Lansko delo in uspehi kmetijskega zadružništva v ptujskem okraju (Tretja redna skupščinc OZKZ v Ptuju) Tretja redna sktipščina Okrajne zveae fcmetijskih zadrug v Ptuja je zasedala 23. decembra 1948, katero tvoiijo dede-gatj kmetiijaklb. zadrug v okraju. Po podrobni analizi dosedanjega dela je skupščina ugotovila uspehe, pa tudi ne-katere pomanjkljivosti in napake ter nakazala pot bodočega dela v našem kmetijskem zadružništvu. Zasedanju sta pri-sostvovala predsednik OLO tov. Bel-iak Franc in član OK KPS tov. Ziviic Po prvih dveh točkah je tov. 2ivic med ostalim poiidaril, da naj bodo v novi upravna odbor OZKZ izvoljeni po-šteni in socialistični, stvara predani lju-dje, ki bodo pravilno todmačilj in za-etopali težnje naše ircrve zadružne poli-tike. Po teh besedah je navedel primer dosedanjega podpredsednika To-plaka iz Most, ki je Lmel dovolj sposobnosti, a za zadružniitvo ni storiJ ničesar. Nič ni čudnega, da se taki ljudje ne tnorejo sprijazniti z razvojem naše socialistsč-ne graditve, ti so se v času okupacije udinjalj okupatarju m zagotavljali svo jo vdanost nemškemu rajhu. Tudi To-plak je bil eden izraed tistiih, ki je v svojem pismu, ki ga je nasdovil »pied-stavniku Spodnje Stajerske« pisal sle-deče: Moste, 31. julija 1942. Gospodn Ortsgruppenfiihrerjn STHB v Juišincih (odn. pristojnemu Bundes- fiihrerju v Mariboru) Podpisani sem zvedel, da je vi§ja obJast izdala naredbo, po kaiteri «e je odredila izselitev vseh ožjih sorodnikov omh, ki st> bili obsojeni na smrt. Dokažem lahko tudi že moje prejšnje izjave in javna dela po nemškem vzor-nem sistemu v poljedelstvu in sklenjeni organizaciji edine in prave straake Fiihrerja Adolfa Hitlerja, t. j. nacional-socializma. Nisem bil nikoli v Jugoslovanski voj-ski, pač pa sem nudil zmagovitim nem-škim trupam pri njihovem vkorakanju vee, kar mi je bMo le mogoče ia se sklicujem v tem pogledu še danes na go-spode, ki lahko dokažejo, kako so bile trupe sprejete v moji hiši. Prve patrulje so dobiJe prav v moji biši prva navoddla in informacije itd. Tudi sam sem na-stopil kot prvl govomik v tem pogledu ter še iinam danes tozadevne prepise. Ta omenjeni govor STHB pozna in se še dobro spominja gospod Gobec od Pongraca, kakor tudi p*nrl tukaj nasta-njeni goapodje nem&ke žandarmerije, ki so še danes dobro poznani. Bil sem eden izmed prvili organizatorjev STHB ter še imam do danes vedno zaupanje razJičnih vodečih gospodov. Dalje sem prevzel ˇ upravo zaplenjena posestva, od katerih 6e danes kot upravnjk upravljajn 13 ˇ izmeri 300 oralov. Kot Ortsbauernfuhrer skrbim, da se vsaka naredba točno ra vestno izpol-njuje v smislu dobre šole za kmete in v strogem razumevanju nacionalsocializ-ma. Kct vodja agrarnopoditičnega arada STHB sem vedno vplival pomirjevalno na prebivalstvo abcin Juršinc, Stnnca in Dornave in to potom mesečnih toza-devnih zborovanj. Tudi glede delavstva v poljedelstvu seco uporabljal svoje skrajno znanje t smislu novega kultur-nega reda in se mj je to že v veMikein obsegu posrečilo. Sovražijo me sicer sorodniki izseljencev ter imam tnda do-kaze v rokah o grožnjah teh >ietniikov«. Ne iščem časti in tndi ne mislim kopi-fciti premoženja in hočem le v smislu skupnosti in v dobro velikega nemške-ga rajha in našega Fiihrerja Adolfa Hitlerja še dalje delati. Heil HdUeri J. TopJak, L r. Slednji pržmer nam zgovomo priča, da moramo biti do skrajnosti doeledni posebno do zadmžnega aparata in ne do-puščati, da bi taki ljudje ustvarMi ma-lodušje v vrstah naših zadTUznikov. V imenu upravnega odbora OZKZ je predsednik tov. Horvat poročal o delu UO kot celote. UO vseh naJog v celrrti ni mogel izvrševati zaradi nepravilne razdelitve dela in preobremenitve ne-katerih članov odbora. Tudi upravni od-bori kmetijskih zadrug so v svojem od-nosu do izvrševanja nalog bili premalo dosl&dni. Njihovo delo so povečlni oporav-ljali poslovodje ali naineščenci KZ, de-k) pni preusmeritvi našega kmetijstva pa so ponavadi opuščali. Instruktorski aparat zveze zaradi velikega števila za-drug nj bil kos niti najvažnejšim nalo-^ gam pri dahi zadrug. Pomoč mlademn knjigoVodskema kadra Z ozirom na vedno večje aalogej* ki so postavljene pred naše kmetijske za-druge, &o se povečale tuda naloge or-ganizacijsko-instruktorskega odseka. Iz-kJjučno instnikcije v knjigovodstvu, po-moč pri oarganizaciji poslovalnic in spJob. lireditvi poslovanja pri kmetijskdh zadrugah niso zadostovale. Največ po-moči zadrugam pri ©rganizaciji in u&ta-navljanju gospodarskih odsekov je nudil sam Upravni odbor OZKZ, medtem ko je bilo deio imstmktorskega odeeka osredotočeno izključno ˇ ureditvl, ažu-riranju in uvedbi knjigovodstva ter vseh administrativnih poslov, člansikih regietrov in raznih obračtmor. Vseka-kor bi bilo delo uspešnejše, če bi zla-sti instruktorje ne zaposlili pri vseh mo-gočib. akcijah. Iitstruktorji so pomagall sestavljati polletne bilance, kl so bile Restavljene za 51 kmetijskih zadrug, dalje so sestavili poslovni rezultat za vse zadruge, t j. razčlembo računa iz-gube in dobička, ki naj bd pokazal, kje je vzrok, da je bila večina naših zadnig v prvem polletju pasivna. Preko kuMnrrno-prosvetnega dela so se uatanovili krožki po zadmžnlh centrih, kjer se izobražujejo nameščenci strokov-no in politično. Pri ustanavljanju kreditoih odsekov smo imeli uspeh že pri 26 zadrugah. Lep primer odsedca te vrste je Polenšak, ki ima že okrog 20.000 vlog. Vendar pa še nekateri upravni odbori niso obračuna-li z raznimi predsodki, ki nastajajo pri nepraviinem talinačenju varčevanja v korist skupnosti in posameznikov. Urejevanje knjigovodstva pri zadružnih ekonomijah Ena najvažnejših. nalog organizaoij-sko-instruktorskega odseka je kontrola prl dajanju pomoči kmetijskih zadrug pri ustanavljanju zadružnih ekonomij. To delo vrši, kakor že rečeno, v glavnem upravni odbor OZKZ, ki je strokovno razgledan, pozna teren in tudi potrebe. Pri ekonomijah ni predvideno posebno knjigovodstvo, potrebno bo pač prilago-diti kontoi načrt kontnemu načrtu kme-tij&kih obdelovalnih zadrug. V akviru OZKZ bo prirejen tečaj, kjer naj 6e se-danji knjigovodje usposobijo še za vodstvo knjigovodstva pri zadružnih eko-noanijali. Razvoj zadrožnlštva terja vedno več strokovnega kadra Po podatkih iz meseca novembra 1947 se je število osebja, zaposlenega v za-družnem sektorju, zelo razširilo. V letu 1948. je prispelo 151 absolventov knji-govodskih., poslovodskih in trgovskih te-čajev, ka so bili nameščeni pri raznih kmetij&kih zadrugah. Z dotokom novega, mladega in predaiiega kadra smo izklju-čili 15 bivših trgovcev, kj niso deJali v interesu zadružništva. V splošnem se mladi kader v zadrurništvu dobro obne-se, vendar pa so primeri, ko so ti za-četniki prepuščeni seuni sebi in tako ne morejo tiživati potrebne jitn pomoči od strani raznih instruktorjev. Z ozirom na razvoj va bodoče naloge zadružaištva (ustanavijanje novih odsekov in ©kono-mij) bo potrebno mnogo več kadra, pred vsem v knjigovodstvu. 24 tovarišev je poslanib. v tečaj za zadružne fuakcionar-je, vendar pa je to število adaleka psre-majhno, ker je še 15 nezasedenih knji-govodskih mest. Naša najvažnejša nalo-ga moira biti skrb za kadre tn dvig njih strokovne sposobnosti. To delo naj bo naloga ne samo perscmaiLnega referenta prl OZKZ, teinveč skrb vsakega posa-meznega zadružnega aktivista. K)e ležljo vzroki le delnega nspeha . živinorejskega odseka? V mesecu marcu 1948 se je pristopilo k ustanavljanju živinorejskih odsekov pri posameznih kmetijskih zadrugah, vendar pa so zabeleženi le delni iispehi. Krivda je v nedelavnosti večjega števila upravnih odborov. Ustanovljenih je bi-lo okrog 50 odsekov, ad katerih le ne-kateri vsaj nekaj delajo. Na področju selekcije «e Je tekom l€g, ki so postavljene v zadnižmštvu. Prav tako se ,je zahvalil za sodelova-nje dosedanji predsednik tov. Horvat in zaiključii delo sfcnpščine.