugokrat presuha, ali pa žilava, vedno pa premala. Prevelike so mu bile le pene na pivu. Vse se je po njegovem mnenju hotelo obogatiti na njegove stroSke. Najraje je videl, ako je Anica vzela kozarec in mu prinesla »dolivc. Tedaj se je zaiskrilc njegovo oko in hvaležno jo je gledal 8 stisnjenimi trepalnicami in kimal, kot bi hotel reči, da jo hoče imeti vendar ]e mslo rad. Ni ga tudi utrudilo, da se je hudoval nad smotkami za pet vinarjev, kar je rad stcril, če je bil posebno dobre volje. Tedaj ni mogel razumeti, zakaj dopusti pclicija, da 86 tak ničvreden strup prodaja Ijudem za težek denar. On bi že zatožil, pa mu ni za to, ker je bolje »nobl«. Vsaki drugi dan je dal natakarici z neizrečenira ponosom tri vinarje za napitnino. Tako enako je moral izgledati Napoleon I., ako je daroval kaj prostemu vojaku. Ia druge dneve? 0, tedaj je bil krojač Godrnjač Se bolj »nobU! Tedaj je plačal navadno s kakim večjim denarjem in se med tem, ko mu je natakarica menjavala denar, vglobil v kak imeniten pogovor. Ko pa se je ona, naveličana čakanja, obrnila k drugi mizi, je vzel denar z izrazom, kot bi njegov duh bil Bog v6 kje drugje, ter pomolil na iato mesto, kjer je prej natakarica sta!a, celi groS. Tedaj 8e le se je vzdramil, začudeno pogledal krog, kot bi bil užaljen: >no, če noče vzeti.... za njo pa ne boui iiosil.« Voakdo je pozaal to zvijačo krojača in se smejal. Za to pa so ga radi videli drugi v svoji družbi, ker jim je tedaj čas tekel hitreje. Vsak ga je pa vlekel in bril norca iz njega, kakor je hotel, ne da bi se Godrnjač tfga zavedal. Pri >Z!atem petelinu« so \ečkrat klali svinje. Mesene klobase in krvne klobase so bile znane po celem mestecu kot nsjboljSe, akoravno so se nekateri čudili, kje ima svinia toliko črev. Tako se je enkrat gospod krojač odločil za nekaj velikega. Njegova žena je menila imeti prihodnje dni rojstni dan in tako se mu je rodila misel, podariti svoji boljSi polovici dar v podobi klobase. Saj je vedel, da tudi cn kaj proč dobi. To je bila pametna misel zanj. Ko jo tako nekaj časa zamisljeno hrkal, ukazal si je zaviti v papir veliko krvavo klobaso, ter jo vtaknil v žep sukne, ki je visela na steni. Prijatelj Mijavka je opazil to in bral z obraza krojačevega, čemu je kupil klobaso. Mijavka |e bil pozaan kot velik Saijivec, ki je imel vedno tam svojo roko, kjer bi }e ne trebalo. Takrat pa mu je Sinila v glavo prav izborna misel. Upal \e pridobiti celo omizje za svoj namen, ako bi le Godrnjača za nekaj časa mcgel odstraniti. Njegov načrt je bil gotov. Komaj je Godrnjač za qekaj minut zapustil sobo, skočil ie k njegovi sukni, mu vzel klobaso ter jo vtaknil v sukno drugega prijatelja z imenom »lepi Južkec« Hitro je razložil njemu in celemu omizju svoj vojni načrt. Vse mu je s krikom in vikom potrdilo. V navadnem pogovoru, kakor bi se ne bilo nič dogodilo, najde Godrnjač družbo, ko se vrne. Počasi se vsede, pogleda prazen kczarec z zaprtimi trepalnicami od vseh strani, pokima zamisljeno z glavo in nazadnje zakliče: •Anica, Se jednega!« Nato se zaiagovalno ogleda, kot bi pričakoval, da ga začnejo vsi občudovati, da si upa toliko piti. Občudovanje seveda ni izostalo. Ura Mijavke je prisla. »Lepi Južkec«, ta, kateremu je Mijavka dal Godrnjačevo klobaso, se vzdigne kakor na povelje in zapusti za nekaj minut sobo. »Otroci«, vzklikne sedaj Mijavka. »Ali hočete . .. ? Napravimo prav veliko Salo !« »Seveda«, reče Godrnjač in se pomakne bližje. »,Lepi Južkec' nna danes rojstni dan; nekaj nam mora dati.« Kakor na povelje zmajejo vsi z glavami, tudi Godrnjač in žalostno pristavi: »No, slisite, iz tega ne bo nič. Lepi Južkec že ne bo ničesar dal« »Tako neumni pa vendar ne bomo, da bi Se ga^ vpraSevali, če hoče?! Tukaj, dobra duSa si je kupila klobaso« — s tem privleče iz žepa sukne klobaso — »da jo vzame domov. Sedaj, gospodje vas vpraSam, — ali je to »nobl«, na rojstni dan kupiti klobaso in jo od svojih tovarišev-pivcev nesti domov? To je nelepo ravnanje proti drugim gostom. Kkbrsa je za to, da se poje!« »Ali če Južk~c opazi, pa bo grmel«, refie jeden. »Hm«, reče Mijavka zamišljeno. »Da, sedaj ga imam! Južkec ne sme nič slutiti, da je on gostitelj. Recimo, da je nas prijatelj Godrnjač danes oblekel blače gostitelja, kaj ? Vi g. Godrnjač bi mu s tem zelo dopadli in Južkec bi ničesar ne opazil. No ... ? Velja, kaj?« »Velja, velja!« vriska celo omizje. In Mijavka izvleče zavito klobaso iz Južkečevega žepa in jo poda natakarici: »Tukaj, draga moja, napravite nam prav ckusno. Prinesile 5e nam tudi dovulj žemelj in ne pozabite, da spadamo k izobraženemu narodu, ki je vajen jesti z vilicami in noži.« Bil je tudi skrajni čas, da je Mijavka skončal, ker »lepi Južkec« je vstopil zopet in se vsedel, navidezno miren, kot bi ničesar ne vedel. »Naj živi godovnjak, živio, slava mu!« zavpiie Mijavka in trči. »Slava, slava, živijo!« donelo je od vseh strani in pelo napitnico: Kol'kor kapljic tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet. Živio, živio, živi ga Bog . .. Kmalu prinese Anica klobaso in vse, kar je trebalo. Gcdrnjač je bil ves iz sebe od zadovoljnosti. Že to, da se bo nocoj zastonj navečerjal, je bilo za njega dovolj, vendar, da je Južkec po njegovem mnenju zletel na limanice, ga je silno veselilo. Juž- keca je on že od nekdaj gledal po strani, ker ga je vedno dražil in mu nagajal. Z naineumnejsim obrazom celega sveta je gledal Južkec večerjo. »Kaj pa je to? Kdo pa plaSa celo komedijo ?€ »Godrujač plača!« vpije cela družba. »Godrnjač je danes tako radodaren.« »Tebi na Sast«, napije mu Mijavka »Ali tudi ti verjameš? Godrnjač, da bi kaj daroval? Pojdi, pojdi s takimi neumnostmi. To ni mogoče!« dvomi »lepi Južkec«. Svojo ulogo ie igral prav dobro. »Kaj? Ni res? To vam hočem takoj pokazati!« vzraste Godrniač in položi na mizo celi goldinar. Hotel je pokazati, da zna svojo ulogo dobro igrati. — »Anica, račun!« »Zaračunite tudi klobaso«, zapove Mijavka in udari po denarju. Dekle odžteje v resnici denar in Mijavka porine ostalo Godrnjaču. >Tako, sedaj je dobro.« Z globokim vzdihljajem spravi krojač Godrnjač denar. Potem pa pcgleda zmagovalno okrog. »Teremtete, pa ima resnico.... Glejte, Godrnjač je v resnici plačal klobaso? Alo, sedaj pa le jejmeU In vse se v obči reselosti loti klobase, ki je kmalu izginila v lačne želodce pivcev. Godrnjač pa se je zadovoljno snaehljal. Plačal je v resnici klobaso in niti slutil ni, da je to njegova lastna in si v duhu predstavljal obraz prevarjenega Južkeca, ko bo opazil prevaro. Godrnjač je izpil svoj kozarec ter hotel oditi. To bi se pa ne smelo zgoditi. »Lepi Južkec« je spregledal flevarnost, izpil hitro in prijel za svojo sukno. Nekaj čaaa je iskal po žepu .... »Za Boga, moja klobasa! Kje je moja klobasa? Vi hudiči! Jaz sem svojo klobaso daroval!« zavpil je prestraSeno. Nov smeh in veselje, najbolj pa pri krojaču Godmjaču, da se je tako maščeval. »Seveda, Godrnjač, črua duSa! To vam verjamem, 8 tujo klobaso se že da darovati in gostiti. — No vi, — vi, ali vas nič ne žeja, mrha lakotna — Anica, za tega gospoda 8e en kozarec piva. Ta, da mi več pred nos ne pride!« GodrnjaC pa se je Se bolj veseliL da je dobil pivo zastonj. Med tem, ko je pil, so se počasi vsi poslovili, in nazadnje je ostal Godrnjač sam. Obleče sukno in takoj seže v iep ... — To divje tipanje .... silno prevračanje žepov ... težko dihanje ... in rohneč pade na stol ... »Moja klobasa! 0, jaz stari osel!« To je bilo edino, kar je mogel spregovoriti. Nato plane iz gostilne in Stiri tedne se ni prikazal pri »zlatem petelinu«.